ŠTEVILKA 31    LETO VII   1. APRIL 2007      6. POSTNA (CVETNA)  NEDELJA

VELIKI TEDEN 2007 »PRI NAS DOMA«

PRVI TRIJE DNEVI

Prve dni se zberemo pri križu, ob katerem gori pet svečk. Molimo iz Svetlega dela rožnega venca desetko: »… ki je postavil sveto evharistijo«. V.: »Ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: 'Vzemite, to je moje telo.' Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. Rekel jim je: 'To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.« (Mk 14, 22-23) Ni večje nesreče kot je človek, kadar se vdaja zlu, skušnjavi… Jezus nas uvaja v občutek za sveto, za božje, kakor je sveta hostija. Zato je sredi Velikega tedna tako pomembna prva maša, ki je bila pri zadnji večerji. V.: »MOLIMO TE, KRISTUS IN TE HVALIMO!« O.: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

VELIKI ČETRTEK – 5. 04. 2007

A. Veliki četrtek je dan družine in župnije.  Jezus je s svojimi najbližjimi obhajal zadnjo večerjo. Tako je evharistija, ki je ime za sveto mašo, združila apostole. Pri obredih velikega četrtka se zberemo v cerkvi, da obhajamo najsvetejšo daritev, spomin zadnje večerje, ustanovitve maše in mašniškega posvečenja. Še bolj je zgovoren obred umivanja nog, ko nam je Jezus pokazal, da ni krščanskega življenja brez dobrih del. Po večerji je Jezus odšel v vrt Getsemani, na kraj molitve, po kateri se je izročil v Božje roke.    B. Srečanje začnemo s prižganimi svečami na postnem križu. Lahko zapojemo pesem: HVALI SVET, ODREŠENIKA, ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa. Oče po možnosti, moli nad kruhom: “Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo nocoj lahko skupaj. Prosimo te, blagoslovi ta kruh in vse nas, ki ga bomo zaužili po tvoji dobroti. Amen.” Kruh razlomi in ga razdeli. Pogovor usmerimo na vprašanje dobrodelnosti, ko se na veliki petek odpovemo ceni tople malice (npr. 800 SIT) in darujemo v dober namen (dobrodelna akcija v župniji), saj kruh delimo s tistimi, ki ga nimajo.  C. Za branje in premišljevanje priporočamo: 2 Mz 12, 1-8. 11-14; Jn 13, 1-15.

VELIKI PETEK –  6. 04. 2007 A.      Na veliki petek ni maše, ker je Bog umrl na križu. V cerkev smo na ta dan povabljeni k molitvi Križevega pota in k obredu velikega petka, med katerim poslušamo Božjo besedo, molimo prošnje za vse potrebe, počastimo sveti križ in prejmemo sveto obhajilo. To je dan posta in molitve. ODLOMKI BESEDIL B.      Zberemo se ob križu, na katerem ni več sveč. V rokah lahko držimo prižgane sveče. Molimo Očenaš ter zaključimo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO…« C.   BRANJE: Iz 52, 13-53; Jn 18, 1-19, 42 (pasijon).

 

VELIKA SOBOTA – 7. 04. 2007

A. Jezus je v grobu, kjer ni več trpljenja in preganjanja, je samo še mir. Pripravo na Veliko noč so pri nas zaznamovali številni običaji. Z blagoslovljenim ognjem so v hiši prižgali ogenj, ko so gospodinje pripravljale velikonočne jedi. Skrbno so počistili hišo in okolico, popoldne pa so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi: kruh, meso, pirhe, hren, vino… Velikonočne jedi so podoba tiste velikonočne večerje, po kateri so Izraelci šli iz suženjstva v obljubljeno deželo. Z blagoslovom stopamo tudi mi v praznično veselje.

 B. V krajih, kjer nam prinesejo velikonočni ogenj in nimamo primernega štedilnika ali peči, pripravimo posodico za blagoslovljeni ogenj in z njim prižgemo svečo (podobno kakor za Luč miru iz Betlehema). Glede časa, kdaj uživamo velikonočni žegen, se držimo tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo »pri nas doma« zares vsi zbrani.
Pristopimo k mizi, stojimo, voditelj moli molitev pred jedjo:
“Gospod, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi”. Mama (gospodinja) razdeli najprej kruh; nato sedemo in jemljemo z mize, kar komu ustreza. Če je potrebno komu razložiti pomen posamezne jedi, to razloži voditelj (razlago smo slišali pri blagoslovu velikonočnih jedi).
Udeležimo se v cerkvi slavja Velikonočne vigilije.
 
ŠTEVILKA 30    LETO VII   25. MAREC 2007   5. POSTNA NEDELJA

Post 2007  - »SPOVEJ SE SVOJIH GREHOV…!« (3)

GREŠNOST

Človeštvo spremljajo vzponi – in greh.
Kar velja tudi za osebne zgodbe nas vseh. Verniki se tega zavedamo. Nikogar ni, tudi ne med največjimi svetniki, ki se ne bi v življenju srečeval z grehom. Greh je, kar se pritakne kot okužba, motnja ali razdrtje dialoga med človekom in človekom ter človekom in Bogom. Greh prizadene Boga v njegovi časti, dobrem imenu ter brezmejni ljubezni.

POT IZ GREŠNOSTI

Jezus nas vabi v božje kraljestvo. Nihče ni izključen! Tudi največji grešnik je povabljen, naj se spreobrne in sprejme Božje usmiljenje, ki nima mere, ker je brezkončno, kakor je Jezus neprestano to ponavljal in dokazoval.
Za srečanje grešnika z usmiljenim Gospodom je Jezus postavil zakrament svete spovedi. Dve dejanji sta pri tem bistveni.
Prvo je dejanje na strani grešnika: odpre se Bogu z izpraševanjem vesti, kesanjem in trdnim sklepom.
Drugo je dejanje spovednika: v Kristusovem imenu posluša grešnikovo izpoved in kesanje, mu podeli odpuščanje in določi zadoščevanje, oz. pokoro.

KDAJ?

S smrtnim grehom ne moremo k svetemu obhajilu.  
Iz tega sledi, da gremo k spovedi vsaj enkrat v letu. Duhovni voditelji pa nas živo spodbujajo, naj gremo k spovedi po smrtnem grehu, poleg tega vsaj enkrat na leto, ob pomembnih življenjskih odločitvah, za velike praznike in ne pozabimo!, kadar izgubljamo smer življenja.

VSAK VEČER

Od najstarejših časov imamo kristjani navado, da se kesamo vsak večer pri molitvi, vsekakor pa preden zaspimo. Skesanemu grešniku Bog vedno odpusti, kadar se iskreno kesa. Posebno težo in očiščevalno moč ima skupno kesanje na začetku vsake maše. Če imamo smrtni greh, smemo k svetemu obhajilu šele po kesanju in opravljeni spovedi.
Med razlogi za točnost na začetku maše je predvsem ta, da se udeležimo skupnega kesanja.

MALI GREHI

Duhovni učitelji svetujejo, naj gremo k spovedi tudi če nimamo smrtnih grehov. Torej zaradi malih grehov! Kolikokrat na leto? Odvisno. Morda kakšnih 6 - krat. Nekateri svetujejo redno spoved malih grehov vsak mesec.

KAKO SE PRIPRAVIMO NA SPOVED?

Najprej - kako ne?

• K spovedi ne gremo kakor mimogrede in s hitenjem.
• Ne nekako preplašeni. Naj nam ne bo nerodno in ne bodimo zakompleksani. Spovednik in grešnik sta tam, da Bog razglasi svoje usmiljenje in odpuščanje ter spodbudi grešnikovo zaupanje v Božjo ljubezen.

 Kako torej? Odraslemu kristjanu priporočajo dvoje:

• da se udeleži spravne pobožnosti, če le ima priložnost za tako srečanje v cerkvi ali izven nje;
• da vzame v roke Sveto pismo. To pa zmore vsak! Prebere odlomek, za začetek in najlažje morda odlomek iz Nove zaveze, se zamisli v sveto besedilo in ga poveže s svojim življenjem. Na ta način izve iz same Božje besede, v čem je grešil in v čem se mora poboljšati.

 Po Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve zbral Gašper Rudolf

---

OLJČNICA - CVETNA NEDELJA 2007

 

A. SPRAVA IN SPOVED Prišel  je zadnji čas za velikonočno spoved.  Če je še nismo opravili, si določimo dan. Kar dve cerkveni zapovedi nas dramita, druga zapoved: »Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto« in tretja: »Prejmi zakrament evharistije vsaj o veliki noči«.

B. ODLOČITVE

Na CVETNO NEDELJO se udeležimo blagoslova oljčnih vej, ki jih ponesemo tudi bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev in jih s tem obiščemo ter jim voščimo.
Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, katerih obredov se bomo udeležili v cerkvi. Obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.

C. SLAVJE »PRI NAS DOMA«

Na postnem križu, ali pred njim, gorijo vse sveče.
Zapojemo ali molimo postno pesem in medtem voditelj zatakne blagoslovljeno oljčno vejico za križ, ali pa z njo okrasi postno ikebano..
- V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
- O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
Voditelj: »Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Množice so ga s palmami in oljčnimi vejami pozdravljale kot kralja.
Jezus je istočasno, ko je slovesno vstopil v mesto, stopil na pot trpljenja, o čemer razmišljamo ob branju Pasijona (poročila o Jezusovem trpljenju). Z Jezusom stopimo na pot velikega tedna tudi mi.«
V. »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V. Bere počasi evangeljsko besedilo, ki ga vnaprej pripravi: ali Mt 21, 1-11; ali Mr 11, 1-11; ali Lk 19, 28-44.
V. »USMILI SE NAS, O GOSPOD!«
O. »USMILI SE NAS!

---

Sad treninga

Zdravnik ugotavlja pri pacientu: »Danes kašljate veliko lažje kot včeraj.«
»Ni čudno, saj sem celo noč treniral!«

ŠTEVILKA 29    LETO VII   18. MAREC 2007   4. POSTNA NEDELJA

Post 2007 - »SPOVEJ SE SVOJIH GREHOV…!« (2)

O GREŠNIH STRUKTURAH

Grešne strukture so manj znano poglavje v dogajanju grešnosti. Grešne strukture so tiste družbene razmere ali razmere v ustanovah, v katerih vlada upor ali brezbrižnost do Božje postave. Nekristjani bi rekli, da vladajo v njih razmere nasprotne etiki in morali. Take družbene razmere so npr. kjer se dogajajo krivice, izkoriščanja, nepoštenost, sleparije, pranje denarja, zloraba slabosti zasvojencev, pridobivanje imetja na račun drugih, poniževanje... Grešne strukture so posledica grehov posameznikov, zlasti odgovornih za neko ustanovo in odgovornih za javno mnenje. Polpretekla zgodovina in naš čas nas učita, da so grešne strukture izraz izprijenih vplivnih in med seboj povezanih posameznikov ali skupin. Take skupine se pojavljajo kjerkoli in kadarkoli. Najbolj znane grešne strukture prejšnjega stoletja so fašizem, nacizem in komunizem. Danes pa zadrževanje revnih v revščini, nešolanih v neznanju, škodovanje naravi, praznoverje, zanemarjenje stika z Bogom itn.

ZVRSTI GREHOV

Grehe razlikujemo najprej po njihovi teži. Teže grehov ne more določiti človek, pač pa jo določa Bog na podlagi jasnih zapovedih, Jezusovega zgleda in nauka, kakor je zapisan v evangeliju in na podlagi razlag, ki jih daje Cerkev.
Po zvrsti razlikujemo grehe še: grehi v mislih, besedah, dejanjih ter opustitvah.
Glede na to, zoper koga so grehi uperjeni, razlikujemo: grehe zoper Boga, zoper bližnjega, zoper samega sebe in zoper stvarstvo.
Iz tega vidimo, da je greh posledica človekovega notranjega razpoloženja, ki ne mara Božje ljubezni. Še več: Božjo ljubezen razdira in jo zanika. Greh je v bistvu zavestna zavrnitev Božje ljubezni. Bog nas ima rad, toda mi se njegovi ljubezni izmikamo ali upiramo. Grešimo tudi, kadar zavračamo bližnjega, uničujemo stvarstvo in zavračamo sebe.

KAJ IN OD KOD JE SPOVED?

Jezus je hotel zdraviti naše duše, dvigati naša življenja in nas osvoboditi od vsega, kar nas vleče proč od Boga, od samih sebe, bližnjih in stvarstva. To delo zdravljenja je zaupal Cerkvi. Izročil ji je v upravljanje dva zakramenta ozdravitve: sprave in bolniškega maziljenja.
Zakrament sprave ima več imen.  Imenuje se zakrament pokore, sprave, odpuščanja, spovedi, spreobrnjenja.
Jezus se je na velikonočni večer prikazal apostolom in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani« (Jn 20, 22-23). Tako je postavil zakrament sprave.

KAKO NAJ SE SPOVEM?

Glavna spovedna dejanja so: spraševanje vesti. Z izpraševanjem vesti ugotovim velike, oz. smrtne grehe in male grehe. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje. Velikih grehov smo se dolžni spovedati. Spoved malih grehov ni obvezna, pomaga pa oblikovati našo vest. Sledita kesanje in trdni sklep poboljšanja. Nato se grehov izpovemo spovedniku, kakor se jih spomnimo. Najprej izpovemo velike grehe. Nazadnje pride zadoščevanje. Običajno je to molitev ali dobro delo, kakor nam ga naloži spovednik.
Po Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve zbral Gašper Rudolf

---

POST 2007 - »PRI NAS DOMA«

ČETRTA POSTNA NEDELJA – 18.03.2007

KI JE ZA NAS TEŽKI KRIŽ NESEL A. Prižgemo četrto postno svečo ter (pojemo) molimo primerno pesem, npr. Daj mi, Jezus, da žalujem… - V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« - O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!« V.: »Kadar vidimo nekoga, ki trpi, pravimo, da nosi svoj križ. Ni človeka, ki ne bi nosil kakšnega križa. Prvi križ so naše dolžnosti. Kadar se dolžnostim izmikamo, grešimo zoper križ. Ko premišljujemo o Jezusovi poti pod težo križa, se vprašujemo o tem, kako se mi obnašamo glede križev: nalog, obveznosti, sodelovanja doma, kako prenašamo žalost, bolečine…« - V. Moli desetko rožnega venca: »Oče naš, Zdrava Marija…, Ki je za nas težki križ nesel…«. SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!« B. ZA BRANJE IN POGOVOR: Jn 9, 1-41;  Jn 4, 46-53; Jn 5, 5-16; Jn 7, 25-30.

PETA POSTNA NEDELJA – 25.03.2007

KI JE ZA NAS KRIŽAN BIL A. Prižgemo peto postno svečo, pojemo ali recitiramo Duša, le pojdi z mano… - V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« - O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!« - V. Desetke, »ki je za nas križan bil« ne razlagamo. Ob njej umolknemo in častimo Jezusovo ljubezen do vsakega med nami! Veliki petek se bliža vrhuncu, Jezusovi smrti. Je ura strahotnega trpljenja, pa tudi ura neizmerne ljubezni. »Nihče nima večje ljubezni kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje!« Ni ljubezen to, da iščeš ugodje ob drugih, ljubezen je to, da daješ življenje za druge. Kako smo sebični! Kako nam manjka ljubezni po Jezusovi meri in ne po meri filmov in rumenega tiska: kdo je koga varal, kaj je rekel ta in ta človek iz sveta glasbe, športa, filma… Kakšne neumnosti razdiramo o življenju, medtem ko je merilo življenja ljubezen… - V. Moli desetko rožnega venca: »Oče naš…Zdrava Marija…, Ki je za nas križan bil …«. Itn.  SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!«  O. »USMILI SE NAS!« B. BRANJE: Mt 26,26 do 27,66; Mr 14 in 15; Lk 22 in 23. Branje lahko porazdelimo na kratke odlomke, ki jih prebiramo do velike sobote zvečer.

---

Moč obvestila

Gost pride v restavracijo. Plašč obesi na obešalnik in nanj pripne listič, na katerega je napisal: »Franc Kovač, boksar!« Ko po večerji odhaja, ugotovi, da plašča ni več. Na praznem obešalniku je zataknjen listek z napisom: »Lojze, tekač-maratonec.«

ŠTEVILKA 28    LETO VII   11. MAREC 2007   3. POSTNA NEDELJA

Post 2007 - »SPOVEJ SE SVOJIH GREHOV…!« (1)

SMO RES VSI GREŠNIKI?

Cerkev ima dvatisočletno izkušnjo z življenjem papežev, škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic, vernic, vernikov, izobraženih in manj izobraženih, tistih, ki smo nekako bližje župnijskemu dogajanju in tistih, ki se držijo od Cerkve bolj oddaljeni. Se pravi, da ima Cerkev izkušnjo s svojimi svetniki; z ljudmi, o kateri lahko rečemo, da so pravičniki, pa tudi z grešniki. Če smo pošteni pri rabi besed, je Cerkev prepričana, da vsako življenje, govorimo o življenju kristjana(ke)!,  v dogajanju skozi čas duhovno slabi in da ga z grehom zapravljamo. Notranje življenje milosti, ki smo ga prejeli s krstom, ne zatre vrste slabotnosti, ki so vgrajene v  človeškost vsakogar med nami. Ne zatre niti sposobnosti izbire med dobrim in zlim. Smo torej svobodni. Zato smo vsi: od svetniških duš, ki jih ni tako malo! do pravičnikov in  grešnikov po Božji milosti sposobni dobrega, pa tudi v globini naše narave nagnjeni h grešnosti. Poznamo grešne korenine, ki so vraščene v nas? Se jih zavedamo? Napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba… Na vprašanje, ali smo vsi grešniki, je torej odgovor: »Res je! Vsak človek je (tudi!) grešnik« Kdor o sebi trdi, da nima greha, laže ali pa je slep. Sveto pismo pravi: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas!« ( 1Jn 1,8)

VELIKI ALI SMRTNI GREHI

Grehi niso enaki. So različni. Tako po svoji teži, kakor po zvrsteh. Po teži so grehi veliki, pravimo jim »smrtni«, ali mali. Smrtno grešimo, kadar delujejo v nas istočasno trije dejavniki:
-          Kadar gre za veliko »stvar«,
-          Kadar veliko »stvar« ali naredimo ali opustimo ob popolnem spoznanju, da je tista stvar zla,
-          Hudo stvar naredimo premišljeno, ali jo premišljeno opustimo, čeprav bi jo morali narediti.
Smrtni greh poriva k smeri pogubljenja, če se ne skesamo. Zato pravimo grehom v veliki stvari, storjenimi ob popolnem spoznanju in premišljeno »smrtni« grehi.

MALI GREHI

Mali so grehi, ki jih naredimo ali opustimo, kar bi morali narediti pa manjka ena od zgoraj povedanih lastnosti ali »sestavin« smrtnega greha. Mali greh ne prelomi odnosa z Bogom, oslabi pa našo ljubezen do Boga, bližnjega, do sebe in okolja. V malih grehih se kaže naše neurejeno nagnjenje do ustvarjenih dobrin, do sebe, drugih in okolja.
Grešniki se premalo zavedamo odgovornosti za grehe drugih. Tako smo odgovorni ali soodgovorni npr. za preklinjanje ali neprimerno govorjenje tam, kjer delamo, se šolamo ali srečujemo. Ne moremo reči, da se nas to ne tiče. S svojim odobravanjem ali z molkom prispevamo h grehu drugih. V teh primerih je greh kolektiven. Iz skupinskega greha pride prej ali slej določena grešna struktura.
O tem pa prihodnjič!
Po Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve zbral Gašper Rudolf

---

EVROPSKI KRISTJANI

V Moskvi so se konec februarja sestali predstavniki Cerkva, Baltskih držav in Rusije na temo sodelovanja med kristjani pri uveljavljanju krščanskih korenin Evrope. Oživili so Posvetovalni krščanski medverski odbor, ki bi spodbudil države in evropsko družbo k večjemu spoštovanju načel in pravic kristjanov.  Srečanje je organizirala Ruska pravoslavna Cerkev kot pripravo na III. Evropsko ekumensko srečanje, ki bo septembra v Romuniji.
Pri točki »Sodobna Evropa: Bog, človek in družba ter človekove pravice in moralni premiki« so udeleženci izpostavili dejstvo, da skušajo evropske vlade in družbe v imenu enakosti, pravic in skrbi, da bi bile »politično korektne« uzakoniti pravila, ki spodkopavajo družino.
»Ne moremo opravičiti greha z govorjenjem o človekovih pravicah«, je poudaril g. Kiril, metropolit Smolenska in Kaliningrada, »Mi ne obsojamo nobenega človeka, pač pa greh!«
Po mnenju udeležencev je v tem pogledu najbolj ranljiva Evropa. Prav v Evropi se najbolj čuti vpliv materializma, potrošništva, napadalne proticerkvenosti, nevere in moralnega relativizma. Evropski kristjani smo od vseh najbolj pasivni, ko gre za obrambo pravice, da se spoštujejo krščanske vrednote.
Sklenili so: »Mi kristjani ne moremo imeti v Evropi manj pravic kakor neverni. Pravico imamo, da se prisluhne našemu glasu…«

---

PATER PLACID CORTESE

V sredo, 7. marca 2007, je minilo točno sto let od rojstva vedno bolj znanega in čaščenega patra Placida Corteseja, ki mu pravijo tudi pater Kolbe iz Padove zaradi podobnih okoliščin smrti. Tudi p. Placid je namreč daroval življenje za druge pod nacistično strahovlado.  Pater Placid je bil rojen na Krku, s sedemnajstimi leti pa je vstopil v red sv. Frančiška v samostanu blizu Padove. Leta 1937 je prevzel vodenje razširjenega Glasila sv. Antona, kar mu je prišlo prav, ko je kasneje ponarejal dokumente za preganjane ljudi, ki so se skrivali ali bežali iz Italije: Judje, Hrvati, Slovenci in tudi Italijani. Njegova spovednica v cerkvi sv. Antona je bila obenem tudi karitativen prostor za informacije, izročanje ponarejenih dokumentov, za pomoč v denarju itn. Čeprav je pater vedel, da ga opazujejo, ni prenehal s pomočjo, zlasti za Jude, da so bežali v Švico.  8. oktobra 1944 so ga aretirali. Dolgo ni o njem nihče nič vedel, kje je končal. Precej po vojni pa je njegova karitativna in svetniška zgodba postala znana. Pomembna so bila spominjanja in  pričevanja slovenskih in hrvaških zapornikov, ki so bili priče njegovi mučeniški smrti v Trstu. Slovenske priče so: takratni 20 letni Ivo Gregorc, polkovnik Vladimir Vauhnik, pisatelj Boris Pahor in drugi. Od leta 2002 teče v Trstu proces za razglasitev novega svetnika in mučenca.

---

Davčna napoved

Janez je prejel davčno napoved. Poslal jo je nazaj na davčni urad in pripisal: »Zahvaljujem se za vaše prospekte, a odločil sem se, da ne bom pristopil k vašemu društvu!«

ŠTEVILKA 27    LETO VII   4. MAREC 2007   2. POSTNA NEDELJA

NOVA DOBA IN KRŠČANSTVO – JEZUS KRISTUS PRINAŠALEC ŽIVE VODE

Novodobsko gibanje v svoji gnostični naravnanosti narekuje, da svetovni miselni svet presojamo v njegovi celovitosti. Zato se v sodobnem svetu pojavlja vse preveč posploševanj in ob tem velika nevarnost, da bi novodobsko vernost postavili na isto raven kot krščansko vero.
Novodobski bog je brezosebna energija, življenjska sila: »Velika Zavest«. V tem pomenu človek sam sebi lahko postane bog. Krščansko razumevanje Boga pa govori o osebnem Bogu, s katerim človek vzpostavlja odnos. Po razodetju se človek Bogu tudi bliža, ga spoznava.
V sporočilu nove dobe je Jezus Kristus eden od številnih modrih mož, v krščanstvu pa je Božji Sin. O Jezusu nova doba trdi: osebni in enkratni zgodovinski Jezus je različen od večnega, neosebnega vesoljnega Kristusa; Jezus ni edini Kristus; novodobski pogled na Kristusa temelji predvsem na proučevanju nesvetopisemskih spisov in besedil duhovnih voditeljev; za razlago svetopisemskih besedil uporabljajo ezoterično eksegezo, ki želi krščanstvo »očistiti« religijske razsežnosti. V krščanstvu pa je pravi Jezus iz Nazareta, kot o njem govorijo evangeliji.
Pri oblikovanju človeka so zelo pomembne različne tehnike. Tu je vprašanje, kdo sem jaz, oziroma kako ponovno iznajti samega sebe, kar se še posebej kaže v pojmih »notranji bog« in holistična povezanost z vsem svetom, ki pa je s svojo paradigmo človeku zelo nevarna saj je to ideja, ki temelji na totalitarni enotnosti. V krščanstvu je človek ustvarjen po Božji podobi, kot enkratna oseba.
Nova doba govori izrazito pelagijanski jezik (samoizpolnitev, samouresničitev…). V krščanstvu odrešenje ni neko doživljanje sebe, v preoblikovanju zavesti, ki smo ga sprožili sami, ampak je Božje delo.
V novi dobi ima vsak človek svojo resnico, zato tudi verska in etična vprašanja povezuje s človekovimi razpoloženji, občutji in doživetji. V krščanstvu je resnica ena, Jezus Kristus.
V novi dobi je zelo izrazito mešanje psihologije in duhovnosti, kar pomeni, da številne meditativne tehnike v bistvu niso molitev, ker je končno v teh držah človek še vedno sam. Cilj molitve ne more biti izpolnitev naših potreb, ampak iskren odnos, ki ga vzpostavljamo z Bogom.
Nova doba ne govori o grehu, ampak le o nepopolni vednosti. Avtoriteta presojanja ni več pri Bogu, ampak v človekovi notranjosti. Stanje človekove nepopolnosti pa se na najboljši način prerašča preko reinkarnacije. V krščanstvu človek brez spoznanja Boga ne zna prepoznavati greha. Podobno v novi dobi govorijo tudi o trpljenju, ki si ga človek zada sam.
Ob našem srečevanju z novodobskimi pojavi je naloga kristjanov, da se o teh pojavih poučimo, da jih poznamo. Dialog s svetom, ki je zaznamovan z novo dobo naj bo previden. Verjetno pa je najbolj preprost in jasen ukrep, da iz bogate zakladnice krščanske duhovne dediščine v ta svet prinesemo najboljše.
Aleš Rupnik

---

POST 2007 »PRI NAS DOMA«

DRUGA POSTNA NEDELJA - 4.03.2007

KI JE ZA NAS BIČAN BIL A. Prižgemo drugo postno svečo, (pojemo) recitiramo npr. Duša, le pojdi z mano… - Voditelj (odslej V.): »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« - Ostali (odslej O.): »Ker si s svojim križem svet odrešil!« - V. »Jezusa so mučili ljudje, ki niso spoštovali človekovega telesa. Zato so ga slekli in ga začeli pretepati z biči. Nevzgojen ali surov človek ne zna spoštovati svojega telesa in ne telesa drugega človeka. Mi bomo drug drugega pobožali (lahko po roki), da si izmenjamo ljubezen in  spoštovanje. Potem se bomo prijeli za roke in molili desetko tega tedna…« - V. Moli vsaj tri Zdravamarije, bolje desetko rožnega venca: »Oče naš…Zdrava Marija…, Ki je za nas bičan bil …«. Itn.  SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!«  O. »USMILI SE NAS!«   B. ZA BRANJE IN ZA  POGOVOR PRIPOROČAMO:  1 Mz 12, 1-4; Lk 5,18 -26; Mt  5, 20–26; Mt 5, 43-48. Kratke odlomke imamo po posameznih dnevih na zadnji strani Priloge!

TRETJA POSTNA NEDELJA - 11.03.2007

KI JE ZA NAS S STRNJEM KRONAN BIL A. Prižgemo tretjo postno svečo, (pojemo) recitiramo npr. Kraljevo znam'nje križ stoji… - V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« - O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!« - V.: »Kdor se postavlja nad druge, je napuhnjen. Rečemo, da je ošaben. Vojaki, ki so trpinčili Jezusa, so se postavljali nad njim. Orodje njihovega zaničevanja je bila trnjeva krona. Zato je trnje med znamenji postnega časa. Med molitvijo bomo sklonili glave in mislili na greh napuha. Mislimo na svoj napuh…!« - V. Moli vsaj tri Zdravamarije, še bolje desetko rožnega venca: »Oče naš…Zdrava Marija…, ki je za nas s trnjem kronan bil …«. Itn. SKLEP:  - V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«   B. ZA BRANJE IN POGOVOR PRIPOROČAMO ODSTAVKE: Jn 4, 15–26; Lk 6,36-38; 1 Mz 37, 3 -28; Lk 15, 3-24.

---

Vrata

Umrje ne prav uspešen nogometaš in pride pred nebeška vrata. Sveti Peter ga začuden vpraša: »Kako pa si našel ta vrata?«


ŠTEVILKA 26    LETO VII   25. FEBRUAR 2007   1. POSTNA NEDELJA

HITRA RAST NOVODOBSKIH POJAVOV - JEZUS KRISTUS, PRINAŠALEC ŽIVE VODE

Novodobsko zasebniško iskanje samoizpolnitve, ki v resnici deluje proti možnosti zdrave religioznosti postavlja in pušča neodgovorjena vprašanja vsaj na treh področjih:
Ali je nova doba intelektualno dosledna? 
Ne, ker v zanikanju dualizma in uveljavljanju enega, globalnega, celovitega ostaja brez odgovora, na ravni neuresničenih želja in domnev.
Nova doba uvaža vzhodne verske prakse po delih in jih na novo tolmači tako, da bi ugajale zahodnjakom (ni več govora o grehu in odrešenju, uporablja moralno nevtralno govorico). Gre predvsem za neko načelno alternativo obstoječi zahodni kulturi, ki bi jo lahko nadomestili modni dodatki, ki prihajajo k nam po koščkih iz vzhoda. Gre za popoln prelom z izročilom. Je to res zrelo in osvobajajoče?
Vse večje je uveljavljanje stremljenja po uspehu, z notranjim zadoščenjem, z zunanjo uspešnostjo, ko se ne trudijo več le za to, da bi bili bolj pristni in spontani (celovito uglašeni) ampak tudi vse bolj uspešni.
Najbolj škodljive posledice sleherne filozofije sebičnosti, ki jo sprejmejo zase institucije in veliko ljudi je takrat kardinal Joseph Ratzinger označil za sklop: »strategij, kako skrčiti število teh, ki bodo jedli za mizo človeštva«.
Današnja družba z vsemi izzivi je ugodno okolje za porast zanimanja in tudi uveljavljanja nove dobe, ki deluje v glavnem na ravni čustev, nagonov in vzburjenj. Zahodna kultura je danes zašla, ko npr. razmišljamo o vprašanju strpnosti, kjer mora večina sprejemati posebnosti posameznikov in manjšin na račun svoje identitete. Vsekakor postaja zelo moderno in dobro, če si različen, drugačen.
V večini primerov gre za zelo površno zanimanje za posebne terapije ali dejavnosti, ko ljudi ne zanima, kaj je v ozadju tega. Govorimo lahko o širjenju porabniškega vzorca v družbah, kjer sta zabava in razvedrilo na prvem mestu. Nova doba je privlačna tudi zato, ker deloma nastopa kot tržna ponudba, kar je sodobnemu potrošniškemu človeku zelo blizu.
Nekateri celo iz duhovnih ponudb kujejo velike dobičke.
Nova doba je postala priljubljena kot ohlapen niz verovanj, terapij in dejavnosti (v nekaterih podjetjih zahtevajo od svojih uslužbencev, da prakticirajo meditacije in tehnike za širjenje zavesti kot del delovnih obveznosti).
Išče se nova, globalna etika, okvir, ki bo izražal globalnost sodobne kulture, ekonomije in politike. Vse bolj pa preko ekoloških vprašanj nova doba vstopa na področje svetovne politike.
Nova doba naj bi ponudila tudi »novo duhovnost«. Duhovni vidik nove dobe ima dve prvini: metafizično, kot novo obliko gnoze (iz zgodovinskih verstev vzamejo samo njihovo ezoterično jedro, zanikajo zgodovino); psihološko, ko nova doba postane izkušnja osebne duševno duhovne spremembe.
Nekateri pri tem opozarjajo, da gre za neke vrste namišljeno mistiko.
Aleš Rupnik

---

POST 2007 »PRI NAS DOMA«

PRVI POSTNI TEDEN

A. VZOREC SLAVJA Družina brez obrednih (običajno večernih) srečanj postane kmalu družina, v kateri se nič zaupnega in smiselnega ne dogaja. Preden s slavjem začnemo, se pogovorimo o njegovem poteku.  Voditelj vpelje pogovor  povezan s skupnim življenjem družine, o medsebojnem sodelovanju, o  odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja… pa tudi o tem, kako bomo oblikovali prošnje, če bomo peli itd. Če se pogovor zavleče, je to znamenje, da smo dosegli visoko stopnjo  v medsebojni komunikaciji. - Oče (mama) prižge ustrezno število sveč (vijoličaste). - Se pokrižamo, zapojemo ali recitiramo katero od postnih pesmi. Voditelj slavja (oče ali mama) naj presodi primerno število kitic, med katerimi sta poleg že naštetih tudi Kraljevo znam'nje križ stoji… in Mati žalostna je stala… - Voditelj moli eno ali tri Zdravamarije, bolje desetko žalostnega dela rožnega venca. Namesto molitve lahko narišemo skupaj z otroki prizor(e) desetke. - Ostanemo kratek čas v tišini. Voditelj naj nekajkrat, vsaj ob petkih, spomni na sklepe, ki smo jih naredili na začetku posta. - Nato sklene z vzklikom: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

B. SLAVJE PRVEGA POSTNEGA TEDNA

KI JE ZA NAS KRVAVI POT POTIL…

Srečamo se z Jezusom na Oljski Gori… Ljudje se hitro obrnemo proč od Jezusa, od ljubezni do drugih, od Boga... Juda je zamenjal Jezusa za 30 srebrnikov.
Sem tudi jaz podoben Judu? Zamenjam Boga z gledanjem TV, igračami, računalnikom, igro, poležavanjem… in »nimam časa« za pogovor z drugimi, domačimi, Bogom!?
Na ta način kažem, da tudi meni ni kaj dosti mar za to, kako živim.
Ta teden molimo desetko rožnega venca, ki govori o Jezusovem krvavem potu. Molitev nam daje pogum:
- da si izprašamo vest: kako premagujemo strah pred vsem tistim, kar se nam zdi težko?
- ali smo dovolj trdni pri odločitvah iz začetka posta? Jezus je na Oljski Gori napravil vse, kar je Bog pričakoval od njega. Da bi nas opogumil!
- Voditelj: »Oče naš…Zdrava Marija… Ki je za nas krvavi pot potil…« Itn. - Sklep: »MOLIMO TE, KRISTUS….!«

---

Kako je z ušesi?

Žena krega moža: »Če se tebi kaj reče, ti gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven!«
Mož: »In če se tebi kaj pove, ti gre skozi obe ušesi noter in skozi usta ven!«

ŠTEVILKA 25    LETO VII   18. FEBRUAR 2007   7. NAVADNA NEDELJA

POST 2007 »PRI NAS DOMA«

A. PRIPRAVA ZNAMENJ Noben obred ne more zaživeti brez znamenj. Za post predlagamo središčno znamenje križ s trnjem. Doma pripravimo enostaven »postni križ«, ki ga bomo dali na mizo, podstavek ali na steno v prostoru, ki je namenjen druženju. Križ naj ima enake krake (grški križ) in, če se le da, pet nastavkov za sveče (vijoličaste). Letos damo v ospredje ali v ozadje ali v sredino, lahko pa tudi namesto križa, SVETO PISMO. Vsekakor naj bo iz postnega znamenja jasno, da vstopamo v post v znamenju SVETEGA PISMA. Najbolje je, da je Sveto pismo odprto, vsak dan na tisti strani, kjer se nahaja odlomek, ki ga beremo tisti dan pri maši. V Prilogi bomo za vsak dan v tednu sproti zapisali odlomek, ki je najbolj primeren in razumljiv za določen dan. Tako bo letos Sveto pismo (s postnim križem ali brez njega) središče postnih slavij pri nas doma. Kar pa ne pomeni, da se odrekamo prižiganju peterih postnih sveč. To osnovno idejo prilagodi vsak svojim domačim razmeram, zato letos za začetek ne dajemo nobenega slikovnega vzorca, razen načrta, kako razvrstimo pet sveč.

B. POTEK SLAVIJ  »PRI NAS DOMA«

Potek slavij bomo zapisovali v nadaljevanjih Priloge vsako nedeljo ali dve pred dogajanjem.
O Svetem tridnevju, Veliki noči in velikonočnem tednu do Bele nedelje bomo v Prilogi spregovorili, ko bo čas. Letos je Velika noč 8. aprila.

C. SLAVJE PRI NAS DOMA OD PEPELNICE DO 1. POSTNE NEDELJE 1. Pepelnica Na ta dan je zapovedan strogi post. Tudi otroci naj občutijo postni dan danes in na Veliki petek, odpoved razvadam pa vsaj vse petke v postu. Ta dan darujemo svoj dar v višini denarja, ki ga porabimo za malico v Anin sklad. Anin sklad podpira socialno šibke otroke, zlasti prizadevne. Cena malice je okrog 5,00 evrov. Če le moremo, gremo ta dan v cerkev, da stopimo skupaj z  vsem občestvom na pot k Veliki noči 2007. Do 1. postne nedelje mama dodaja vsak večer med slavjem po eno svečo. Prihodnjo nedeljo 25. febr. položi na sredino 5. svečo in prižge prvo.

2. Od pepelnice do 1. postne nedelje (svečke ne gorijo!)

• Ustvarimo vzdušje zbranosti,
• se pokrižamo,
• zapojemo katero koli postno pesem npr.: Oljsko goro, Duša le pojdi z mano, Vrnil se bom k Očetu… Če ne zmoremo petja, pesem recitiramo.
• Počastimo trpečega Gospoda: »MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
• Nakar mama ali oče položi na postni križ prvo svečko na mesto, kot vidimo na priloženi risbi.
• Sledi tišina, v kateri naj družina (bodisi s pomočjo risbe, pisma, ali odločitev, ki jih povemo naglas) do sobote zvečer naredi nekaj postnih odločitev. Tri dni si torej vzamemo čas za pripravo na odločitve (sklepe), ki si jih bomo povedali (zapisali…) v soboto pred 1. postno nedeljo.
• »Najbolje je, če vsi svoj sklep povemo naglas. Sklep naj bo samo eden, morda zaradi dobrodelnosti dva. Nekaj nasvetov bi bilo npr. »Ne bom zamujal maše, ne bom kadil, ne bom pil alkohola, ne bom zamujal nauka, ne bom govoril grdih besed, ne bom tepel bratca, se ne bom jezil zaradi hrane, ne bom kupoval sladkarij, podprl bom postno akcijo v župniji, daroval bom za potrebe Karitas, misijone…«.
  
• Možnosti je nešteto. Dobro je, če starši otroke usmerjajo, dosledno pa naj spodbujajo postno odpoved. Če v družini še ni primernega vzdušja za javne postne odločitve, naj jih naredi vsak zase v tišini.
•  Po tišini oče povabi družino k molitvi: »Molimo kakor nas je učil moliti naš Gospod, Jezus Kristus: Očenaš…« Na koncu oče ali mama sklene slavje: »USMILI SE NAS, GOSPOD!« In odgovorimo vsi skupaj: »USMILI SE NAS!«

ŠTEVILKA 24    LETO VII   11. FEBRUAR 2007   6. NAVADNA NEDELJA

VELIKE TEME NOVE DOBE – JEZUS KRISTUS, PRINAŠALEC ŽIVE VODE

Gnoza kot najvišja oblika spoznanja išče najstarejše in najvišje izročilo v filozofskem, religioznem in skrivnostnem (ezoteričnem) nauku. Alkimija, magija, astrologija in druge sestavine tradicionalnega ezoterizma so bile vključene v sodobno kulturo skupaj z iskanjem vzročnih zakonitosti, z razvojno teorijo, psihologijo in študijem religij.
Iz tega sledi nastanek raznih teozofskih društev, v katerih združujejo prvine vzhodnega in zahodnega izročila v nekakšen razvojni spiritizem.
S tem pojavom je povezan tudi nastanek podobe emancipirane žene in pojav feminizma (napad na judovskega, krščanskega in islamskega »moškega« Boga ter vrnitev k hinduistični boginji materi in k uresničevanju ženskih vrlin).
To delo danes nadaljujejo t. i. »čarovnice« in v raznih gibanjih, kjer uveljavljajo žensko duhovnost. Pogosto poudarjajo tudi, da religije ne moremo definirati kot dogmo, ampak predvsem kot izkušnjo (vsak lahko postane arhitekt svoje lastne usode). Ti in podobni pojavi vodijo predvsem k sakralizaciji psihologije (npr. v nekaterih pogledih C. G. Jung, ki je zagovarjal pojem kolektivne zavesti – ujemanje med notranjim svetom in zunanjim). Takšen sklop teorij ljudem omogoča, da govorijo o Bogu, pa mislijo na svojo dušo in obratno, kar kaže na zmedo pomešanih pojmov.
Nova doba ni religija, ampak se zanima za to, kar imenujemo božansko.
V bistvu je ohlapno povezovanje različnih dejavnosti, idej in ljudi. Ima pa nekaj skupnih točk in tudi velikih tem.
Ko govori o človeku, pravi, da se lahko izpopolnjuje le s pomočjo tehnik in terapij - samouresničenje. Človek, ki ustvarja samega sebe in ima božansko moč preko poti psihoterapije, procesih zaporednih inkarnacij. V novi dobi je transpersonalna psihologija klasičen pristop, njeni osnovni pojmi pa so: Vesoljni Duh, Višji Jaz, kolektivno in osebno nezavedno ter posamični ego.
O Bogu: Prednost imajo vzhodna in predkrščanska verstva. Izpostavljen je ženski vidik božanstva, ki ni osebni ali presežni Bog. Je brezosebna energija kot izraz kozmične enotnosti. Človek pride do stopnje zavesti, ko se dojema kot božanski.
O svetu: Je ocean energije, ki je ena sama celota ali omrežje povezav. Svet je neustvarjen, večen in samozadosten. Med božanstvom in svetom ni nobene razlike. Pomemben je notranji dinamizem. Na tem področju lahko izpostavljamo problem globalne politike, ko vse pogosteje opažamo, da se gnostični elitizem in svetovna vladavina ujemata v številnih vprašanjih mednarodne politike.
Nova doba in kultura. Nova doba usmerjena v jaz (tradicionalna ima hierarhijo in skupnost), ko spremeniš sebe, boš lahko spremenil tudi svet, toda s tem se postavlja vprašanje identitete. Nevarno je nekakšno pasivno pričakovanje nove dobe, ki bo rešila vse sedanje probleme.
Aleš Rupnik

---

O verskem tisku

»Ali ni danes verskega tiska preveč? Le kdo bo vse to bral?« Številne izdaje ne pomenijo, da bi morali vse prebrati, saj to je pravzaprav nemogoče. Pestrost verskega tiska kaže. Da želi pokrivati različne plasti prebivalcev in odgovarjati na posebna, specifična vprašanja, ki se postavljajo bralcem v določenem življenjskem obdobju, poklicu ali stanu.
Mag. Božo Rustja

---

Bolniki, bolniki…

»Blagor tistim bolnikom, ki imajo ob sebi ljudi, ki jim lajšajo neozdravljivo in dolgotrajno bolezen, in najbrž še bolj blagor tistim, ki bolnikom pomagajo. Saj tudi tukaj velja, da je lažje dajati kakor prejemati. To izkustvo je lahko tako za zdravega kot bolnega korak k novi kvaliteti življenja in za oba blagoslov. Kakor vstali Kristus spremlja zdravstvene delavce, tako Sveti Duh daje sorodnikom in drugim posebno moč, da bolnega otroka, sozakonca, starša, sorodnika ali prijatelja spremljajo s sočutjem in ljubeznijo krajši ali tudi daljši čas, kolikor časa pač traja bolezen«
Dr. Vinko Škafar

---

Skupnost Barka

Skupnost Barka praznuje februarja 10 - letnico obstoja v Sloveniji. Barka obsega zaenkrat dve hiši, prvo v Zbiljah in drugo na Jeprci, kjer prostovoljci skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami. Barka je kraj pričevanja, da je vsako življenje dragoceno in da sožitje z drugačnimi prinaša življenju globino in pestrost.
Direktorica Skupnosti Barka prof. Mateja Tomšič pripoveduje, kako je pristala na Barki: »Želela sem se učiti francoščino in sem iskala možnost, da bi delala kot varuška v Franciji. Ko sem povedala svojo namero v Veri in luči, so mi prijatelji dali naslov: če slučajno res ne bi dobila nič drugega, lahko greš tja. In tako se je zgodilo.
Na barki sem dobila čisto nov svet odnosov, ki so bili tako različni od tega, kar sem kot študentka živela. Študirala sem biologijo. Življenje na Barki me je začaralo. Domov sem prišla končat študij, potem sem se vrnila in ostala več let… ob ljudeh, ki so tako neposredni in se nimajo s čim ponašati, saj nimajo ne izobrazbe, ne kariere, ne materialnih sredstev, sem si lahko priznala, da tudi meni nekaj manjka. Verjetno sem začutila ta kraj, kot kraj, ki je primeren in dober zame, kot kraj, kjer lahko rastem kot človek.«
Prof. Mateja Tomšič

---

Delavnice

»Cilj delavnic je, da naredimo nekaj uporabnega in vrednega in da ustvarjamo odnose prek dela. Prek dela laže vstopamo v odnose, sploh z ljudmi, ki so zelo ranjeni. Pri ljudeh, ki ne govorijo, je delo še bolj pomembno. Ob delu razvijajo socialne veščine, učimo se sodelovanja, dela v skupini… Za svoje delo dobijo tudi denarno nagrado, rečejo ji 'plača'. Sicer pa velja, da vsak dela tisto, kar lahko.«
Uroš Gradišar, strokovni vodja delavnega centra Barka


ŠTEVILKA 23    LETO VII   4. FEBRUAR 2007    5. NAVADNA NEDELJA

KAJ PONUJA NOVA DOBA – JEZUS KRISTUS, PRINAŠALEC ŽIVE VODE

Med najbolj opaznimi skupnimi prvinami novodobske duhovnosti je očaranost nad nenavadnimi pojavi, še zlasti nad paranormalnimi pojavi. Govorimo o ljudeh, »medijih«, ki pravijo, da so sposobni vstopati v druge stvarnosti zavesti in bivanja, ki niso naravnega izvora. Danes tudi veliko govorijo o prijateljih in svetovalcih iz duhovnega sveta, oz. o angelih (o tej temi je veliko napisane literature), vendar je to področje obdelano zelo nesistematično in nepregledno. Ljudje velikokrat te stvarnosti uporabljajo iz »nereligijskih« razlogov (pomoč pri sproščanju). Novodobske oblike duhovnosti so zato največkrat usmerjene izven človeka, saj ne priznavajo višje duhovne avtoritete, kakor je osebno notranje doživljanje.
Pomembno je biti v sozvočju z naravo ali kozmosom (Findhornov vrt in Feng Shui). Nova doba ne pozna razlikovanja med dobrim in zlim. Človekova dejanja so sad razsvetljenja ali nevednosti. Pomembno je le, kako se znaš vključiti v to celovito kozmično dogajanje.
Podobno je tudi z odnosom do zdravja.
Uradna medicina ne vidi celovite slike človeškega zdravja. Zato so vse bolj razširjene alternativne oblike, ki uveljavljajo povezavo med duhovnimi in fizičnimi vidiki človeka v imunskem sistemu ali v indijskem čakra sistemu. Bolezen in trpljenje je posledica človekovega delovanja proti naravi. T. i. holistično zdravljenje je danes razširjeno v različnih oblikah. Nekatere izhajajo iz starodavnih kulturnih izročil, drugi se povezujejo s psihološkimi teorijami (zdraviš se v stiku z notranjo energijo: akupunktura, kiropraktika, kineziologija, homeopatija, prehrambene terapije, duševno zdravljenje, rastlinska medicina, zdravljenje s kristali, z metali, glasbo ali barvami, reinkarnacijske terapije in dvanajststopenjski program in skupine samopomoči…). Izvor zdravja naj bi se tako skrival v nas samih. Prav na tem področju v ospredje stopa nauk o reinkarnaciji, o človekovi nesmrtnosti, ki odgovarja na nerešena vprašanja krščanstva posmrtnega življenja.
Osnovna skrb nove dobe je iskanje celote, celovitosti (holizem). Gibanje v tej razsežnosti spodbuja k preseganju vsakršnega dualizma (Stvarnik - stvarstvo; človek - narava; duh - materija). V tem pa ni natančno opredeljeno, kaj v resnici je in kaj ni dualizem.
Danes se srečujemo z veliko krizo identitete, ko se na mnogih ravneh izgublja zaupanje v tradicionalne stebre zavesti in družbenega povezovanja. Namesto tega vstopajo druge oblike, najbolj izražene v spreminjanju zavesti in še posebej v ekologiji (očaranost nad naravo in ponovna sakralizacija matere zemlje, kot nasprotje podobe Boga Stvarnika, čemur sledi uveljavljanje panteizma).
Ezoterično - teozofska tradicija, ki temelji na različnih povezavah vidnega in nevidnega sveta, je bistveni vir novodobskega gibanja in se je postopoma oblikovala glede na okoliščine nekega časa. Ljudje lahko stopajo v stik z zgornjimi ali spodnjimi svetovi s pomočjo svoje domišljije (organ duše ali duha), s pomočjo posrednikov (angeli, duhovi, demoni) ali z obredji. Končni cilj tega preoblikovanja je gnoza (najvišja oblika spoznanja), poistovetena z odrešenjem samim.
Aleš Rupnik

---

BELA, BELA LILIJA

Knjiga Nataše Konc Lorenzutti
Jeseni je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla zanimiva pripoved. Napisala jo je naša domača avtorica, Nataša Konc Lorenzutti. V zadnjih letih smo jo pogosto zasledili kot pisateljico in pripovedovalko za otroke: Največ objavlja v otroških revijah, pri Družini sta izšli njeni slikanici z ilustracijami Ane Zavadlav, napisala je vrsto televizijskih scenarijev in kar nekaj odmevnih polemičnih člankov. Vsebine, ki se jih dotika, so povezane z iskanjem in utrjevanjem vrednot, predvsem tistih vsečloveških temeljev, za katere je včasih videti, kakor da se izgubljajo in da se jih nikakor ne moremo več oprijeti.
O enem izmed takih področij, ob katerih je družba razklana, govori tudi njeno prvo daljše leposlovno delo, ki ga je namenila mladostnikom in odraslim. V času, ko je na naših tleh splav nekaj preveč samoumevnega in ko prevladuje prepričanje, da je izguba nedolžnosti pred poroko nujna za zdravo spolno rast in zorenje vsake mlade žene, skuša avtorica brez moraliziranja prikazati to problematiko z druge plati, od znotraj, z zgodbo dveh deklet, najprej matere Helene, v drugem delu pa še njene nezakonske hčerke Ane. Junakinji vsaka na svoj način opazujeta in razčlenjujeta svoje hitro spreminjajoče se občutke do ljubljenega moškega v barvitem spektru od dražljive naklonjenosti, nedoumljive privlačnosti, prebujene čutnosti… do hrepenenja po poglobitvi odnosa, po trdni povezanosti, varnosti, zaupanju.
Kako se počuti dekle, ki ne more popolnoma zaupati svojemu fantu, kaj vse doživlja, kako jo lahko tak odnos izčrpa in kako znova osmisliti življenje, ko pride na pot nenačrtovan otrok, nam osvetljuje prva, Helenina zgodba. Druga se začne z Anino mladostjo, ko se sama srečuje s prvimi ljubezenskimi sladkostmi in pastmi. Med obema zgodbama so številne zanimive vsebinske povezave, med njimi je morda najlepše prikazana tesna vez med materjo in hčerko, ki jo sicer razberemo le iz nekaterih opazk, kakor po naključju raztresenih po besedilu. Vse izkušnje, ki si jih je mati z bolečino pridobila, je prenesla na hčerko, kot največji materinski zaklad, in ravno to je bilo tisto, kar je neizkušeno Ano v ključnih trenutkih obvarovalo pred nepremišljenim ravnanjem, še več, uspela si je zgraditi odnos, ki nikakor ni ostajal na površni, ampak se je že začel razpirati v globino. Obe pripovedi kipita kot iz vrelca. Avtorica se potrpežljivo, s precejšnjo slikovitostjo in besednim zakladom posveča raznovrstnim miselnim odtenkom ter vodi svoji junakinji k postopnem zorenju: Helena ostane sama, vendar napolni svoje življenje z ustvarjalnostjo in toplino do bližnjih, Ana pa uspe povezati svojo radoživost in umetniški nemir z zanesljivim, ljubečim fantom.
V poplavi knjig, glasbe in filmov, ki na bolj ali manj prikrit način podžigajo igranje s spolnostjo, brez vsakršnih opozoril na duševne posledice zavračanja polne odgovornosti, je Bela, bela lilija vsekakor prijetna osvežitev. Živahna izposoja v knjižnicah in številni odmevi že potrjujejo, da so jo bralci lepo sprejeli.
Polona Abram

---

ŠTEVILKA 22    LETO VII    28. JANUAR 2007    NEDELJA SVETEGA PISMA

NOVO V NOVI DOBI

JEZUS KRISTUS, PRINAŠALEC ŽIVE VODE

Nova doba ni gibanje v osnovnem pomenu, tudi je ne moremo vzporejati z izrazi kot so sekta, kult, ker je razpršena na vseh področjih (glasba, film, seminarji, tečaji, duhovne vaje, terapije…) in je neformalna. Nova doba še zdaleč ni eno samo in poenoteno gibanje, ampak je rahla mreža praktikantov, ki delujejo v smislu: misli globalno, deluj lokalno.
Nova doba je nekakšno ugodno okolje, zelo skladna miselna usmeritev, ki je pomemben izziv sodobni kulturi. Gre za sinkretistično, združevalno strukturo (ezoteričnih in svetnih elementov) naključno zbranih ljudi, ki iščejo odgovore na svoje interese z različno stopnjo pripadnosti.
V drugem pogledu bi novo dobo lahko označili tudi kot gibanje, saj imajo vsi, ki se istovetijo z njo velikokrat iste cilje. V dokumentu zato natančno opredelijo, da se moramo izogibati izrazu novodobska religija, čeprav najpogosteje sega na področje duhovnosti, ker bi bilo to v nasprotju s samopodobo nove dobe, ki razlikuje med »religijo« in »duhovnostjo«, ko zavrača posamezne religije češ, da se je njihova doba iztekla in ostaja le še ena, globalna oblika duhovnosti.
Vodnarjeva doba ima pomembno mesto v novodobskem razmišljanju zaradi vpliva spiritizma, antropozofije in njihovih ezoteričnih predhodnikov (op. s čimer ne želim promovirati znamenj astrologije in njenih metod, kot nekaj verodostojnega. To je govorica nove dobe, ki je v Dokumentu niso mogli zaobiti). Gre za vzpostavljanje novega odnosa do sveta (narave), človeka, duhovnosti, kar je še zlasti razpoznavno pri tistih, ki zagovarjajo privlačno misel o novi življenjski paradigmi (vzorcu). V vsakem primeru je vodnarjeva doba vizija in ne teorija, z nekaterimi zamislimi o prihodnosti:
1.    planetarna duhovnost bo zaobsegla in presegla posamezne religije;
2.    podobne planetarne politične institucije bodo dopolnjevale bolj lokalne ustanove;
3.    obstajali bodo globalni ekonomski dejavniki, ki bodo bolj demokratični in odprti za sodelovanje;
4.    velik poudarek bo na komunikaciji in vzgoji;
5.    mešan pristop k zdravju bo združeval uradno medicino in samo - zdravljenje;
6.    človek se bo dojemal bolj androgino (dvospolno);
7.    našli se bodo načini, kako povezati znanost, mistiko, tehnologijo in ekologijo.
Dozorel naj bi čas za korenito spremembo v posameznikih, družbi in svetu (od newtonske mehanične fizike h kvantni fiziki; od racionalne misli leve strani možganov k intuitivni misli desne strani možganov; od patriarhalnih /moških/ vrednot k slavljenju ženskih vrednot). Po prepričanju nekaterih, je takšna sprememba neizogibna.
Pojem »sprememba paradigme« je uveljavil Thomas Kuhn, ameriški zgodovinar znanosti, ki gleda na paradigmo kot na celotno zbirko verovanj, vrednot, tehnik… Tu gre za popolno, celovito spremembo smeri in ne za postopni razvoj, torej za resnično revolucijo. Spreminja se pogled na svet, kot posledica obrata od znanosti in tehnologije k duhovnosti. To pa ne pomeni vračanja k religiji, ampak gre za iskanje nečesa, kar bo bolj človeško in lepše.
Aleš Rupnik

---

KAJ MI POMENI SVETO PISMO?

Naši generaciji je bila knjiga vseh knjig skrita. Na nobeni stopnji šolanja se nismo srečali z njo. Pri zgodovini smo govorili o času pred našim štetjem in po našem štetju, kar naj bi bilo obdobje pred in po Kristusovem rojstvu.
Sveto pismo je tako za mnoge ostala zaprta knjiga in je tudi danes marsikje le za okras na knjižni polici: »Ja, mi imamo Sveto pismo, a nimamo časa!«
Treba se je odločiti – letos še prav posebno.
Zame je bilo Sveto pismo dolga leta neodkrit zaklad. Obiskovala sem nedeljske maše in poslušala božjo besedo, a vsi ti sestavki so bili zame mrtvi, neuporabni in si z njimi nisem znala prav nič pomagati, kakor tudi ne z Bogom, ki vse vidi in vse ve in me potem kaznuje.
Po Božji dobroti sem srečala ljudi, ki so se shajali ob božji besedi. Poslušala sem razlage, začela vsak dan brati odlomke in si izpisovala besede ali stavke, ki so me nagovorili. Odpirala so se mi duhovna ušesa.
Božja beseda je oživela. Vzljubila sem jo in v njej iskala odgovore na vsa moja vprašanja. Sveto pismo je postajalo branje za vsak dan, za vsako priložnost, za vsako preizkušnjo, za vsako situacijo, za sleherni trenutek…
Z oživljeno besedo je oživel tudi njen avtor – Bog.
Lučka Rudež

---

MOJA MAMA ME JE NAUČILA…

Učenje od 10 do 20
10. Moja mati me je naučila meteorologoje: "Tvoja soba je takšna, kot bi skoznjo zdivjal tornado!"
11. Moja mati me je naučila stvari krajšati: "Če sem ti povedala enkrat, sem ti povedala milijonkrat!"
12. Moja mati me je naučila primernega vedenja: "Ne obnašaj se kot oče!"
13. Moja mati me je naučila zavisti: "Na svetu je na milijone manj srečnih otrok, ki nimajo tako čudovitih staršev kot ti!"
14. Moja mati me je naučila pričakovati: "Samo počakaj, da pridemo domov!"
15. Moja mati me je naučila sprejemati stvari, kot so: "Jih boš že dobil, samo da pridemo domov!"
16. Moja mati me je naučila osnov špijonaže: "Obleci si pulover! Mar misliš da ne vem, kdaj je hladno?"
17. Moja mati me je naučila humorja: "Ko ti bo kosilnica porezala prste na nogah, nikar ne tekaj za mano!"
18. Moja mati me je naučila odraščanja: "Če ne poješ zelenjave, ne boš nikoli zrasel!"
19. Moja mati me je naučila, da se zavedam svojih korenin: "Zapri vrata za sabo! Misliš, da imaš rep?"
20. Moja mati me je naučila modrosti: "Ko boš star toliko kot jaz, boš že razumel!"
(Naš vestnik, Trst-oktober 2006)

ŠTEVILKA 21    LETO VII    21. JANUAR 2007    3. NAVADNA NEDELJA

NOVA DOBA, KULTURNI KONTEKST - JEZUS KRISTUS, PRINAŠALEC ŽIVE VODE

Nova doba nagovarja ljudi moderne družbe, ki imajo svobodo, pristnost, neodvisnost in druge sorodne vrednote za svete. Nagovarja ljudi, ki imajo težave s patriarhalnostjo, hierarhično urejenimi ustanovami. Nova doba ne zahteva več vere ali verovanja, ki bi predvidevala pripadnost. Očitnih je nekaj razlik med krščanskim izročilom in večino tega, kar moremo imenovati nova doba, kar je tudi ključ k pravilnemu razumevanju sporočila nove dobe.
Tehnološki razvoj in razvoj komunikacij so v svetu ustvarili popolnoma nove razmere, v katerih človek lahko dobi veliko koristnih informacij in obenem tudi dezinformacij o krščanstvu in o novi dobi, saj veliko tistih, ki danes sledijo Kristusu, ne ve več prav dobro, zakaj sploh gre.
Iskren iskalec v novodobskih izročilih ne bo našel veliko resnično novega in modernega. Že bežen pogled v zgodovino nam razkrije, da novodobsko gibanje sprejema ideje gnostičnih skupin iz prvih stoletij krščanstva, ki je prvi resnejši odmev našlo v ezoterizmu srednjega veka, v pohodu renesanse, protestantizma in poznejših pojavov roženkrižnikov ter prostozidarjev na začetku moderne dobe. Druga spodbuda pri širjenju novodobskih idej je splošno sprejetje Darwinove razvojne teorije (pravijo, da je hrbtnica novodobske teorije) in uveljavljanjem racionalizma, ki znanstveno utemeljuje tudi Boga in odklanja vidik osebnega Boga. Vsekakor je nova doba našla ugodno pripravljen prostor.
Pot, ki jo uporabljajo novodobske oblike, je v glavnem utemeljena na alternativnosti, hkrati pa je vse bolj opazna nostalgija za stare modrosti in obredja (ezoterika in gnoza; keltska duhovnost; verstva starodavnih ljudstev, kabala, sufizem, druidska vednost, alkimija, renesančni hermetizem, zen budizem, joga…), čeprav v končni izpeljavi z njimi nimajo nobene zveze več. Nova doba, kot tudi gnoza 2. in 3. stoletja temeljita na spletu stališč, ki pa so zelo nesoglasna. Ne gre namreč za prenovo religije, kot bi lahko imeli površen vtis. Usmerjenost novodobskih idej izvira iz zelo površnega razumevanja krščanske vere. V mišljenju, da je nova doba že za nami, mnogi govorijo o »naslednji dobi«, ki bo odgovorila na krizo sedanje. A da nova doba še zdaleč ni minila, govorijo mnoge knjigarne, radijske postaje, množica skupin za samopomoč. Tu tudi Cerkev še ni dala pravega odgovora mnogim današnjim iskalcem poglobljene duhovnosti, ko mora sama najprej trdno utemeljiti lastno identiteto in se znati približati tem iskalcem.
Pastoralni odgovor na ta izziv je poudarjen pod dvema vidikoma:
1.    odkriti elemente rastočega novodobskega izročila;
2.    opozoriti na tiste elemente, ki so v nasprotju s krščanskim razodetjem.
Bistveno je pravilno razumeti novo dobo. Kakorkoli pa jo presojamo, vse bolj odkrivamo, da se je ne da uglasiti s krščanskim naukom in duhovnostjo.
Aleš Rupnik

---

KRATKA SPOROČILA (2. del)

-    Pridi malo sem, pa otroke zraven pripel'.
Bog.
-    Katerega dela zapovedi »Posvečuj Gospodov dan!« nisi razumel?
 Bog.
-    Morava se nekaj pomembnega pogovoriti. Kdaj boš imel čas?
 Bog.
-    Strašno rad hodim na poroke. Kdaj me boš povabil?
 Bog.
-    A veš, tisto zadevo »ljubi svojega soseda…« - sem mislil čisto zares!
Bog.
-    Moja pot je avtocesta. Povej mi, če potrebuješ smerokaze!
Bog.
-    Praviš, da me ne potrebuješ. Pa ne se hecat!
Bog.
-    Poznaš mojo uspešnico številka 1: »Kar nočeš, da drugi storijo tebi, ne stori ti
 drugim?« Pripravi se! Kmalu bo test!
 Bog.
-    Sem slišal, da si nekaj govoril, kako se je svet sam naredil… Zakaj klatiš neumnosti?
Bog.
-    Za Božič ste pri vas zmetali veliko hrane na odpad. Si kaj dal za lačne doma in po
 svetu? Čisto resno te vprašam!
 Bog.
-    Ali sploh veš, kam greš?
Bog.
-    Ljubim te, ljubim te, te, te….
Bog.

---

MOJA MAMA ME JE NAUČILA ...

Prvih devet učenj…
1. Moja mati me je naučila spoštovati dobro opravljeno delo: »Otroci, če se mislite pobiti med sabo, naredite to zunaj, stanovanje sem pravkar počistila!«
2. Moja mati me je naučila osnov potovanja skozi čas: »Če ne boš sedel vzravnano, ti bom tako pripeljala, da te bo odneslo tri dni daleč!«
3. Moja mati me je naučila logike: »A zakaj? Zato, ker sem jaz tako rekla!«
4. Moja mati me je naučila še več o logiki: »Če boš padel z gugalnice in si zlomil vrat, ne boš šel z mano v trgovino!«
5. Moja mati me je naučila previdnosti: »Nosi vedno čisto perilo, kaj če se ti zgodi nesreča!«
6. Moja mati me je naučila osnov ironije: »Če se boš še naprej drl, se boš imel za kaj dreti!«
7. Moja mati me je naučila osnov osmoze: »Zapri usta in jej!«
8. Moja mati me je naučila ekstremnega zvijanja telesa: »Samo poglej si to umazanijo na svojem vratu!«
9. Moja mati me je naučila potrpljenja: »Tukaj boš sedel, dokler špinača ne bo izginila!«
(Naš vestnik, Trst - oktober 2006)

ŠTEVILKA 20    LETO VII    14. JANUAR 2007    2. NAVADNA NEDELJA

JEZUS KRISTUS, PRINAŠALEC ŽIVE VODE  (1)

V ZNAMENJU VODNARJA
 
V Papeškem svetu za kulturo in Papeškem svetu za medverski dialog so leta 2002 pripravili dokument, v katerem želijo predstaviti srečevanje današnjega sveta s pojavom Nove dobe (New Age). V različnih delovnih skupinah so strokovno opredelili nekatere pojme z željo, da bi razložili, kako se novodobsko gibanje razlikuje od krščanske vere. Nemoč se velikokrat izrazi tudi zaradi tega, ker danes mnogi kristjani ne znajo ovrednotiti pomembnih tem krščanske sinteze: pomembnost človekove duhovne razsežnosti in njene včlenitve v celotno življenje, iskanje smisla življenja, povezava med človekom in vsem stvarstvom, želja po osebnem in družbenem preoblikovanju ter zavračanje racionalističnega in materialističnega pogleda na človeštvo.
Od kristjanov se v prvi vrsti pričakuje predvsem trdna zasidranost v njihovi veri. Temelj, na katerem so dokument pripravili je oznanilo Jezusa Kristusa v evangeliju. Namen dokumenta je pomoč, da bi se s temi vprašanji znali srečevati o njih razmišljati in jih tudi razumeti.
Zakaj sedaj?
Danes astrologi verjamejo in razlagajo, da je čas, ko se končuje doba Rib, ki jo imajo za krščansko dobo. To obdobje označujejo predvsem kot nemirno obdobje sporov, nerazumevanj, vojn…
Trdijo, da prihaja nova doba, ki se imenuje doba Vodnarja, ki bo predvsem našla uresničitev v iskanju uglašenosti, univerzalnosti, razsvetljenosti sveta, božanskih – nadnaravnih energij in človeka.
Ob mnogih razlagah, ki prihajajo, je zato sedaj pomemben trenutek, da se ljudem predstavi krščanski pogled na novodobsko mišljenje in gibanje.
V tem je na prvo mesto postavljeno vprašanje človekove identitete. Danes je vse bolj v ospredju zavračanje doslej osrednjih sestavin družbe (avtoriteta Cerkve, politične ustanove, uradna medicina…), ki jim mnogi ljudje ne zaupajo več. Zato se vse bolj obračajo navznoter, v zasebnost, obenem pa iščejo alternativne oblike, za katere menijo, da jim dajejo prave odgovore na njihova vprašanja.
Pomembno je vedeti dejstvo, da Nova doba ni prišla sama od sebe, ampak je na nek način otrok te kulture (že od renesanse in reformacije).
Z nastopom moderne dobe se izoblikuje podoba človeka, ki ne želi več pripadati institucijam in sploh ne želi izražati kakršnekoli pripadnosti.
Človek v izključujoči usmerjenosti vase, takšni ponotranjeni religiji, pripravlja ugodna tla za sakralizacijo »jaza«.
Posledica tega je, da tudi duhovne vrednote človeka vse bolj dobivajo značaj podjetniške in porabniške kulture, ko si človek za svojo duhovnost izbere takšno obliko, ki mu v danem trenutku najbolj ustreza, ko lahko tudi Bog postane pospeševalec človekove uresničitve in nič več.
Vendar tu ostane odprto vprašanje: Kaj je pravzaprav mišljeno z duhovnostjo v novodobskem okolju?
(Nadaljevanje prihodnjič)
Aleš Rupnik

---

BOŽIČNI VEČER

Vrata na hrbtni strani hiše se čez čas le odprejo. Plaho vstopi v kuhinjo upognjenih ramen, sklonjene glave, umazan in razcapan. Zatohel duh veje z obleke, z bunde slinastega videza, ki ni bila oprana že celo večnost. Tudi barva oblačil ni več prepoznavna. Od zadnjega srečanja je vidno shujšal. Pri kapucinih so mi povedali, da je skoraj vsak dan pri njih na kosilu, a žal tisti obrok za mladega fanta ne zadostuje.
»Karkoli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili,« me spreleti.
Moj Bog, daj mi moč, da ga bom sprejela dostojno kot človeka, s toplim glasom in oživljajočim nasmehom.
Ne vem, če mi je uspelo
»Dobrodošel. … Usedi se.«
On pa še dolgo stoji. Ko sedem za mizo, se mi pridruži.
Govori in govori. Iz prevelike žalosti in bridkosti.
»A veš da znam voziti avtomobile, da, tudi motorje vseh znamk. Pri mehaniku sem se naučil vožnje, popravljanja koles. Pravi, da sem za takšno delo talentiran.«
Nekaj časa ga poslušam potem se pričnem pretvarjati, da me zanima, kar mi pripoveduje.  Ko ni več mojega odziva, postane bolj oseben.
»Napadov božjasti nimam že dolgo in tudi roke ne položim na nikogar več. Očeta ni doma. Kdo ve, kod hodi Za obisk igralnice najbrž ni denarja. Ko se prikrade pozno v noč, me povpraša, če sem v redu, če sem vzel zdravilo. To je vse. Od doma odhaja zgodaj zjutraj. Sledijo dnevi, ko spi čez dan. Odhaja zvečer in se vrača zjutraj. V hiši je ledeno mraz, vode tudi že dolgo ni. Denar, ki ga je poslala teta za popravilo vodovoda, je tudi izginil.«
»Kaj pa luč?«
Tišina… »Saj imam baterijo. Oče pravi, da sem za vse kriv samo  jaz.«
Mrzle življenjske razmere silijo oba nesrečnika, da si nadomestilo za ljubezen in bližino iščeta izven domače hiše.
»Nocoj sem povabljen v župnišče v Podgoro. Tam nam bodo pripravili večerjo in praznovanje. To bo moj prvi božični večer v takšni družbi.«
Pregovorim ga, da se pri nas okopa. Zberemo oblačila, sinove hlače, pulover, moževo bundo, ki je že dolgo več ne uporablja. Danes imam čas. Čakam, da se pripravi za kopanje, da izprazni vse žepe in stvari spet skrbno pospravi.
»Naj teče voda, kolikor te je volja.«
Naj izpere umazanijo, vso bolest, trpljenje, ki se je nakopičilo v tej nesrečni duši. Ko bi voda zmogla to storiti!
»Pridi in poglej! Kdo je ta lepi fant? Ga poznaš?«
Besed ni, je le velika zadrega. Sem to res jaz?
»Daj, nasmehni se!« mu rečem.
Pogled je še vedno mrk in žalost ostaja v očeh.
Pobožam ga  in mož ga objame ter zvabi smehljaj na njegove ustnice. Iskre se mu prikradejo v oči. Zdaj se zravna. Zraste za ped, še več.  
Danes imamo tudi pri nas razlog za praznovanje.
Tina Ščuka


ŠTEVILKA 19    LETO VII    7. JANUAR 2007    NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA

OB NOVEM ZAKONU O VERSKI SVOBODI - STALIŠČE SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Državni zbor Republike Slovenije je v torek, 19. decembra 2006, sprejel Zakon o verski svobodi (ZVS). Doslej je področje verske svobode urejal zakon iz leta 1976, za katerega lahko rečemo, da je zastarel in pomanjkljiv, predvsem pa ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj.
Zakon je podprla velika večina verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, ki imajo skupno 99 odstotkov vernikov.
Izrecno so mu nasprotovale le tri manjše verske skupnosti.
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je s sprejetim zakonom zadovoljna. Upoštevamo, da je zakon napisan za vse Cerkve in verske skupnosti v Republiki Sloveniji, hkrati pa se zavedamo, da ne more ustrezno obravnavati posebnih položajev oz. vprašanj, ki zadevajo posamezne Cerkve ali verske skupnosti.
Ustavni opredelitvi ločenosti Cerkva in verskih skupnosti daje zakon prijaznejšo vsebino. Zakon o verski svobodi je v sozvočju s predlogom evropske ustavne pogodbe, ki je bil v Republiki Sloveniji že ratificiranim, in pravi, da si bo Evropska zveza prizadevala za odprt, pregleden in reden dialog s Cerkvami in verskimi skupnostmi.
Glavna izboljšava, ki jo Zakon o verski svobodi prinaša, je opredelitev Cerkva in verskih skupnosti kot družbeno koristnih organizacij, ki družbo pozitivno sooblikujejo.
V vseh sodobnih družbah je ne samo Cerkev, ampak celotna civilna družba od države ločena. Sprejeti zakon glede ločitve verskih skupnosti od države govori v smislu razmejitve pristojnosti in priznanja avtonomije tako državi kot posamezni verski skupnosti vsaki na svojem področju.
Zakon o verski svobodi daje skladno z evropsko prakso pravno podlago za graditev pozitivnih razmerij med državo in Cerkvami ter verskimi skupnostmi ter na način, kot jih država vzpostavlja z drugimi civilnimi organizacijami ter zagotavlja svobodno uresničevanje verskega prepričanja.
dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik SŠK

---

IZ NOVOLETNIH POUKOV ZA LETO 2007

Letni prihodek? Dvajset funtov. Letni izdatek? Devetnajst funtov in pol. Kakšen uspeh in  sreča!
Vzemimo drug primer: letni prihodek: dvajset funtov, izdatek dvajset funtov in pol. Rezultat? Pot v mizerijo.
Charles Dickens opisuje s tem nek poračun v svoji znameniti knjigi David Coopperfield.
Dickens je ekonomijo seveda skrajno poenostavil. Zgodbo je pisal leta 1850,  zadel pa je nekaj, kar zadeva obračun držav, družin in posameznikov: brezglavo nakupovanje in zapravljanje pelje v uboštvo.
Ni treba, da imamo ekonomsko fakulteto, da pridemo do tega spoznanja.
Letos ravnajmo z denarjem še bolj premišljeno kot druga leta: ceni v evrih dodajmo v mislih tri ničle in delimo s 4, pa dobimo približno ceno iz časov slovenskega tolarja…
Nesojeni ekonomist

---

---

KRATKA SPOROČILA

- Prosim te, da letos ne voziš, če si pijan. Vino je močno, ti pa nisi še povsem pripravljen za srečanje z menoj!
Bog.
- Ali si lahko predstavljaš ceno zraka, če bi ti ga dostavljal drug dobavitelj?
Bog.
- Zakaj me Zemljani večkrat obravnavate kot da bi bil jaz nekakšen vesoljček?
Bog.
- Če nisi videl sončnega vzhoda, ki sem ti ga naredil danes, nič hudega. Jutri ti bom naredil še enega.
Bog.
- Zakaj se tako strašno napihuješ? Natančno vem, da sem te jaz ustvaril.
Bog.
- Če misliš, da je tista Mona Lisa iz Pariza osupljiva, bi moral dobro pogledati mojo pravo umetnino: v tvojem ogledalu.
Bog.
- Povej otrokom, da jih imam rad. Zelo rad!
Bog.
- Dobimo se v moji hiši v nedeljo pred tekmo. Najbolje dopoldne!
Bog.

ŠTEVILKA 18    LETO VII    25. DECEMBER 2006    GOSPODOVO ROJSTVO - BOŽIČ

IGRE IZIGRANIH - 17. POTOVANJE IN TAVANJE

VEDNO NOV IN NIKOLI URESNIČEN BOŽIČ
Advent je čas premisleka, počasnjenja življenjske dirke, zbranosti, pristnejše družinskosti in miru.
Če v adventu in za Božič ni teh ponotranjenj življenja, jih v normalnem življenju ni nikoli.
Ni časa!
Božič je praznik izpričane Božje ljubezni do človeka!
Kdor se skloni k jaslicam in pri njih ustavi, najde med svetonočnimi sporočili, ki so razlog za »veliko veselje«, kot beremo v evangeliju, Božji blagoslov zase in ob Dnevu njene samostojnosti tudi za Domovino.  
S tem izročilom in plemenitim bogastvom hazarderska miselnost nima kaj početi.
Pri hazardu, njegovih upravljavcih in potrošnikih zato ni miru. 
Je dirka za dobiček, gnetenje po katedralah bleščavega kiča igralnih salonov, izzivanje sreče, praznoversko zastavljanje številk, razočaranje, odtujevanje, izigranost…
»Vrh« igralniške piramide, dobičkarji, lastniki in oblastniki za letošnji Božič nimajo miru.
Jemlje jim ga javnost, ki ve vedno več o njihovem igranju, preigravanju in izigravanju. Letos pa sploh ni jasno, kaj se bo izcimilo iz tega, da Italijani nanovo preurejajo igralniško politiko; Avstrijci kritično opazujejo, kaj se dogaja pri sosedih; v Ameriki vlečejo znani in neznani igralci odločilne poteze in se ljubijo… do praga nakopičenih dolarjev. Od tam dalje pa ni šale in ne miru.
Na Goriškem se medtem delamo nekako pomembne, kot bi imeli v roki žezlo, dejansko pa le preštevamo, slepi za škodo, pustošenje in poškodbe, ki jih povzroča igralništvo, kaj bo padlo z neusmiljene mize bogatinov.

KAJ BO SLEDILO
Kaj se bo iz vsega tega okrog igralniškega blišča izcimilo, je težko napovedati. Karkoli se bodo mojstri prekladanja milijard na koncu domenili z lastniki in oblastniki, je njihov čas negotov.
Najbolje bi naredili, da bi se za začetek sklonili k jaslicam, pogledali k pastirjem in Trem kraljem, da bi zaslutili tisto bogastvo, ki je v sozvočju s seboj, okoljem, naravo in Bogom.
Je sad nikoli do polnosti uresničenega Božiča.

KADAR POSTANE DENAR - IGRA
Kadar postane igra - vsebina življenja
Kadar postane vsebina življenja - izzivanje
Kadar postane izzivanje - praznina
Kadar postane praznina - odvisnost
Kadar postane odvisnost - bolezen
Kadar postane bolezen - oseben in družben problem
Kadar postane oseben in družben problem - zamolčana epidemija
Kadar postane zamolčana epidemija - dobiček izbrancev
Kadar postane dobiček izbrancev - ubožnost šibkejših
Kadar postane ubožnost šibkejših - vprašanje smiselnosti truda
Kadar postane vprašanje smiselnosti truda - igranje z denarjem
Kadar postane igranje z denarjem - splošna otopelost
Kadar postane splošna otopelost splošna - ljudje za denar naredijo vse
Kadar za denar ljudje naredijo vse - so naprodaj
Kadar so ljudje naprodaj - se igra zavozla
Kadar se igra zavozla - se ljudje in oblast izigravajo
Kadar se ljudje in oblast izigravajo - se pripelje na vrtiljaku poslednja laž:
»Teh cirkusantov pri nas nismo želeli!«
Gašper Rudolf

---

BELGIJA - KAPELA ZA EVROPO

»Naše poslanstvo je v molitvi in ponudbi duhovne oskrbe, organiziramo pa tudi srečanja, na katerih se pogovarjamo o pomembnih vsebinah evropskega človeka.«
Tako je sestra Dominique Sadoux iz reda Srca Jezusovega predstavila dejavnosti v kapeli Jezusovega Vstajenja v Bruslju. V novembru so v kapeli Jezusovega Vstajenja pripravili evharistična bogoslužja, ekumenska molitvena srečanja ter konference. S temi dejavnostmi so se vključili v mednarodni kongres za novo evangelizacijo: »Toussaint 2006« (Vsi sveti 2006).
Kapela stoji v osrčju ogromnih modernih stavb, ki jih uporablja Evropska unija. Pobudo za obnovo so sprožili v nekaterih laičnih društvih v Bruslju leta 1997, ko so sredstva zbirali med funkcionarji in uslužbenci institucij Evropske unije. Obnovo so izdatno podprli mnogi donatorji in veliko neimenovanih darovalcev. Kapela je bila posvečena 21. decembra 2000. Pastoralna odgovornost v kapeli je bila zaupana jezuitski skupnosti, ki deluje v Bruslju. V pastoralni ekipi imata posebno mesto tudi protestantski pastor in pravoslavni duhovnik. »Tudi Finska luteranska Cerkev kapelo za svoje bogoslužje uporablja vsakih 15 dni«, je pojasnila sestra Dominique in poudarila pomen tega: »Saj prav s takšnimi ekumenskimi koraki bogatimo drug drugega in izvirno vstopamo v javno življenje«. Sestra meni: »Za obnovo Evrope, ki se vse bolj povezuje, predvsem zaradi zgodovinske izkušnje narodnih in verskih delitev, je ekumenizem in medsebojno povezovanje nujna potreba. V krščanski Evropi, ki vse bolj postaja multireligiozna, so zelo pomembni stiki z drugimi verstvi« dodaja, ko spomni na razstavo fotografij o ruski pravoslavni Cerkvi, ki so jo pripravili v preteklih tednih. Pripravili so tudi več konferenc, na katerih so se pogovarjali o islamu.
Ta so znamenja dialoga in upanja za sožitje in spravo.
Sestra je še povedala: »Nekega dne smo v kapeli videli, kako sta drug ob drugem stala visok predstavnik palestinske države in izraelski veleposlanik«.
Programe in dejavnosti, ki se odvijajo v kapeli najdemo na spletni strani: www.resurrection.be

---

20 LET BETLEHEMSKE LUČI MIRU

Letos so v Betlehemu dvajsetič prižgali Betlehemsko luč miru, ki jo prav v teh dneh kot znamenje miru, sožitja in solidarnosti skavti delijo v 25. državah in so jo 13. decembra v Vatikanu izročili papežu Benediktu XVI. Na kraju Jezusovega rojstva je betlehemski pravoslavni župnik Spiridon Siamnour luč 29. novembra izročil 11 letni Judith Pitzer iz Avstrije, ki s svojim življenjem in pomočjo invalidni prijateljici vsak dan pričuje o betlehemskih vrednotah.
Mednarodno akcijo »Betlehemska luč miru« so leta 1986 začeli avstrijski skavti s podporo glavnega sponzorja avstrijske državne televizije. Od takrat gredo avstrijski skavti vsako leto v Betlehem, prižgejo svečo, ki jo prinesejo na Dunaj, potem pa skavti iz drugih evropskih dežel Betlehemsko luč miru ponesejo med ljudi starega kontinenta.
Aleš Rupnik

---

Standard

Hišni ljubljenček ima stalen prostor v kotu. V njegovem kotu so postavili jaslice.
Pes vzklikne: »Končno so napeljali luč v moj WC!«


ŠTEVILKA 17    LETO VII   17. DECEMBER 2006   3. ADVENTNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH 16. KRUHA IN IGER!

»KOLIKO JE URA?«
Po elektronskih in nekaterih tiskanih medijih je zadnje dni spet oživela debata za in proti igralništvu. Marsikdo se oglasi in pove svoje.
Oglasila se je tudi komisija Slovenske škofovske konference Pravičnost in mir in ponovila, kar je povedala z drugimi besedami že konec letošnjega maja, namreč da bomo v Sloveniji napredovali le po poti znanja, dela, visoke tehnologije, urejene družbe, naprednega gospodarstva, poštenja in solidarnosti ne pa z igrami na srečo domačih in tujih igralcev.
Takoj se je odzvala nemajhna skupina ljudi, vsa iz istega miselnega gnezda, ihtava nad tem, kako da se Cerkev vpleta v zadevo igralništva, ki se je ne tiče in ga niti ne pozna. Cerkev je vendarle ločena od države, igralništvo pa državna zadeva…
Odvija se ponoven napad z zahtevo, ki jo poznamo iz drugih obdobij evropskih in svetovnih kriz: »Mi vprašujemo samo po kruhu in igrah!«
Igre in kruh so vaba in ponudba, da si ljudje ne postavljajo resnejših vprašanj.
Nemalo ljudi, žal tudi mladih, niti ne zanimajo vprašanja onstran kruha in iger. Živijo z zoženim obzorjem duha, pa naj bodo še tako šolani.  Seveda, samo da je »papca in zabava…!«
Pri čemer je najbolj žalostno to, da slepilna dejavnost igralništva zajame ne le povzpetnike, ki imajo kup denarja, pridobljenega tako in drugače!, ampak tudi »malega človeka«, ki hoče postati bogat brez dela.
NACIONALNI INTERES
Zanimivo je opazovati, da podpira igralništvo in njegovo širitev veliko tistih, ki radi govorijo o nacionalnem interesu.
Kaj je nacionalni interes, bi moralo biti jasno, pa o tem ni soglasja, posebno kadar se pritakne zraven igralništvo.
Da je goriški del Slovenije izpostavljen, kar zadeva nacionalni interes, vsekakor drži.
In zdaj naj bi vlada, Mestna občina, sosednje občine, javnost… pompozno organizirale megazabavišče z edinim resničnim razlogom, ker imajo igralniški lobiji kupe denarja pa nikakršne razvojne ideje, razen odiranja malih in manj malih ljudi, ki igrajo na srečo.
Ne pomislijo pa, kaj pomeni za to območje prihod na tisoče novih delavcev, ki jih v Sloveniji ne bodo dobili, ter prihajanje in odhajanje nekaj milijonov hazarderjev na leto.
Doslej ni še nihče, ki na široko opisuje srečo, ki da se bo vsula na nas, ko pridejo v deželo »ta pravi« in kapitalsko prenovljeni »naši«, razložil ne nacionalnega interesa in ne za kaj sploh drugega in drugačnega gre, razen za Las Vegas na Goriškem.
Nacionalni interes pri tem ne zanima nikogar več!
ČE POSTANE DENAR IGRA
Kadar postane denar skupine dobičkarjev »svež kapital«, ki naj izpelje ogromno investicijo, tolikšno da se lahko postavi ob bok npr. novomeškemu Revozu, ki dela avtomobile in jih izvaža, so v igri ne le denar in dobiček dobičkarjev, ampak tudi temeljne vrednote, med katerimi nacionalni interes ni zadnja.
Ali pa je?
Gašper Rudolf

---

MAŠA JE V SRCU NEDELJE

Pod pokroviteljstvom Kongregacije za bogoslužje in zakramente so v Vatikanu pripravili študijski dan, ki je vsebinsko želel ovrednotiti nedeljsko mašo, kot najodličnejše sredstvo za posvečevanje vsakdanjega življenja. Srečanje se je odvijalo ob priložnosti obletnice objave koncilske konstitucije O svetem bogoslužju.
Letos je razmislek namenjen nedeljski maši, predvsem z namenom ovrednotenja obhajanja celotnega Gospodovega dneva, v središču katerega je maša. Prav o vprašanju praznovanja Gospodovega dneva je v razgovoru za Radio Vatikan kardinal Francis Arinze, predstojnik Kongregacije za bogoslužje in zakramente povedal, da znamenja, ki govorijo o praznovanju nedelje gredo v negativno smer. Nedelja je že od knjige Stvarjenja (1. Mojzesova knjiga) Gospodov dan.
Bog je na poseben način posvetil ta dan, mi pa ga moramo posvetiti Bogu. Na žalost je v današnjem svetu preveč naglice in obremenitev. Mnogi govore o koncu tedna in nedelji predvsem, da soboto in nedeljo označujejo kot čas za vse tisto, kar niso mogli narediti med tednom: podaljšano spanje, gledanje nogometnih tekem, razni planinski pohodi, nakupovanja, obisk prijateljev in obilno večurno kosilo.
Vse to je v svoji zasnovi pravilno in dobro, a vseeno ni to bistvo nedelje.
Srce nedelje je v vertikali: pozornosti, ki jo namenjamo Bogu, zahvaljevanju v skupni molitvi in pesmi, ker smo del skupnosti in ne posamezniki, obsojeni na navidezno zasebnost. Tako je Bog v središču nedelje. Gre za vprašanje nazora in v kolikšni meri ta povabila in znamenja razumemo, je zaključil kardinal.

---

SOCIALNI TEDNI V FRANCIJI

Kakšna je pravična družba?, je vprašanje, o katerem so razpravljali francoski katoličani, ki so se zbrali na 81. socialnem tednu.
Za Radio Vatikan je francoski cerkveni kontekst opredelil profesor Franco Garelli, predsednik Odbora za organizacijo Socialnih tednov v Italiji. Laikat ima v Franciji posebno mesto.
Njihovi laiki se sicer redko srečujejo, so pa vsa njihova srečanja vsebinsko in delavno zelo bogata.
Na letošnjem Socialnem tednu je sodelovalo okrog 4.000 udeležencev. Socialni teden prinaša nove ugotovitve in pobude na socialni in kulturni ravni v francoski družbi. Spregovoril je tudi o krščanskem pričevanju v današnjem svetu. Profesor je povedal, da nihče ne more ponuditi že izdelane recepte pri reševanju glavnih problemov v družbi in ko govorimo o smislu življenja vsakega posameznika. Ko stojimo pred različnimi, predvsem novimi verskimi in kulturnimi identitetami, moramo resno razmišljati najprej o temeljih naše, lastne identitete, v čem je naš prispevek pri srečevanju z različnostjo in kako bomo ustvarjali ugodne pogoje za dialog.
Aleš Rupnik

---

Zaslišanje s podatki o zaposlitvi

Na policijo pripeljejo dva klateža, ki sta nekaj razgrajala na javnih prostorih. Policist, ki dela zapisnik, vpraša prvega: »Vaš poklic?« Klatež pošteno odgovori: »Brezposeln!«
Nato vpraša drugega: »Pa vi?«
»Jaz sem pa njegov tajnik!« 


ŠTEVILKA 16    LETO VII   10. DECEMBER 2006    2. ADVENTNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH 15. ZGODBI

NEDOKONČANA ZGODBA: OBETI IN BREZBRIŽNOST
Visoka podpora igralništvu, ki naj bi jo zagotavljala javnost in še bolj njena brezbrižnost do tega pojava in njegovega širjenja, nista dobra popotnica za kakovostno življenje, v katerem naj bi imeli po zaslugi igralništva več denarja, znanja, ustvarjalnega zadoščenja, zdravja, kulture ter drugih, »nadstandardnih« dobrin, kot je bilo rečeno.
Obeti, kaj vse da bo igralništvo prineslo vsem ljudem in okolju, so se izkazali kot pravljica za naivneže.
Če je podpora goriškemu megazabavišču tako visoka, kot trdijo njegovi neučakani pospeševalci, se je treba z nekaj miselnega napora vprašati, ali ni to posledica nevednosti in naivnosti, če minister razglaša, »da gre v primeru t.i. megaigralnice za drugačen koncept igralništva, kot smo ga poznali do zdaj. Ta bo, če bo uresničen, novost v evropskem prostoru«, ne zna pa povedati, v čem bo znamenita evropska novost (www/rtvslo.si z dne 4. 12. 2006). Kakor da je pomagal iznajti osmo čudo sveta!
LOKALNA SKUPNOST
»Pogajanja se nadaljujejo tudi glede nižje efektivne davčne stopnje, v prihodnji dneh pa bomo vanje vključili še lokalno oblast« je napovedal minister (E-Delo.si z dne 4.12.06).
O lokalni oblasti se da razpravljati, ker se ne ve, ali jo pri takih odločitvah avtentično predstavlja zgolj Mestni svet z županom, ali ni obseg in domet vprašanja igralništva veliko širši, kakor se je pokazalo zaradi drugačnega vprašanja pred kratkim na Dolenjskem, v Ljubljani in Izoli. Zlasti če upoštevamo nekatere čudaške sklepe, peticije, prošnje, poročila, sprejeta v našem imenu! v prejšnjem občinskem mandatu.
NAJSTAREJŠA ZGODBA
Najstarejšo zgodbo o nastanku iger na srečo pripoveduje Herodot nekaj stoletij pred Kristusom. Rojen je bil okrog leta 485 pr. Kr., umrl leta 420 pr. Kr. Zgodovinarji ga imajo za začetnika stroke.
Med njegovimi spisi so Herodotove zgodbe. Začnejo z nepopisno bogatim Krezom iz Lidije... Lidijci pripovedujejo, da so pri njih nastale igre na srečo v času velike in dolgotrajne lakote v deželi. Da bi preživeli, so si Lidijci pomagali na vse možne načine. Med drugim so iznašli kockanje in druge igre na srečo. Da bi preživeli lakoto, so igrali... En dan so igrali, da niso čutili lakote; drugi dan so iskali hrano… Vzdržali so osemnajst let!
SPOROČILO ZGODB
V zgodbi o megazabivišču, v katerega hočejo investirati več slovenskega kapitala, ker imamo očitno ljudi, ki ne vedo, kam z denarjem in v Lidijski zgodbi je v samem izhodišču beda. V najstarejši zgodbi je šlo za »telesno« stisko, ki je trajala osemnajst let. V naši, nedokončani zgodbi, pa za trajnejšo, globljo in prevarantsko. Huizinga je ugotovil (1938), da je človek bitje, ki razmišlja, dela in se igra (homo sapiens, faber, ludens).
Igra (zabava) je postala tržna, kupljiva, zadeva. Prilaščajo si jo igralniški dobičkarji.
To je ta zgodba evropskega čuda. Nikoli končana!
Gašper Rudolf

---

BETLEHEMSKA LUČ MIRU

Skavti želimo, da bi Luč miru iz Betlehema svetila po domovih in v vsakem srcu.
Prostovoljni prispevki, ki se zberejo ob deljenju plamena Luči miru, gredo kateri od dobrodelnih organizacij.
Lansko leto smo na zbrali 791.122 SIT, ki smo jih namenili terapevtski skupnosti Cenacolo.

V NOVI GORICI
Pri projektu lučke miru iz Betlehema sodelujemo novogoriški skavti enajstič. Pri Kristusu Odrešeniku smo jo prvič delili decembra 1996.
Leta 2000 je plamen »potoval« z vlakom z Jesenic do Nove Gorice in nato naprej v ostale kraje do Ajdovščine. Tri leta 2000, 2001 in 2002 smo sodelovali s taborniki iz Nove Gorice. Organizirali smo delavnice, nato je sledila prireditev na Bevkovem trgu.
Leta 2003 je med skavti z obeh strani meje vzklila ideja o skupnem projektu, ki bi povezal obe mesti in državi. Decembra leta 2003 se je za prehod iz Gorice v Novo Gorico odstranila ograja na državni meji ob železniški postaji. Ograjo so dokončno odstranili maja 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko Unijo. Betlehemska luč je dokazala svojo moč in željo vseh ljudi dobre volje po miru, skupnem sožitju in sodelovanju. Zadnji dve leti (2004, 2005) prireditev poteka na meji na novem trgu obeh Goric ob železniški postaji. Prihod LMB v naše mesto je dan, ki ga preživimo skupaj: AGESCI in SCOUT D’EUROPA - italijanski skavtski organizaciji, SZSO- zamejska skavtska organizacija, ZSKSS in BOKSS.
Lani je 17. decembra maša prvič potekala v konkatedrali Kristusa Odrešenika. Prejšnji dve leti smo imeli mašo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
LETOŠNJA AKCIJA
V naslednjih dneh skavti stega Nova Gorica 1 in odrasli skavti odnesemo LMB po župnijah v Goriška Brda, na Trnovsko in Banjško planoto ter del Vipavske doline. Delimo jo tudi pri vseh mašah v domači župniji, nesemo pa jo tudi v dom za ostarele, v bolnico, v mladinski center, v dom za invalidno mladino in na občino, saj želimo »MIR LJUDEM NA SVETU, KI SO BLAGE VOLJE.«
Letošnje geslo je »RAZPRODAJA MIRU«. Na razprodajah je mogoče dobiti ogromno stvari: obleko, hrano, avto ..., stvari, brez katerih si ne predstavljamo življenja. Kaj pa MIR? Ali ni to tisto bistveno, brez česar se ne da živeti? Ravno MIR bi se moral razdajati v neomejenih količinah, biti vedno na zalogi...
Letos bosta sprejem in delitev LMB potekala posebej.
SPREJEM LMB
Skavti italijanskih (AGESCI in FSO), zamejske (SZSO) in slovenskih (ZSKSS in BOKSS) skavtskih organizacij, bomo s pričakovanjem sprejeli plamen LMB in ga prinesli na prireditev. Prireditev bomo prvič organizirali v sodelovanju z občinama obeh mest (MO Nova Gorica in občina Gorica) na novem trgu pri železniški postaji v soboto 16.12.2006 ob 17.30, kjer bomo prebrali poslanico, predali plamen predstavnikom župnij in obeh občin, prižgali lučke na božičnem drevesu na trgu ter na koncu pokramljali ob toplem čaju in prigrizku.
Mojca Abram

ŠTEVILKA 15    LETO VII    3. DECEMBER 2006    1. ADVENTNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH 14. PSEVDO CIPIRIJAN O HAZARDU (4)

CERKEV
Pod naslovom Igre izigranih smo želeli povedati, da pomisleki do igralništva in kritika sodobnih iger na srečo niso govorjenje na pamet.
Problem igralništva se v zadnjih letih seli v vedno bolj razpoznavne stiske in odvisnosti, kar povzroča doslej preveč zamolčane skrbi in stroške družinam, medčloveškim odnosom, socialnim službam, psihoterapevtom, družinskim svetovalcem, medicini, pedagogom itn. Povedati smo želeli tudi to, da je kritika igralništva stalna v Cerkvi od njenega začetka, kljub temu, da je bilo njeno sopotništvo z igrami na srečo včasih nedosledno. 
Sodoben hazard prinaša za svojim fasadnim bliščem v okolja in v države določen dobiček, osebno bogatenje skupinic privilegiranih, na drugi strani pa resne probleme in pustošenje, na kar smo po svojih močeh opozorili.
Z namenom, da bi bilo okrog igralništva manj sprenevedanja in da tisti, ki odločajo, ne bodo mogli reči, da niso vedeli, v kaj so se spustili ali da so imeli za razmah igralništva soglasje celotne javnosti, civilne družbe in tudi Cerkve. In da nam zanamci ne bodo očitali, da v letu 2006 po Kr. ni bilo nikogar, ki bi govoril o bedi človeka v reklamiranem ozračju trošenja časa, energije in denarja v igrah na srečo... 

GREŠNOST
V zadnjem poglavju znamenite Psevdo Ciprijanove razprave je rotitev, naj bodo kristjani vredni svojega imena in naj si nabirajo zaklade za nebesa. Nato pa katehet nakaže pot rešitve za »nesrečneže«.
Za podkrepitev jemlje svetopisemske odlomke, s katerimi vzdržuje neposredno zvezo med hazardom in grešnostjo. Navaja npr. apostola Pavla: »Mar ne veste, da ste božji tempelj in da božji Duh prebiva v vas? Če pa kdo božji tempelj podira, bo Bog njega uničil…« (1Kor 3,16-17)….« in malo naprej:  »V evangeliju Gospod zavrača grešnike in jim očita: »Nikoli vas nisem poznal. Proč izpred mene, kateri delate krivico.«  (Mt 7,23)
Podobnih odstavkov kar mrgoli.

PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE
Psevdo Ciprijan predlaga kristjanom proti hazardna »zdravila« v skladu z modrostjo, zdravo pametjo! njegovega časa in veljajo še danes.
Pri zasvojenostih ne pomaga toliko opiranje na to, kaj bodo z zasvojencem naredili psihologi, terapevti, zdravniki, socialne službe, policisti, sodniki itn., marveč kaj bo napravil človek sam s seboj.
Navodila so preprosta, učinkovita, uresničljiva.
Prvo je: delitev imetja z ubogimi.
Kdor ima čut za bližnjega in za dobrodelnost, zna ceniti denar in ga ne bo metal v prazno z igrami na srečo.
Drugo navodilo: Psevdo Ciprijan odločno predlaga hojo za Kristusom s služenjem ubogim in vdovam, ki so bile v tistem času brez družbene zaščite.
Danes imamo med seboj množico osamljenih in nemočnih…
Tretje navodilo: hoja za Kristusom v služenju onim, ki jih Sveto pismo predstavi kot najbolj »bližnje«, ker so nezaščiteni. Zanje se namreč nihče ne zanima, živijo na robu družbe.

Gašper Rudolf

---

SVETOVNI DAN BOJA PROTI IZKORIŠČANJU MLADOLETNIH

»Skupaj zgradimo otroško naselje Papež Janez Pavel II. v Kinšasi«, je geslo projekta, ki so ga predstavili na letošnji Svetovni dan boja proti izkoriščanju mladoletnih in ob 17. obletnici podpisa mednarodne Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah otrok. Srečanje je bilo v Palermu, kjer so organizatorji pohvalili vse večje sodelovanje mladih v takšnih projektih. Prav v trenutku, ko se nam vse pogosteje zdi, da znamenja upanja med nami ugašajo in tudi vse bolj lahko zasledimo žalostno stanje, ki se dogaja znotraj šolskih zidov, vendarle so mladi, ki se vključujejo, pa ne samo s pesmijo in besedo, ampak predvsem osebnim žrtvovanjem in velikodušnostjo, lepo znamenje, ki daje upanje za prihodnost. V majhnem centru, poimenovanem po papežu Wojtyłi, bo v oskrbi 500 otrok, več šol in ena bolnišnica, je pojasnil Eddy Artale iz Odbora za izgradnjo naselja in dodal, kako je zelo pomembno, da ta pobuda ne ostane osamljena kakor katedrala sredi puščave, ampak da uspe ustvariti takšne pogoje delovanja, ki bodo živečim v naselju, kakor tudi okoliškemu prebivalstvu nuditi možnost, da bodo čim prej lahko začeli živeti samostojno življenje. Podlaga za zaščito mladoletnih je Mednarodna konvencija o pravicah otrok, podpisana leta 1989. O sadovih konvencije in vplivu družbenih sprememb je za Radio Vatikan Carlotta Sami, ravnateljica italijanskega oddelka združenja Save the Chirdren, povedala, da konvencija povsod še ni popolnoma sprejeta, se pa že v večji meri opaža njena razpoznavnost na narodni, kakor tudi mednarodni ravni.

---

AKCIJA KARITAS ZA POMOČ REVNIM

V mesecu novembru so v Avstriji sprožili akcijo Avstrijske Karitas za nudenje pomoči osebam v potrebi, ki se nahajajo na ozemlju te države. Na priložnostni tiskovni konferenci, na kateri so predstavili ta projekt Karitas, sta predsednik Avstrijske Karitas Franz Küberl in ravnatelj Dunajske Karitas Michael Landau predstavila zaskrbljujoče podatke o številu revnih v tej deželi. Po predstavljenih podatkih je v Avstriji 460.000 ljudi prisiljenih na življenje v revščini. Posebej so ogroženi starši samohranilci, nezaposleni in družine z več otroki. Vse več je tistih, ki se obračajo na Karitas in prosijo za pomoč, ker jim mesečni dohodki ne pokrijejo vseh stroškov. Z namenom, da bi podprl svoja stališča, kako je potrebno boju proti revščini v prizadevanjih Karitas dati prednost, je Landau opozoril na 113.000 otrok in mladih, ki živijo v nevzdržnih pogojih hude revščine. To je za razviti svet sramota, ko je resnično potrebno takoj pomagati in probleme reševati.

Aleš Rupnik

---

Prepoznavno znamenje

Ljubljanski študent Jaka ima strica na kmetiji na Štajerskem. Stric Ljubljane še ni videl in Jaka ga je povabil na obisk. Piše mu: »Prišel te bom iskat na postajo. Kot prepoznavni znak imej pod pazduho svinjsko pleče ali pa veliko gos. Najbolje pa oboje!«


ŠTEVILKA 14    LETO VII    26. NOVEMBER 2006    NEDELJA KRISTUSA KRALJA

IGRE IZIGRANIH 13. PSEVDO CIPIRIJAN O HAZARDU (3)

MORALNI RAZLOGI
Prvi razlog zoper igre na srečo v Psevdo Ciprijanovi pridigi je, kot smo videli, versko evangeljski. Druga vrsta razlogov, ki jih navaja, so moralni.
S hazardom človek izziva usodo, namesto da bi zaupal v Božjo previdnost, o kateri je govoril Jezus, ko je opozarjal na Božjo skrb za vse…
S hazardom se denar troši v prazno. Po nauku evangelija in po moralnem pravilu človeške solidarnosti pa moj denar ni samo moj. Svoje imetje moram deliti z bližnjimi. Dobrodelnost je velika zavezujoča točka kristjanovega življenja, ki se ji ne more in ne sme izogniti. Hazarderstvo je početje sebičnežev. Zasvojenci ne vidijo niti svojih domačih, ne čutijo več niti z njimi.
ZASVOJENOST
Z igro zasvojen kristjan je v satanovi mreži.
Satan nastavlja zanko hazarderstva zato, da odteguje ljudi od načrta odrešenja, proč od Boga, ker hazarderji postavljajo denar nad samega Boga. Posledica je duhovna brezčutnost in nedostopnost za reševanje resnih notranjih človekovih stisk in družbenih izzivov. Pred Psevdo Ciprijanom sta že sam sv. Ciprijan in znameniti cerkveni pisec Tertulijan trdo obsojala hazard, toda naš avtor je strožji in doslednejši od nju v tem, da uvršča hazard med grehe zoper Svetega Duha.
Hazarderji zamenjajo vero v Boga z vero v usodo, s čimer častijo iznajditelja hazarda, satana, ki je začetnik varanja in direkten nasprotnik Svetega Duha.
Z duhovnega razgledišča je Psevdo Ciprijanova teza utemeljena!
Hazarderski lobiji so danes že tolikanj drzni, da narekujejo državam, npr. Sloveniji, igralniško zakonodajo, po kateri bodo »zakonito« izsesavali igralce, ki si domišljajo, kako so pametni, ko mečejo svoj denar, denar svojih družin! v hazardno vrečo brez dna.
Hazarderstvo brezčutno izsesava poleg družine tudi družbeno in naravno okolje!
ŠE DRUGE POSLEDICE
Psevdo Ciprijan trdi, da je hazard pregrešen zaradi pogubnih posledic v medčloveških odnosih. Bogokletje hazarderjev je uperjeno zoper Boga samega, poleg tega pa vnaša razdor. Med igralci je veliko prepira in razprtij, prav tako med nadzorniki igranja ter med samimi prireditelji in zaposlenimi v hazardu. Prepirom sledi sovraštvo, nespamet vsake vrste in na kraju laž. Laž sebi, ženi, družini…
Hazarderjeva roka se ne zna ustaviti pred nobeno pogubo.
Stave, izgube denarja, nezadržna želja po nadaljevanju kockanja, ponočevanje, druženje s prostitutkami naredijo iz kristjana malikovalca, ki zapravlja svobodno voljo Božjega otroka.
Psevdo Ciprijan je z vsem, kar pove, prvi krščanski pisec, ki uvršča hazardiranje v seznam človekovih grešnih razvad.
»Kakšna je nespamet vernikov, ki kockajo! So kakor iz sebe, kričavo se zaklinjajo kakor obsedenci ter se prerivajo zaslepljeni od hudobnega duha. Preklinjajo, zapisujejo se hudiču, mešajo se z ljudmi brez časti in onečaščajo svoje družine.« (Prim. št. 9, prvi odstavek)
Gašper Rudolf

---

STALIŠČE KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR PRI SŠK DO IZBIRE  VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC 

VPRAŠANJE:
»Kakšen bi moral biti varuh človekovih pravic? Ali se vam zdi pomembno, da ima varuh pri svojem delovanju tudi podporo javnosti in kako naj si jo zagotovi?«
ODGOVOR: »Varuh človekovih pravic bi morala biti javna osebnost, ki uživa vsesplošen ugled in moralno integriteto. To pomeni, da se je oseba pri svojem dosedanjem delu uveljavila kot strokovno in etično neoporečna. Glede na razmere v Republiki Sloveniji bi bilo koristno, če oseba ne bi prihajala iz političnih vrst oziroma tistih delov civilne družbe, ki so se jasno politično opredelile. Za varuha človekovih pravic bi bilo potrebno, da bi imel podporo javnosti, ki si je ni težko pridobiti. Mediji lahko objavijo biografije kandidatov skupaj z referencami na področju delovanja in spoštovanja človekovih pravic…«
(Dr. Anton Stres, celjski škof in predsednik Komisije pravičnost in mir pri SŠK)

---

ŠKOFOVSKA SINODA ZA AMERIKO

Pastorala duhovnih poklicev, ovrednotenje človekovega dostojanstva in življenja od trenutka njegovega spočetja do naravne smrti, so bile glavne teme 11. seje Posebnega sveta Škofovske sinode za Ameriko. Na srečanju so pregledali cerkveno, politično in družbeno stanje kontinenta. Izpostavili so problem povečanega števila razvez, splavov, detomorov in uporabe kontracepcijskih sredstev. Vsi ti izzivi zahtevajo vzporedno povečanje ustreznih pastoralnih pobud za dobro družine in zakonske zveze. V dokumentu z naslovom: »Kultura smrti in družba, v kateri vladajo oblastniki« so opozorili na ranljivost najšibkejših in najrevnejših slojev družbe: nerojeni otroci, nezaščitene žrtve splava, starejše osebe in terminalni bolniki, ki so pogosto prepuščeni odločitvam drugih, ko govorimo o evtanaziji, kakor tudi mnogi drugi, ki sta jih potrošništvo in materializem porinila na rob družbe. Na srečanju so se pogovarjali tudi o smrtni kazni, ki je aktualna tema v nekaterih ameriških državah.
Spodbudna so pozitivna znamenja, kot je povečanje števila tistih, ki se zanimajo za duhovne poklice in prav tako, da je vedno več tistih, ki na pot duhovništva in redovništva tudi stopijo. V tem smislu so škofje poudarili, da morajo najprej v krščanskih družinah pomagati otrokom, ki čutijo klic na to pot.

---

NIZOZEMSKA: USPEH KATOLIŠKE IZDAJE

Prva okrožnica papeža Benedikta XVI., je najbolj prodajana publikacija katoliške založbe na Nizozemskem. V novembru so papežev »bestseller« ponatisnili četrtič in je izdaja presegla 10.000 izvodov. Doslej so prodali okrog 8.000 izvodov okrožnice v holandščini. Naklada teoloških natisov na Nizozemskem se giblje med 2.000 in 5.000 primerki. Uspeh katoliškega založništva na Nizozemskem je opazen tudi v drugih izdajah, kakor je na primer »Missiebrief« (Misijonsko pismo) holandskih škofov. Celotna naklada je danes dosegla skoraj 7.500 izvodov. Revija »Luč na obzorju«, ki so jo javnosti predstavili v oktobru in želi opredeliti katoliški pogled na življenje po smrti, je bila v prvem tisku izdana v 20.000 izvodih in je z več sto novimi naročili še v porastu.
Aleš Rupnik

ŠTEVILKA 13    LETO VII    19. NOVEMBER 2006    33. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH 12. PSEVDO CIPIRIJAN O HAZARDU (2)

CIPRIJANOVI RAZLOGI
Prvi razlog, da je Psevdo Ciprijan tako oster nasprotnik hazarda, je verjetno v takratni splošno uveljavljeni predkrščanski etiki, seveda poganski. O tem lahko bolj ali manj domnevamo, ker ne vemo, koliko je na kristjane vplivala poganska etika glede kockanja. Znano je, da kljub temu da je bilo pogansko okolje zgodnjemu krščanstvu nenaklonjeno in večkrat do kristjanov naravnost sovražno tja do krvavih preganjanj, je imelo vendarle živo in splošno znano etično pravilo, da je hazardiranje neetično. Odprto ostaja vprašanje, kako dosledno so v Rimskem cesarstvu upoštevali etično pravilo, da je hazard etično sporno početje. Saj so se npr. Rimljani med prazniki boga Saturnusa (znamenite Saturnalije!) prepuščali razvratom, med katerimi je bilo tudi kockanje. Poganska etika je odklanjala hazard ne zaradi njega samega, ampak zaradi njegovih negativnih posledic, zlasti ekonomskih. Pravi razlog, na katerega se je Psevdo Ciprijan naslonil za obsodbo kockanja ni etično pravilo Rimske države na to temo, njegovi razlogi so verski, krščanski.
Kar pomeni evangeljsko duhovni! Psevdo Ciprijan navaja vrsto razlogov zoper hazardiranje, na načelni ravni pa mu gre za pristno duhovno podobo kristjanov, ki jo maliči hazardiranje. Predajanje igri na srečo je namreč v svojem bistvu malikovanje. Malikovanje, kot vemo, je prvi greh zoper Boga!
Malikovalci nadomeščajo Boga z drugimi bogovi; pri hazardiranju z boginjo Sreče in z bogom Denarjem.
KONCIL V ELVIRI - 79. ČLEN
Koncil, ki je bil v Španiji v Elviri med letoma 300 in 303 po Kr, je zavzel, kot smo že povedali, silno ostro odklonilno stališče do hazarda. Kristjanom je kratkomalo prepovedal kockanje za denar. Za kršitelje te določbe pa določil, da morajo opraviti vsaj enoletno pokoro po opustitvi hazarda in smejo šele po enem letu od opustitve kockanja pristopiti k sv. obhajilu. Kockar je bil izobčen iz cerkvenega občestva še vsaj eno leto potem, ko se je nehal pajdašiti s hazarderji. Po enem letu od spreobrnitve od hazarda in po trdi pokori je mogel biti ponovno sprejet v krščansko občestvo, pri čemer je imelo sveto obhajilo vlogo ponovne duhovne oživitve povezanosti z Bogom v skupnosti kristjanov. Psevdo Ciprijan v 8. poglavju povsem logično nagovarja krščanske vernike, duhovnike in škofe, naj vedo, da: »Kdor prisede h kockarski mizi, se spušča v grešno početje, česar se morajo izogibati Božji služabniki, zavedajoč se, da kdor se podaja v pregrešnost in širi strup (op. hazarda), se sam povsem izloči iz skupnosti. Na dan sodbe bo mučen na ognjenem kolesu. Kdor kocka, se mora odpovedati iznajditelju igre na srečo (op. satanu!)...« Kmalu za tem odlomkom nadaljuje: »Kristjan, kdorkoli si! Če kockaš, moraš najprej vedeti: ti nisi kristjan, pač pa je tvoje ime pogansko in sprejemaš v prazno, kar pripada Gospodovi daritvi...«
Gašper Rudolf

DENAR...? IZVOLITE!

GLOBALIZIRANI
Na pogorišču komunizma in grobega kapitalizma s ije utrl pot neo liberalizem.
Znašli smo se v družbi, ki sloni na potrošništvu.
In to globalizirano!
V potrošniški družbi npr. zmanjka časa. Časa za lastno zbranost, za otroke, za ostarele in
socialno šibke, so prijatelje in sorodnike, sosede, sodelavce...
Mnogi starši priznavajo, da za otroke ne najdejo niti pol ure časa na dan, da bi bili skupaj,se pogovarjali, šalili, si povedali to in ono, da bi se Bogu zahvalili...
Pred kratkim je spodletel poskus zaprtja trgovin ob nedeljah. Na referendumu je ljudska volja sporočila, da bi radi navadni smrtniki preživeli teden brez nedeljskega nakupovanja. Pa so se »vrgli na delo« zastopniki kapitala, sindikatov in nekateri politiki in sklenili: za nekaj denarja v žep trgovk velik del očetov in mamic ob nedeljah ne bo z otroki, ne bo šlo v naravo, ne k starim staršem, ne bo našel čas za nedeljsko mašo in par besed pri cerkvi z znanci in prijatelji... pač pa bodo potiskali nakupovalne vozičke.

VOLITVE 2006

Kandidati so precej govorili o novem nakupovalnem središču, ne pa o kolonah, ki se bodo prekladale iz enega nakupovalnega in igralniškega središča v drugo, niti o zraku, odpadkih in smeteh, zelenicah in stezicah, ki bi morale biti namenjene tudi starim in otrokom, pa se šopirijo na njih s svojimi štirinožci ljudje, ki so večkrat brezčutni do drugih... Niso razložili smiselnosti vsega tega početja, saj bo naše okolje kmalu ena sama zazidalna parcela... Trdijo, da moramo čim več proizvesti, čim več kupovati dobrine, ki jih ustvarjajo kitajski in afriški otroci, da lahko priganjači potrošnje pobašejo čim več dobička...
(Ob Novem glasu štev. 42; Trst-Gorica 9.11.2006)

REČE SE: »HVALA TI, GOSPOD!«

»Če imaš hrano, si oblečen, imaš streho nad glavo in posteljo, kamor lahko ležeš, si bogatejši kot 75 % ljudi tega sveta.«
»Če imaš kaj prihranka in drobiža v žepu za sproti, spadaš med 8 % premožnih ljudi na svetu.«
»Če imaš računalnik, si srečnež, kakršnih je na svetu komaj 1 %.« »Če nisi izkusil vojnih strahot, samotnosti ječe, grozovitosti mučenja ali obup lakote, ti gre bolje kot 800 milijonom ljudi na svetu.«
»Če si svoboden v veroizpovedi in se ti ni treba bati, da ti bo zaradi tega kdo pretil, te zaprl, mučil ali ubil..., ti tak blagoslov zavida več kot tri milijarde ljudi po svetu.« »Če si prebral to sporočilo, si prejel dvojni blagoslov, ker ti ga je zapisal nekdo, ki te ceni, torej si bolj blagoslovljen kot dve milijardi ljudi, ki sploh ne morejo brati.« »Zavedaj se svoje sreče in pošlji to sporočilo naprej, da še komu odpreš oči!« »Hvala ti, Jezus, za možnost, da lahko to sporočilo pošljem naprej, hvala ti za toliko čudovitih ljudi!«
(Posneto iz Vrneta)


ŠTEVILKA 12    LETO VII    12. NOVEMBER 2006    32. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 11. PSEVDOCIPIRIJAN O HAZARDU (1)

ZGODNJI SPOPAD KRŠČANSTVA S HAZARDOM
Nekaj desetletij, najkasneje dobro desetletje, vsekakor precej pred letom 313, ko so kristjani dobili svobodo, se je pojavil med kristjani v Severni Afriki in vzporedno v Rimu najostrejši doslej znan govor, razprava, oz. pridiga zoper igralce na srečo za denar. Spis je v bistvu pridiga ali kateheza (krščanski pouk).
Nekateri raziskovalci trdijo, da je spis pravzaprav razprava zoper hazard. Govor je krožil med kristjani v času preganjanj. Zapisali so ga v latinščini. Danes velja za najstarejši cerkven dokument napisan v latinščini in ne v grščini, kot je bila takratna praksa. Razlog za tolikšno ostrino pri obsodbi igralcev na srečo za denar je v tem, da so se kristjani in pripravniki na krst v tistem času prizadevno otresali razvad, ki so veljale v Cerkvi za grešne. Med temi je bilo kockanje. Mimogrede je treba povedati, da tudi poganska zakonodaja in javnost nista bili brezbrižni do hazardiranja, čeprav se včasih pojavljajo trditve, da so v Rimskem imperiju veselo kockali. Toda o tem kdaj drugič. Naslov spisa, o katerem govorimo je De aleatoribus, kar bi prevedli v slovenščino O igralcih na srečo, ali krajše O hazarderjih.
KDO JE PSEVDO CIPRIJAN?
Strokovnjaki še danes iščejo pisca tega med stroko znamenitega spisa.Iščejo ga med škofi tistega časa, vsekakor med pomembnimi cerkvenimi ljudmi, ki je dobro poznal tudi napake med škofi in duhovniki, da se je namreč kdo med njimi podajal med hazarderje. Najbolj verjetna je trditev, da je pisec škof, ker govori zoper hazarderje s položaja tistega, ki ima oblast in je pooblaščen za resno besedo o hazardu in za njegovo moralno obsodbo.
Vsekakor je bil spis na prelomu 4. stoletja tako ugleden, da so ga po tedanji navadi pripisali najbolj častivrednemu škofu tistih časov, sv. Ciprijanu, škofu v Severni Afriki, ki je bil mučen leta 258 po cesarjem Decijem.
Pisca so zaradi tega poimenovali Psevdo Ciprijan, je pa tudi napisan v duhu tega svetnika. Ne vemo torej, kdo je spis napisal, vse pa kaže, da ga je napisal močno zavzet, nam neznan škof.
KDAJ JE SPIS NASTAL?
Spis je nastal okrog koncila v Elviri, ki je bil v Španiji v letih 300-303. Koncil v Elviri je pomemben v zvezi s hazardom in s Psevdo Ciprijanovim dokumentom. Strokovnjaki še vedno ugibajo, ali je spis vplival, da je koncil obravnaval igre na srečo za denar tako ostro, ali pa je koncil v Elviri zavzel tako ostro stališče do kockanja in je za njim Psevdo Ciprijan goreče uveljavljal koncilski odlok iz Elvire s svojo pridigo zoper hazard, zlasti njegov 79. odstavek, v katerem Koncil govori o kristjanih, ki so se pregrešili s hazardom.
Gašper Rudolf

---

IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI

O NEDELJSKEM DELU, IGRALNIŠTVU IN POSKUSIH NA ČLOVEŠKIH CELICAH

Posredujem Vam stališče predsednika Komisije Pravičnost in mir pri SŠK, celjskega škofa, msgr. dr. Antona Stresa, v zvezi z nedeljskim delom:
Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je z razpletom vprašanja o dopustnosti nedeljskega dela razočarana.
Jasno izražena referendumska volja večine je bila izigrana z interesi kapitala in s političnimi interesi.
Sedanja vladna večina se je pred državnozborskimi volitvami opredeljevala za zaščito družine in njenih vrednot, v zadnjem času pa teh prizadevanj ni bilo več opaziti.
Dokazi za to so razplet odprtega vprašanja v zvezi z nedeljskim delom, vprašanje igralništva ter stališče vlade do dopustnosti znanstvenih raziskav na embrionalnih matičnih celicah.
Za Slovenijo in njene prebivalce je zaščita družine, življenja in z njima povezanimi vrednotami vprašanje preživetja naroda. Komisija Pravičnost in mir je nad temi dejstvi zelo zaskrbljena.
(Izjavo je posredoval Tiskovni urad SŠK vprašujočemu novinarju Demokracije 6. nov. 2006. Pod Izjavo se podpisuje odgovorna oseba Urada ga. Urška Baloh.)

---

ZAKAJ VRTEC?

Mnogi smo bili veseli, ko smo slišali, da nekateri starši želijo, da bi uresničili katoliški vrtec. Prepičana sem, da:

• ga naši otroci potrebujejo
• je vrtec nuja za naše mesto
• je čas, da stopijo na pravo mesto prave vrednote in pomembne vsebine...
• kjer je Bog, je tudi ljubezen...

Kmalu bomo videli, kaj bo iz teh želja. Vsak otrok je tako dragocen, da nam ne more biti vseeno komu ga zaupamo. Dolžni smo ga s pravimi vsebinami in pravimi vrednotami pripraviti na samostojno življenje.
In kje so te nadvse pomembne vrednote?
V družini, v katoliškem vrtcu, povsod tam, koder prijateljujejo z Bogom in ga medse tudi povabijo. Hišo začenjamo pri temelju, ki mora biti trden, da bo hiša varna. Tako se tudi vzgoja za kakovost življenja začenja že v najnežnejši dobi - že v plenicah, ko mama ali tata za lahko noč svojemu otroku zarišeta križ na čelo. Kasneje se z otrokom priporočita angelu varuhu. To so zapisi za vse življenje. Spomnimo se svojih tovrstnih otroških izkušenj, ki nas spremljajo na vsej življenjski poti. Besede so obledele, a tisto, kar se je dotaknilo naše notranjosti, kar smo doživljali, ostaja vselej živo. Za malčka torej niso potrebne široke razlage in natančna vedenja, ampak ustrezna izkušnja, ki porodi doživljanje lepega, svečanega, božjega. Jezus ni vprašal Petra, če ga dobro pozna in o njem vse ve, ampak, če ga ljubi. Ljubezni in pravih vrednot pa se ne da kupiti. Vsrkamo in osvojimo jih, če so nam na ustrezen način posredovane. In to se dogaja v katoliških vrtcih, ki se ravnajo po cerkvenem
koledarju. Tako predšolska ustanova pomaga družini. Ker doma zaradi preobremenjenosti staršev zmanjkuje časa, je katoliški vrtec še kako potreben.
Solkan, 6.11.2006 Lučka Rudež

ŠTEVILKA 11    LETO VII    5. NOVEMBER 2006    31. NAVADNA (ZAHVALNA) NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 10. DRUGE TRI LAŽI

OKROG LEGALNOSTI
Četrta laž o igrah na srečo je v vrtenju množic okrog zakonitosti, ali kakor radi govorijo »legalnosti.« Ljudje se zanašamo, če nekaj ni prepovedano, ali ima država pod nadzorom, ne more škodovati.
»Oni tam gori bodo ja vedeli več kot tisti, ki kar naprej nekaj kritizirajo okrog iger.«
Ljudje naivno verjamemo geslu, ki je na prvi pogled demokratično in pametno: »V demokraciji je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano!« Mediji poročajo o »prepovedanih« drogah, o dovoljenih in nedovoljenih prekoračitvah itn. Kar je v svojem bistvu laž, ker predpostavlja, da je zakonodajalec vnaprej pomislil na to, kako bo mene zavaroval pred slabimi vplivi in posledicami, v našem primeru pred posledicami hazarda. Kar je seveda nemogoče. Država in celotna družba nimata te moči. Res pa je, da smo si v naši deželi še pred dobrimi dvajsetimi leti podajali zmoto, da lahko država poskrbi za vse in vsakogar...
Ni potrebno, da smo zraven pri pogovorih, da lahko rečemo, da so vsi bolj ali manj skriti pogovori okrog širitve igralništva na Goriškem, barantanje prefriganih sejmarjev o tem, kolikšen kup bo kdo pobasal. Videti je, da so tujci pri tem poslu spretnejši. Na naši strani hočejo biti pametni, zato govoričijo o analizah, ki da jih delajo. Kar je skregano z osnovami logike, ker take analize pri nas pripeljejo redno do negativnih stavkov: »Ni mogoče reči... ni dokazano..., nikjer ne piše...« »Legalnost« iger na srečo ima lažno sporočilo, da je neprepovedana igra tako varna, da se ji lahko prepustiš mirne duše.
OKROG VODENJA IGER NA SREČO
Zadnje čase vendarle slišimo redko priznanje, da so igre na srečo nevarne, toda da je vse odvisno od tistega in tistih, ki igre prirejajo.
Kar predpostavlja, da so nekateri odiralci hazarderjev polni razumevanja in usmiljenja, da pa ti je gorje, če prideš v kremplje onim, ki so brezobzirni. Na to temo so hoteli v zadnjih tednih, očitno zainteresirani propagandisti hazarda, podtakniti misel, da je tuj igralniški kapital oderuški in nepošten, domač kapital pa dober, če že ne karitativen. Prevara vrh prevare. V nekaterih igralnicah gre potegavščina tako daleč, da onim, ki zapravijo vse, pomagajo s tolažbo in pomočjo, da se lahko hazarder vrne domov in čim prej spet v igralnico, ki je bila z njim »tako dobra...«
OKROG (PO)POLNE TURISTIČNE PONUDBE
Reklama igralniških lastnikov je izpopolnjena v obljubah, da državi in javnosti ne prodajajo le iger na srečo ampak turizem.
Turizma pa si želijo vse države, vsaka občina, vas, vsaka gostilna, mehanična delavnica, frizerski salon, trgovina, da ne naštevamo vseh zainteresiranih. Kultura hazarderjev je tako ozka, da jih ne zanima nič drugega poleg hazardiranja in razpuščene zabave. Tako smo spet na začetku, na razdalji med onim, kar se reklamira in tem, kar je resničnost z vsemi posledicami.
Gašper Rudolf

---

DRUŽINSKI NAKUPI - KDO ODLOČA?

RAZISKAVA
Raziskovalno podjetje Euromonitor International je pred časom izdelalo raziskavo na svetovni ravni z naslovom Who buys what? Kdo kaj kupuje? Glavni namen raziskave je bil poiskati odgovor na vprašanje, ki trgovce še kako zanima, kdo namreč odloča o tem, kaj bodo ljudje kupili, kadar se odpravijo po nakupih, predvsem družinskih. Kdo odloča ali naroča? Drugi namen raziskave je bil, razumeti, kaj spreminja nakupovalne navade sodobnega človeka.
Raziskava je zajela 35 držav, prečesala je 70 blagovnih sektorjev, v bistvu vse trgovske oddelke, ki jih kupci najbolj oblegamo.
Tretji namen raziskave pa je bil, nakazati trgovcem, h komu in ob katerem času naj usmerijo svojo reklamo ter katere predmete naj dajo v ospredje, da bodo privabili še več kupcev.
ŽENA
Raziskava je potrdila, da imajo žene, oz. matere odločilno besedo pri tem, kaj je treba kupiti. Odstotek je visok: 80% nasproti moškim odločitvam, ki sežejo do komaj 20%. Tako je tudi v tistih deželah, v katerih so ženske zapostavljene. Ko gre za družinske nakupe, dobijo prvo besedo tudi ženske, ki so na drugih področjih zapostavljene. Raziskava je dognala še nekaj o kupni moči žensk.
V zadnjih tridesetih letih se je kupna mož žensk dvignila za 82%, medtem ko je povprečni dohodek pri moških narasel v istem času samo za 11%. To pomeni, da prinašajo ženske v družino precejšen dohodek in že zaradi tega ni čudno, da odločajo pri nakupih. Na nekaterih področjih moških kakor da ni, ker imajo ženske vse v svojih rokah: od kozmetike do hrane, od proizvodov za otroke do potrebščin za hišo, medtem ko imajo moški izključno besedo samo pri nakupih cigar, piva, videoigric, DVD-jev...
OTROCI
V zadnjih letih pa se v Evropi dogaja, kar je v Ameriki že znano, da imajo pri mnogih nakupih glavno besedo otroci, zlasti otroci pod 13. letom starosti. Večina otrok med 11. in 13. letom odloča, ko gre za nakupe raznih daril, ki so jih deležni, velik del, zlasti deklic odloča pri nakupih obleke in obutve. Otroci so vedno bolj pomembni tudi pri nakupih jestvin in pijač.
TV
Velik vpliv imajo otroci pri izbiri TV sporeda, ki naj ga družina gleda. Izsledki so pomembni zaradi trženja proizvodov, saj morajo biti načini oglaševanja in njihove vsebine prilagojeni ciljnim skupinam, ki imajo pri izbiri odločilno besedo. Zato so stroški oglaševanja tako visoki. V Italiji so uporabili v zadnjem letu 250 milijonov evrov samo za TV oglaševanje različnih proizvodov med programi za najmlajše najstnike. Ugotovili so, da je najbolj učinkovito TV oglaševanje, saj italijanski najstniki prečepijo pred TV v povprečju 80 minut na dan, medtem ko berejo zelo malo, samo 6 minut dnevno.
(Prim. Novi glas z dne 26. okt. 2006; Mara Petaros, Kdo odloča...?)

ŠTEVILKA 10 LETO VII 29. OKTOBER 2006 30. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 9. LAŽI - PRVE TRI

KO SO PRED VRATI
Nekateri mediji poročajo, da se že drenjajo pred našimi vrati gospodarji tujega igralniškega kapitala, kdo ve, koliko pomešani z našimi domačimi bogataši, ki nimajo idej kam bi z denarjem... Še vedno nas prepričujejo s ponudbami, razširitvami, investicijami, vabili, obljubami. Mi seveda ne vemo, kaj vse so se že dogovorili z dosedanjimi župani, občinskimi dejavniki, strankami in vlado.
Vselej ponavljajo iste obrazce, kakor po vsem razvitem in napol razvitem svetu, kakršen je naš. Za njimi aii z njimi, nikoli ne vemo! jih je ponavljal ta in oni občinski kandidat pred dobrim tednom, misleč, da pripoveduje kaj novega, razvojnega in pametnega... Pogosta gesla, s katerimi igralničarji reklamirajo svoj pohlep po dobičkih so:
IGRA NA SREČO JE ZABAVA
Zabava je postala v sodobni družbi v bistvu velik denarni posel. Mnenja in izkušnje o tem, kaj zabava je, so raznovrstna in zelo deljena. Vedno bolj je otipljivo neveselo dejstvo, da se ljudje manj zabavamo, vedno bolj pa se podrejamo »mojstrom« zabave. Med temi »mojstri« so nekatere potovalne agencije, zlasti za mlade, npr. maturante in pa seveda poglavarji igralnic. Nekdo je v zadnjem času navrgel, da bi se morali temeljiteje pogovorili o tem, kaj sploh je zabava tako, da bi začeli s tezo, da po zabavi ne smejo boleti glava, denarnica, duša in družina...
HAZARD ZDRUŽUJE
Kot nam pripovedujejo igralniški propagandisti, bodo množice vedno bolj drvele k igralniškim avtomatom. Kdor na to gleda od daleč, ima, takole čez prst, res občutek, da prihajajo ljudje skupaj, da se družijo. Ali, da rabimo bolj učeno besedo, da igra na srečo ljudi socializira. Kar seveda ni res! Vsak igralec pač išče samo sebe, svoj dobiček in izgubo, svoje upanje in razočaranje. Čustveno je daleč od vseh, zlasti od svojih domačih. Po štiriletnem zdravljenju od zasvojenosti s hazardom pripovedujejo vsi, ki so, žal ne pri nas! prestali zdravljenje od iger na srečo, o tem, kako so se zaradi igre odtujili partnerjem, otrokom, sosedom... in živeli samo v svojem svetu in za svoj namišljeni svet.
HAZARDER JE POMEMBEN
Igralec na srečo gre skozi vrsto prevar. Med prvimi je ta, da sodeluje pri pomembnih dogodkih, če hazardira in igra na srečo. Kdor je priča pomembnim dogodkom, pa je pomemben, ker se srečuje s pomembneži in je s tem že tudi sam nekakšno stičišče pomembnosti, če že ni njeno središče. Igralec na srečo po tej poti zadošča gonu po uveljavljanju. Pač hazardira, kupuje žetone, srečke, listke...
Kar je potrebno razlikovati glede raznih dobrodelnih iger na srečo, kakor je npr. srečelov za misijonarje ali za pomoč skupnemu načrtu nekega kraja ali za socialno šibke, ko vnaprej vemo, da ne gre toliko za zadetek, kolikor za to, da se na transparenten način zbere nekaj dobrodelnega denarja.
Gašper Rudolf

---

VSI SVETI ALI HALLOWEEN (2)

Kaj je Halloween?
Ameriška moda preplavlja vso zahodnoevropsko kulturo, tudi Slovenijo. Del tega je Halloween. Če bi šlo le za modo, ne bi bilo problema, ko pa gre za določena ravnanja, se pojavi kar nekaj vprašanj. Od kod Halloween? »Praznik sega v čase Keltov. V noči 31. oktobra so keltski duhovniki druidi častili Samhaina, gospoda temin. Legenda pripoveduje, da se ljudje, umrli v preteklem letu, vračajo na zemljo in poskušajo stopiti v telesa živih. V tisti noči so darovali poravnalne žrtve semen in živali. Praznovali so do 2. novembra oblečeni v kože ubitih živali, da bi prelisičili duhove rajnih.
Ko so Rimljani leta 43. pred Kr. osvojili Britanijo, so iste dni častili Pamono, boginjo sadežev in vrtov, darovali so ji sadje, predvsem jabolka, da bi izprosili plodnost sadju. Sčasoma sta se češčenji Samhaina in Pomone združili, opustili so darovanje, zažigali pa podobe. Del obredja je našemljenje v prikazni in čarovnice ter darovanje sladkarij.
Keltsko in rimsko pogansko obredje so premagali kristjani, ki so iz 1. novembra naredili dan vseh svetih, All Allows day. Noč 31. oktobra je bila All Allows Eve, iz česar je prišla beseda Halloween. Irski priseljenci so v 19. stol. ta praznik prenesli v Združene države Amerike in za svetilke uporabljali buče. Tako je postala buča bistveni del tega praznika.«
Krščansko praznovanje vseh svetih ima druge začetke. Na Vzhodu so že v 4. stol. obhajali spomin vseh mučencev, ponekod na nedeljo po binkoštih, drugod 13. maja. V Rimu so 13. maja 610 posvetili Panteon kot svetišče Blažene Device Marije in vseh mučencev. 1. november kot obhajanje vseh svetih so okrog leta 800 uvedli na Irskem, na Bavarskem in v Galiji, kar se je kmalu razširilo na vso Cerkev.
Leta 998 so 1. novembru v samostanu Cluny pridružili še 2. november kot spomin rajnih. Sedaj je to Spomin vernih rajnih. Ob navadah, ki se za te dni vsiljujejo zadnja leta, pa tudi ob poimenovanju 1. novembra, prej kot dneva mrtvih in sedaj kot dneva spomina na mrtve, se sprašujem, ali bomo morali kristjani svoje praznike prenesti na druge dni. Najbrž bomo ostali pri njih, le potruditi se bomo morali, da jih sami ne izvotlimo.
Nekaj nasvetov:
Gotovo ni primerno, da polagamo na grobove rajnih svetilke v obliki buč in s podobami čarovnic (kar je prava žalitev rajnih). Rajnih ne odvračamo od sebe, ampak se z molitvijo, žrtvijo, zakramenti in ljubeznijo združujemo z njimi, jim pomagamo, da čim prej dosežejo polno nebeško veselje.
»O rajnih nič, razen dobrega«, pravi pregovor. Spomnimo se dobrega, ki so ga naši dragi naredili v življenju, se o tem pogovarjajmo. Naj bo to luč za naše življenje, spodbuda, ki naj se nadaljuje in množi...
Vinko Paljk

ŠTEVILKA 9 LETO VII 22. OKTOBER 2006 29. NAVADNA (MISIJONSKA) NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 8.1ZIGRANCI IN DOBIČKARJI

IZIGRANCI
Matematična zakonitost vseh iger na srečo je, da so igralci izigrani. V zadnjih letih smo postali, z zamudo kritični do onesnaževalcev v materialnem okolju: zemlje, vode, zraka... zdaj smo na tem, da dozorimo za kritičnost do onasnaževalcev socialnega okolja, v katerem se srečujemo ljudje, družine, ulice, naselja, šole, župnije in znotraj teh socialno najšibkejši. Poglejmo nazaj!
Kljub temu, da so bili ali so v onesnaževalskih podjetjih zaposleni naši prijatelji in sosedje, se je, pozno, dvignil glas prizadetih in pogumnih, npr. v Anhovem (azbest), v Novi Gorici (Iverka). Javnost je počasi sprejela moralno pravilo, da delovna mesta ne smejo ogrožati okolja in zdravja znotraj podjetij in zunaj njih. To je bil pomemben dosežek civilne pobude v demokraciji!
Pri igralništvu še iščemo pošten odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da nismo dovolj seznanjeni z negativnimi posledicami, ki jih prinaša, teh ni malo in niso majhne! Kakor pred časom nismo hoteli vedeti za posledice umazane proizvodnje in je nekaj veljal samo dobiček, tako smo z igralništvom pred enako dilemo.
Niso izigrani le tisti, ki zapravljajo denar v igralnicah, ampak tudi drugi, kilometre naokrog.
DOBIČKARJI
Igre na srečo so množenje kapitala, s čim manj nadzora. Ko se poveča nadzor v Ameriki, gredo ven v »izvoz« kapitala. Igralniški bogataši nudijo investicijo, ob kateri jim ni treba razmišljati, razen da odprejo prepolne denarnice in postavijo igralnico. Država in občina, javno mnenje in mediji, urbanisti in prekupčevalci z nepremičninami pa naj poskrbijo, da bo zadeva tekla... gladko, hitro! Denarja je dovolj. V treh urah pokupijo Slovenijo, če bi bila naprodaj. Z igralnico, govorijo o megazabavišču, bo seveda denar delal denar... mi pa bomo poslušali pravljice o našem nadstandardu in o konju, ki vleče napredek...
Naj verjame, kdor hoče!
ČE JE RES,
da bo ameriška prepoved iger na srečo po internetu zalegla, v kar mnogi ne verjamejo, ker se operaterji lahko skrijejo kjerkoli na svetu in če je res, da podobna prepoved obvelja tudi na Slovenskem, v kar mnogi ne verjamejo, če je vse res, bodo dobički megazabavišč in igralnic ameriškega tipa še poskočili. Slišati je, da se že vlečejo poteze... Slovenija z Novo Gorico je majhen zalogaj. Veriga ameriških igralnic Apollo Management in Texas Pacific Group kupuje Harrah's Entertainment, ki že dalj časa osvaja Novo Gorico. To bo peti največji tovrstni posel v zgodovini. V Las Vegasu je gora kapitala. Je pač največje igralniško središče v ZDA. Tam so ljudje lani zapravili 30 milijard dolarjev. Kar pomeni, da je v Las Vegasu svoje sanje odsanjalo 38 milijonov ljudi. Zaman! Dobiček ima samo eden. Tisti, ki mu je vnaprej zagotovljen, prireditelj iger na srečo.
Ta je lastnik dobičkov in naivnih sanj... Pogosto tudi političnih obljub!
Gašper Rudolf

---

VSI SVETI ALI HALLOWEEN (1)

Kmalu bol. november, praznik vseh svetih. Toda, ali ne bo vsaj za nekatere, tudi kristjane!, to čas, ko si bodo svoje hiše okrasili v noči 31. oktobra s svetlečimi bučami? Kaj je v tem narobe, se ogorčeni sprašujejo nekateri, ko jih kdo opomni, da ta ni najbolj primerna navada, ki se je zadnja leta vsiljuje v naših krajih.
Naj spregovori italijanski izvedenec za kulturo mladih Carlo Climanti: »V zadnjih letih so se okrog Halloweena, 31. oktobra, razbohotili zanimivi pojavi: moda praznovanj v diskotekah, ki se navdihujejo pri grozljivem in okultnem. V noči med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se obhaja Halloween, cvetijo čarovniška zabavna srečanja.
V času, ki je bil namenjen praznovanju vseh svetih in spominu rajnih, moda prevzema mlade v povsem drugačne sfere. Spomin rajnih (2. november) nadomešča grd okus skeletov in prikazni. Tišino zbranosti in molitve preobračajo in teptajo oglušujoči zvoki glasbe določene zvrsti. Spomin rajnih pomaga kristjanom, da razmišljajo o pomenu življenja, sedaj pa je težnja, da bi smrt banalizirali.
Ob Halloweenu diskoteke in gostišča organizirajo praznovanja, ki se navdihujejo pri grozljivem in vampirjih. Problem je v tem, da se težnja po mrtvaškem in grozljivem sprevrže v kratkočasne igrice slabega okusa: v nočna bahaštva na pokopališčih. Zgodilo se je v vasi na Sardiniji, da se je v noči Halloweena osem mladoletnikov našemilo v čarovnice, prikazni in hudiče. Šli so na pokopališče, se tam norčevali in lovili. Vdrli so v kostnico in kosti razmetali med grobovi in potkami.
Halloween se povezuje še z drugim zaskrbljujočim pojavom: v diskotekah je vedno več vedeževalcev iz kart in dlani. Tako imajo mladi poleg možnosti za ples tudi priložnost, da stopijo v stik z delavci okultnega. Tega ne smemo podcenjevati, saj spodbuja težnjo po ezoteriki in praznoverju, ki se širi med mladimi.
Okrog Halloweena je v kioskih več revij za mlade polnih člankov, ki se navdihujejo pri najbolj klasični modi New Age-a, kot so: uporaba magičnih zelišč, dozdevne sile kamnov, branje usode z rok, izdelava amuletov in češčenje planeta Zemlje, kot bi ta bila neke vrste božanstvo.
Zanimivo je videti, kako pod pretvezo igre pridemo do pravih oblik novopoganske indoktrinacije. Magične teme so bile vedno del fantazije otrok in mladih. Stare pravljice so polne čarovnic, vil in čarovnij. Razlika pa je med pojmovanjem povsem nedolžne magičnosti, ki vzbuja domišljijo, in določenimi praznoverskimi praksami newagerskega vzorca.«
Torej: nedolžne buče naj jeseni s svojo lepoto in raznoličnostjo, kot vse drugo stvarstvo, hvalijo svojega Stvarnika. Le ob vseh svetih jih nikar ne uporabljajmo, da bi z njimi svoje otroke uvajali v nekaj, kar bo zelo kmalu v njih vzbujalo določena ravnanja, zaradi katerih se bomo prijemali za glavo, ko bo prepozno.
Ne bo narobe, če se pozanimamo, kako naši mladi doživljajo in preživljajo čas okrog vseh svetih.
Vinko Paljk

ŠTEVILKA 8 LETO VII 15. OKTOBER 2006 28. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 7. MOŠTVO

ORODJE DEMOKRACIJE

Volitve so najbolj pomembno orodje demokracije. Prihodnjo nedeljo bomo volili. Izbirali bomo med kandidatkami in kandidati, ki se dajejo na voljo, da nas zastopajo prihodnja štiri leta v občinskem svetu. Volili bomo tudi župana in ožje sodelavce, ki si jih bo izbral.
Letošnje volitve so kot naročene za kratek premislek in povzetek z vidika igralništva, kar je v teh tednih med temami Oznanil. Kdor je gledal in poslušal kandidate za novogoriškega mestnega župana na nacionalni TV, je bil prijetno presenečen, da so kandidati spregovorili takoj na začetku o svojem odnosu do igralništva in njegove širitve. Iz cesarje lahko sklepamo troje.
PRVIČ
Kdorkoli bo župan, se ob igralništvu ne bo mogel več delati slepega in gluhega... Ob prejšnjih volitvah igralništvo za povprečne volivce še ni bilo problematično! Kaj se je medtem zgodilo? Ljudje, ki igralniškemu lobiju in občinskemu vodstvu niso verjeli »kar tako«, so se začeli o tem in še marsičem pogovarjati... Razmišljali so o vplivu igralništva in se o njem poučili temeljiteje kot vsa dosedanja občinska vodstva. Dojeli so njegovo problematičnost ter začeli o njej pisati in govoriti. Tudi zato gleda vedno več ljudi kritično na kockanje.
No, kandidati so povedali, kar so povedali. Trije ali štirje iz izkušnje. Spregovorili pa so vsi! Po volitvah se bodo zmagovalci, upamo, še vrnili k vprašanju...
DRUGIČ
Videti je bilo, da si bodo morali občinski možje in žene vzeti čas za pogovor z državo in s prireditelji hazarda. Ne samo o dobičku in plenu, pač pa o socialni soodgovornosti države, igralniškega kapitala in (izmikajoče se) občine. Od začetka!
Neka firma je dobra ne zato, ker nakaže milijardo in pol tolarjev občinski strukturi, ampak ker prinaša poleg nekaterih zaposlitev trajne promocijske sadove vsemu okolju. Se pravi, da prinaša kakovost ne samo za nekatere, ki so pri koritu ali koritcu ampak za vse.
Na začetku akademskega leta so se nekateri že spraševali, čemu študirajo, če pa jih tako in tako čakajo zlata jabolka v igralniškem turizmu...!
TRETJIČ
Revija Forbes je pred tedni objavila, da se je med ameriškimi milijarderji povzpel na tretje mesto lastnik igralnic... V globaliziranem svetu se vrtoglavo prepleta ogromno interesov in denarja. Vedno bolj vroča debata je: Kdo in kako bo igralništvo nadziral, da ne podivja proč od odgovornosti za okolje, kakor se že dogaja?
Občinska! igralniška pravila ter državna zakonodaja zaostajajo... Med goriškimi mimoidočimi pred mikrofonom, smo večkrat slišali, zija naivna nevednost.
Nič bolje ni z odhajajočim občinskim svetom, ki je pred dobrim letom premleval napihnjeno »študijo« o vplivu igralništva na naše okolje in, kar na pamet ugotovil, da se lahko gremo...
Gašper Rudolf

Misel tega tedna:
»Zaradi predvolilnih aktivnosti, smo opazili, imajo nekateri kandidati že hude težave s svojo hrbtenico.« (Izposojeno iz Večera)

---

OB MISIJONSKIH ZADEVAH NE MOREŠ OSTATI NEVTRALEN

KATOLIČANI V SVETU
Podatki morda niso najnovejši, zato so lahko rahlo stari, so pa dovolj verodostojni.
Afrika: prebivalcev je 810.000.000; katoličanov 152.000.000.
Amerika: prebivalcev je 860.000.000; katoličanov 565.000.000.
Azija: prebivalcev je 3.820.000.000; katoličanov 140.000.000.
Evropa: prebivalcev je 725.000.000; katoličanov 295.000.000.
Oceanija: prebivalcev je 36.000.000; katoličanov 11.000.000.
SKUPNO: prebivalcev je 6.251.000.000; katoličanov 1.163.000.000.
RAZLOG MISIJONOV
»Ob letošnji svetovni misijonski nedelji, ki jo bomo v Cerkvi obhajali 22. oktobra, bomo razmišljali o ljubezni do bližnjega, ki je srčika misijonarske dejavnosti. Če misijonarjenje ni usmerjeno v izkazovanje ljubezni do bližnjega in če ne izvira iz globokega dejanja Božje ljubezni, obstaja nevarnost, da postane zgolj filantropična ali socialna dejavnost. Božja ljubezen do vsakega človeka je v bistvu temelj izkušnje in oznanjevanja evangelija in vsi, ki jo sprejmejo, postanejo priče te ljubezni...« (Benedikt XVI.)
KATERA JE PRVA NALOGA?
»Naj Gospod tudi v meni hrani misijonsko zavzetost, da ne bom miroval pred nujnostjo evangeljskega oznanjevanja v današnjem svetu. Cerkev je že po svoji naravi misijonska in njena prvenstvena naloga je evangelizacija.« (Benedikt XVI.)
POSVOJITEV NA RAZDALJO
Slovenci (v glavnem Slovenci!) na Tržaškem imajo posvojenih na razdaljo 27 otrok. Zanje in mnoge druge skrbi v salezijanskem zavodu mesta Corumba' v Braziliji, goriški rojak, doma iz Domberka, salezijanec p. Ernest Saksida.
MISIJONARKA S. VESNA HITI IZ RUANDE
Usmiljenka sestra Vesna dela v Mukunguju (Ruanda). Vedno več skrbi in dela ima s tistimi, ki obolevajo za aidsom. Največ bolnih je med mladimi in otroki. Sestra jim skuša bolezen lajšati tako, da jih spremlja in skrbi za njihovo prehrano. Nemočna pa opazuje skupaj z drugimi sestrami, kako vedno več ljudi oboleva za epidemijo gripe in malarije. Država zahteva obvezno zavarovanje, ljudje pa nimajo denarja, da bi se zavarovali. Sestre plačujejo iz darov, ki jih prejemajo, delijo hrano, ki jo dobijo od dobrotnikov...
VREDNOST DOBRIH DEL
»Naše molitve in naši posti manj premorejo, če jih ne podpre miloščina in naše prošnje same malo dosežejo, če jih ne spremljajo dobra dela.« (Sv. Ciprijan, mučenec v letu 258)

ŠTEVILKA 7 LETO VII 8. OKTOBER 2006 27. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 6. SREČA OPOTEČA

Zastavimo si nalogo.
Rešimo jo lahko na več načinov. POROČILA STA SE JANKO IN METKA. Seveda srečno!
Za prvo silo živita z Jankovimi starši v pretesnem stanovanju. Novoporočenca se zavedata, da bosta morala čim prej urediti stanovanjsko vprašanje. Nekaj malega sta privarčevala, kolikor so mogli so jima v ta namen dodali njuni domači. Zdaj imata okrog 10 milijonov sit. Kar seveda ni dovolj. Prva možna rešitev je, da s tem denarjem nekako poslujeta. Janko pravi, da je našel nekaj honorarnega dela... Ker sta delavna, iznajdljiva, preudarna in skromna, pravita: »Bova že kako...!« Lahko gresta po drugi poti. Nekateri bi rekli »po bližnjici«. Da namreč poskusita »srečo.«
Da srečo izzoveta. Začneta igrati na srečo. Načinov igranja na srečo je danes nešteto. Seveda ne igrata za ves denar naenkrat, ampak »po malem«, kakor začnejo skoraj vsi... Morda pa se jima le posreči... Zdaj pa vprašanje za 20 milijonov! Bosta prišla do stanovanja?
OBUBOŽANA IDRIJIČANKA
V primeru, da vstopita v svet igralništva, se jima bo zgodilo podobno, upamo da ne v vseh podrobnostih, kot se je znani Idrijčanki Viktoriji Kraus, ki je ob kratkem Napoleonovem bivanju v Idriji postala njegova zvesta spremljevalka. Tako mu je leta 1809 stala neomajna ob strani, ko je bil ranjen v peto... No, Napoleon jo je povzdignil v baronico in ji dal veliko rento, naloženo v angleški banki in določil oskrbnika, ki naj bi skrbel za Viktorijino premoženje. Oskrbnik pa je... bil hazarder. Viktorijin denar je pognal v igri, se pravi v nič. Zvesta Viktorija je izigrana padla v najglobljo revščino, med mačke in pse, ter med njimi tudi umrla...
Ko gre za igre na srečo, ali bolje: ko vstopi igra na srečo v življenje nekoga, se razkrije, kakšen odnos ima nekdo do življenja.
Kakor se odnos do življenja vidi tudi pri alkoholu, tobaku, drogi, pri uporabi denarja, pri medčloveških odnosih... V družbi, prepleteni z igrami na srečo, kakor je ves Zahod in že polovica Vzhoda, si mora odgovoriti vsak zase na izziv, ali bo vzel življenje kot hazard ali kot nalogo!
DENAR: Z DELOM ALI IGRO?
Pojdimo k jedru zadeve: je življenje kocka, slučaj, usoda ali dar in naloga? Zaradi teh nerešenih vprašanj sta zgodovina in sedanjost hazarda taki kot sta.
Vijugasti in polni čudnih usod. Zamolčanih! Tudi Cerkev ni bila v tem pogledu vedno dovolj jasna in glasna. Tudi zato ne, ker je bil hazard na splošno prikrita ali kvečjemu napol javna dejavnost. Kar je v bistvu še danes. Krajevni oblastniki, ki gostolijo o koncentraciji hazarda na Goriškem kakor o čarobni formuli prihodnosti, še ne vedo, da je igralniška sreča za vse okolje opoteča.
Kakor je nakazano z Jankom in Metko ter izpričano na primeru Viktorije in njenega oskrbnika.
Gašper Rudolf

---

VOLITVE 2006

Koga naj volimo?
Deset dobrih želja za občinske svetnike in župane
1. Glede na to, da morata biti pravičnost in skrb za skupno dobro, zlasti za dobro najšibkejših, osnovni drži vsakega župana in občinskega svetnika, kandidati pred volitvami evidentirajo svoje premoženje. Najbolje pred notarjem. Če ob koncu mandata njihovemu premoženju kaj malega manjka, naj ponovno kandidirajo. Če pa so obogateli, naj se takoj umaknejo poštenim!
2. Županski kandidati ne računajo na to, da se bi z njihovo izvolitvijo okoriščali njihovi prijatelji, stranke in sorodniki pač pa na to, kako si bodo poiskali sposobne in poštene sodelavce.
3. Vsak svetovalec, toliko bolj vsak župan, mora imeti nekaj trdnih stališč, ki izhajajo iz njegovega notranjega prepričanja ali vesti. Svoje prepričanje je sposoben razložiti drugim. Predvsem pa se ga dosledno drži.
4. Pripravljen je tvegati, da zaradi svojih prepričanj ne bo izvoljen. Toda najprej se mora za svoja prepričanja v svojem krogu in v javnosti boriti kakor lev.
5. Svoja prepričanja dosledno zagovarja in razlaga, ne da bi kakorkoli kupoval glasove volivcev.
6. Vsaj enkrat na teden gre peš ali s kolesom v trgovino, se pelje z mestnim avtobusom..., ne zato da se ljudem kaže ampak, da se sreča z navadnimi ljudmi in njihovimi problemi.
7. Trudi se, da bi razumel težave in možnosti svojega kraja. Ko pa gre enkrat za zastavljene in dogovorjene cilje, z nikomer ne sklepa gnilih kompromisov.
8. Dober svetnik ali župan nima sovražnikov! Ima pa okrog sebe dovolj ljudi, ki mislijo drugače, zato išče z njimi odgovore na vprašanje, kako naj se dobro in uspešno upravlja z občino, krajevno skupnostjo itn.
9. Dober svetnik ali župan je razgledan. Prizadeva si, da pozna družbena dogajanja na Slovenskem. Ve pa tudi, kaj se dogaja v Evropi in v svetu.
10. Nikoli ne pozabi, da morata biti nad vsemi ljudmi in nad vsem njegovim prizadevanjem ljubezen in pravičnost.
(Poberkovano po Orientamenti pastorali 2006/6)

ŠTEVILKA 6 LETO VII 1. OKTOBER 2006 26. NAVADNA (ROŽNOVENSKA) NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 5. NI VSE ZLATO...

JAVEN DENAR
Bralec me je opozoril na poročilo, spisano v Ljubljani na Fakulteti za javno upravo, o Ekonomičnosti delovanja občinskih uprav v letu 2005. Poročilo ugotavlja razmerje med vsemi odhodki ter sredstvi za delovanje občinskih uprav in njihovih funkcionarjev. Povprečna vrednost kazalnika vseh občin v Sloveniji je bila leta 2005: 7,10. Hazardna občina Nova Gorica je pri sedmih milijardah in pol tolarjev odhodkov zelo, zelo nizko, pri komaj 5,44. Vipava je npr. dosegla razmerje 10,47, Tolmin 10,09, Ajdovščina 9,88... (gl. www.fu.uni-lj.si). Preprost pomislek pove, da od opevanega hazardnega dohodka ljudje nimamo posebnega blagra. Denar, to je znano, kakor pride tudi gre... Javni denar pa rad, odvisno od funkcionarjev ter njihovega poštenja in sposobnosti, vmes še kaj postori ali se komu nalepi. Mesto igralnic nima sreče pri upravljanju z javnim denarjem...
ZDRAVNIKI
Angleški zdravniki, o njihovem odnosu do hazarderjev smo govorili pred enim tednom, so spomladi jasno povedali, da so igre na srečo družbeno »zlo«. Družba je dolžna!, da se odzove. Ko je po prvih začetkih motorizacije prihajalo v zavest ljudi spoznanje, da je alkoholiziran ali agresiven voznik nevaren sebi in drugim, je država ukrepala z zakonom in kaznovanjem. Vse moderne države so omejile tim. »svobodo« in »osebno odločitev« posameznika...
Podobno se bo dogajalo, upamo, že letošnjo jesen s kajenjem...
DRŽAVE
V državah, ki ne cincajo okrog družbenega zla, vzemimo okrog kajenja, so parlamenti zaščitili družbo z zakonodajo, ki jo npr. v
sosednji Italiji po dobrem letu podpira ne le večina prebivalstva, ampak tudi večina kadilcev!
Pri hazardu države zaenkrat oklevajo. Rade bi denar in obenem varnost, blaginjo ter kakovost življenja. To pa je problem! Koliko mora družba spraviti skupaj denarja za lajšanje škodljivih posledic hazardiranja?
O tem igralniški lobiji in funkcionarji ne govorijo.
Posledice hazarda so usodne na področju sociale, izobraževanja, samoiniciativnosti, zdravja, asocialnosti, samoizolacije, depresij, norega zadolževanja itn. Razlog za toleranco države je tudi v tem, da smo povprečni državljani zaslepljeni z bliščem igralniškega denarja... Ne uvidimo pa, da s to, kakor zatrjujejo »turistično« dejavnostjo, ne pospešujemo trajnega razvoja, ki je vselej sad znanja in dela. Nadaljnji razlog za toleranco je, da je škodljivost hazarda tolikanj usodna in tolikšnega obsega, da se ne da izmeriti.
ZNAMENJE
Pred letošnjim poletjem seje zgodilo nekaj, kar kaže, vsaj med kristjani, na naraščanje ozaveščenosti glede iger na srečo. V šolskem okolišu Calgary (Kanada) je 97 katoliških šol. Da bi zaokrožile proračun, ta je vedno v krizi, so v njih izdelovalci igralniških avtomatov namestili igrala na srečo...
Škof Frederick Henry je junija zahteval, naj se avtomati umaknejo. Razlog? »Da ne bi v mladih spodbujali lakomnost in požrešnost.«
Pa tudi zato, ker je: »Moralno zgrešeno, da bi katoliški zavodi formalno sodelovali z industrijo, ki izkorišča najbolj šibke in ranljive.«
Gašper Rudolf

---

OKTOBER 2006

ZAČNIMO Z IZKUŠNJO
Z meditacijo in molitvijo! V meditaciji in molitvi se spočijemo in dobimo novo moč. Kdor tega še ni okusil, ni meditiral in molil.
Kadar se umirimo, se poglobimo. Neopazno postanejo naše telesne drže in duševne sposobnosti zmogljivejše. Počutimo se bolj spočite in zmožnejše za komunikacijo in delo. V hitrem in napetem času je treba izpostaviti tudi to izkušnjo. Vsi, ki meditirajo in molijo, bodo temu pritrdili. Stari redovniki so veliko molili. Svetovali so: »Če imaš preveč dela, pojdi najprej na sprehod!« To je veljalo za molivce. V teh časih pa moramo iskati svojo dušo in se notranje uskladiti. Sam sprehod ni dovolj. Zato pa k meditaciji in molitvi!
OKTOBER
V koledarju kristjanov je oktober poseben mesec, ker je posvečen meditaciji in molitvi ob rožnem vencu. Rožni venec je stoletna tradicija kristjanov. Cerkev ne bo nikoli prenehala opozarjati na to izročilo in spodbujati molitev rožnega venca. Ne krepi nas le molitev rožnega venca, marveč tudi kratki postanki, običajno večerni, ob krajši tišini in kratki skupni molitvi. Za oktober in sploh za vse življenje, pozimi in poleti, pomladi in jeseni, če smo prezaposleni ali samotni, če se v družini težje ujamemo, če se redko pogovarjamo, če nekako hodimo drug mimo drugega, če se otroci oddaljujejo..., vpeljimo izkušnjo kratke meditacije in molitve. Oktober je kot naročen, da vnesemo to svežo spremembo v naše domove, v družinsko toplino.
Ugasnimo televizor, izklopimo radio in ustvarimo ozračje miru. Pri otrocih je nujno potrebna topla navzočnost staršev. In potem zmolimo kratko molitev. Npr. Zdravamarijo! Skupaj! Za to potrebujemo kakšno minuto ali dve. Začnimo takoj v oktobru, v mesecu rožnega venca.
LAHKO SI POMAGAMO
Če nam manj ustreza ponavljanje besedil, ob katerih imamo morda občutek, da se vanje težko poglobimo, se umirimo, meditiramo in molimo s kakšno vrstico iz Svetega pisma ali kitico pesmi. Na primer ob doživetju iz psalma: »Gospod je moj pastir, koga bi se bal?« Kadar slavimo Devico Marijo rožnoven-sko, je lahko dovolj kitica pesmi: »Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da!«
Ko slavimo Boga pa: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu!« In tako naprej.
Vsako obdobje leta ima širok izbor besedil. Svetega pisma pa tako in tako ne bomo premislili do konca življenja. Nasvet? Začnimo morda s psalmi. Vseh je 150. Drugi predlagajo začetek z evangeliji.
KADAR SMO PRISTNI
Kadar smo pristni, dosledno izročamo svoje življenje Bogu. Priznavamo, da je naša usoda v njegovi roki. To spoznanje ustvarja ravnovesje, ki prinaša mir in daje smer. Po tej poti doživljamo, da je naše polno življenje vedno pred nami: v Jezusu Kristusu našem Gospodu!
Po Božjem okolju, reviji za krščansko duhovnost, 2006, štev. 4.

ŠTEVILKA 5 LETO VII 24. SEPTEMBER 2006 25. NAVADNA (SLOMŠKOVA) NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 4. DRUŽBENO ZLO

Ker so zaznali v Veliki Britaniji silovit porast motenj na ljudeh zaradi iger na srečo, je v letošnjem juniju Britansko zdravniško združenje na svojem strokovnem srečanju spregovorilo o hazardu. Zdravniki so spregovorili o izkušnjah z igralci iger na srečo. Igre na srečo so brez pomisleka uvrstili med pojave, ki zastrupljajo družbo. Ugotovili so, da odvisnost od iger na srečo razdira družine prav tako kakor odvisnost od drog in alkohola. Družine se zaradi tega razdirajo in denarno propadajo.
V juniju je objavil svojo študijo o igralcih iger na srečo tudi Vanier Institut of the Familv v Kanadi.
O kockanju je spregovoril zelo kritično. Nosilka študije je Arlene Moscovitch. Ugotavlja, da je v Kanadi množica krajev, na katerih se kocka. Pomladi so imeli v Kanadi 87.000 igralnih avtomatov, 33.000 loterijskih središč in 60 stalnih igralnic. Poleg tega imajo v državi še 25.000 licenc za bingo, delujejo občasne loterije, ljudje so zasuti s trgovskimi ponudbami kot so »odstrani nalepko in zadeni«.
V letih 2003/2004 so stavnice in kockarnice prinesle državi 9 milijard, preračunanih v evre, z letnim naraščanjem 490 milijonov evrov (700 milijonov kanadskih dolarjev). Od teh milijard je šlo 4,5 milijona evrov v blagajne kanadskih provinc.
Arlene Moscovitch ugotavlja, da ni čudno, da ljudje norijo z zapravljanjem denarja po igralnicah in raznovrstnih stavnicah, saj mediji kar naprej usmerjajo ljudi s podobami srečnega in brezskrbnega življenja, do katerega pridejo z nekaj sreče pri igri. Tako sporočajo časopisi, radio, TV, reklame ter internet, s katerimi navidez upravljamo, v resnici pa nas oni usmerjajo in nam zapovedujejo. Študija ugotavlja:
- v Kanadi je v letih 2003/04 izgubil vsak, ki je kockal, 417 evrov, kar pomeni preračunano v kanadske dolarje po 50 na mesec (35 evrov).
- Družinski izdatek za igre na srečo je bil v istem času letno 755 evrov, kar je več, kot daje ena družina za izobraževanje, ki znaša 704 evrov. Pa tudi več, kot znaša oskrba za eno osebo (583 evrov).
- Družine z nizkimi dohodki potrošijo za kockanje več kot družine z višjimi aohodki, kar pomeni, da si revnejše družine z igranjem na srečo same dodatno nalagajo nižji ekonomski standard.
- Država pospravi približno 40% davka od prirejanja iger na srečo, plačujejo ga odvisniki.
Arlene Moscovitch je predstavila tudi raziskave, ki dokazujejo negativne posledice za ljudi, ki so redni gostje kockarnic. O družinskih odnosih smo pisali zadnjič.
Druge posledice, ki spremljajo sesutje medčloveških odnosov so: bankrot, raz-kopana družina, prevare, kraje, laži, izguba doma in, ne tako redko samomor. Študija sklepa, da so postale igre na srečo dostopne do te mere, da ne pomaga več spremljati posameznika in mu in pomagati, pač pa da se je treba lotiti zdravljenja družbe: mesta, občine, občinskih svetnikov in županov, pokrajine, države, medijev, šole...
Gašper Rudolf

---

» SKAVTSTVO JE PRECIZNA IGRA ŽIVLJENJA.«

( naš ustanovitelj Baden Povvell) DOBRODOŠLI!

Bistvo skavtskega gibanja je celostna vzgoja mladih: telesna, duševna in duhovna.

KAJ POČNEMO???

Vse kar delamo, se najlepše zrcali v naši obljubi: » Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagal/a svojemu bližnjemu ter spoštoval/a skavtske zakone. » To so osnove, ki so prilagojene starosti posameznika in na njih temelji naša skupnost. Te osnove spoznavamo z gibanjem v naravi, z molitvijo, z igrami, raznimi veščinami, pesmimi, s pogovori in najrazličnejšimi delavnicami. Spoznavamo jih na načine, ki so mladim blizu ter tako, da stvari izkusijo sami- tako se jim bolj vtisnejo v spomin. Naše aktivnosti potekajo celo šolsko leto preko tedenskih srečanj, z raznimi izhodi med itn, vikendi in počitnicami, z zimovanji in taborom kot nagrada in vrhunec celoletnega dela.
Kaj vse počnemo si lahko ogledate tudi na naši spletni strani: http://nova-gorica1.skavt.net ali si ogledate brošuro, ki je izšla letos ob 10- letnici našega delovanja in jo dobite pri voditeljih.
Skavti iz stega Nova Gorica 1 delujemo na širšem področju Goriške, kar pomeni, da vključujemo v svoje delovanje poleg mladih iz občine Nova Gorica še mlade iz občin Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Brda. Naš steg šteje preko 100 članov. Tesno smo povezani tudi z odraslimi skavti, ki se prav tako srečujejo v župniji Kristusa Odrešenika. Okrog vratu nosimo skupen simbol- rutko v sivi in roža barvi. Siva barva predstavlja novogoriški beton in sivino vsakdanjika, roža barva pa simbolizira vrtnico, ki jo mesto nosi v grbu in mladostno razigranost, ki jo v sebi nosimo skavti.
VEJE V NAŠEM STEGU:

• volčiči in volkuljice - VV starost 8-10 let - INFO: Blaž Kragelj-041 249 572
• izvidniki in vodnice - IV starost 11-15 let - lNFO: Kristina Kovačič-041 706 941
• popotniki in popotnice - NOPP starost 16 let - INFO: Luka Boltar- 041 318 9
• popotniki in popotnice- PP starost 17-21 let - INFO: Aljoša Kikelj- 031 243 695
• (ZSKSS): skupnost voditeljev- SKVO - starost nad 21 let. - INFO: Aljoša Kikelj ( glej zgoraj)
• (BOKSS): odrasli skavti starost nad 21 let - INFO: Elena Zavadlav- 031 667 709

Seveda pa nas povsod spremlja skavtski. Le kaj to je? Danes lahko rečem, da skavtski duh ni samo vonj po znoju, temveč je v njem skritega mnogo več. Je navdušenje nad naravo, veselje nad preživljanjem prostega časa v njej, čut za skupnost, potreba po delanju dobrega, je življenje po skavtski obljubi in zakonih, otroška potreba po igri, predvsem pa je skavtski duh veselje nad življenjem po načelih skavtstva. Torej, če želiš, da postane skavtski duh tudi tvoj duh, je najbolje, da za osle informacije čimprej pokličeš voditelja tvoje veje ter se nam pridružiš 7. 10 . 2006, ko bomo uradno začeli skavtsko leto.
Lep skavtski pozdrav
Kristina Kovačič

ŠTEVILKA 4 LETO VII 17. SEPTEMBER 2006 24. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 3. DODATNO OBREMENJENI ODNOSI

Medčloveški odnosi so vedno bolj zahtevni in ogroženi ter v vrsti razočaranj hudo boleča izkušnja. Da ima osebje, ki mora biti na razpolago hazarderjem, večje probleme z odnosi doma, s kolegi, včasih z igralci na srečo, je znano.
Igralnica je pač okolje, v katerem sta vse denar in potrošnja. Medčloveški odnosi se tam morajo podrejati temu dejstvu. Odkar se je del starih in novih kockarjev priselil k računalnikom za kockanje po internetu, so spet prizadeti odnosi... Motnje v medčloveških odnosih ugotavlja, davno pred zasvojenostjo z računalniki in iznajdbo elektrike, starodaven, slaven, starokrščanski spis, ki je prva znana razprava v latinščini o kockanju. Zapisana je bila proti koncu tretjega stoletja. Velja za najstarejši, najbolj dosleden in najostrejši spopad med krščanstvom in kockanjem. Je kot daljša pridiga, verjetno za uporabo izven maše. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za veroučen pouk, za katehezo.
Razprava z naslovom O kockarjih (De aleatoribus) je nastala v času, ko so bili kristjani še preganjani. Da bi ji dali večjo težo, so razpravo pripisovali mučencu sv. Ciprijanu, škofu v Severni Afriki. Danes je znana kot Psevdo Ciprijanova razprava o kockarjih. Motnje in različna tveganja v medčloveških odnosih zaradi hazarda so v našem času načrtneje opazovali v zakonskih svetovalnicah. John Farrellv, ki vodi zakonsko sveto-
valnico Accord na Irskem, trdi, da narašča število družin, ki doživljajo različne motnje zaradi hazarda. Ta družinski svetovalec in terapevt pravi, da prihaja vedno bolj očitno na dan naraščajoče število težav, ki so povezane z igrami na srečo. Družina postaja žrtev vedno hujših pritiskov, saj industrija iger na srečo nima nikakršnega interesa za družino, razen da jo uporablja za svoje dobičke.
Hazardiranje po internetu se širi v tem času najhitreje v Veliki Britaniji. Tamkajšnji mediji so poročali v začetku letošnjega poletja, da je zadnje leto naraslo število kockarjev po internetu za 50%, kar pomeni, da se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta vsula na internet ogromna, 10 milijonska množica igralcev.
Država je v precepu, saj ni dolžna zaščititi ljudi pred izkoriščanjem, če se zabavajo v tem, da izgubljajo denar, ko jih nekdo lupi. Zato so Angleži kratko malo odprli 17 novih igralnic. Tako, pravijo, bodo mesta in država pobrala vsaj nekaj s koncesijami in davki... Ves pomp okrog iger na srečo se napaja iz človekove strasti, da ne načrtuje življenja na svojem delu in sposobnostih, ne na Božjem varstvu, marveč na usodi ali, kot mnogi pravijo, na »sreči«. Od leta 2001 do letos so se v Angliji stave posedmerile. Lani so znašale 72 milijard evrov. V same igralnice pa hodi redno v tem obdobju okroglo 1.700.000 igralcev.
Po dostopnih podatkih je v Angliji že 370.000 igralcev z resnimi motnjami. Predvidevajo, da se bo to število v petih letih dvignilo na 700.000.
Gašper Rudolf

---

POGREBNO SLOVO OD G. ŽUPNIKA DR. IVANA LIKARJA V MEDANI

Nagovor g. dekana Aleša Rupnika pri maši 9. sept. 2006 ob 10:00
Zbrali smo se k molitvi, da Ivanu podamo roko naše duhovne podpore in spremljanja na poti k Očetu v nebeško domovino, pa tudi, da sami v Božji besedi in duhovnem okrepčilu poiščemo tolažbo, ki jo lahko da le Bog. Ob Blagrih lahko na poseben način pogledamo na življenje rajnega Ivana. Mogoče se ideal blaženosti, ki ga pred nas postavlja Jezus, komu zdi prevelika zahteva, ki ni uresničljiva. Pa vendar prav v naši vsakdanjosti odkrivamo smisel in vrednost življenja. Če človek je zvest temeljnim življenjskim usmeritvam, če zna vedno znova stopati na pot dobrega, potem je gotovo že stopil na pot Blagrov. Sodba ni naša, človeška misel in beseda je preveč omejena. Prav vera nas usmerja, da razmišljamo nekoliko drugače. V življenju rajnega Ivana lahko občudujemo uspehe, ki so ga vodili na pot blaženih. Postal je duhovnik, ko je med ljudi kot kaplan in župnik prinašal Božje darove. Na papeškem ateneju sv. Anzelma v Rimu je dosegel doktorat iz liturgike, ko je potem kot predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Teološko pastoralni šoli svoje bogate izkušnje in znanje delil z nami. Služil je vsej škofiji kot voditelj Pastoralne službe v Kopru, pri Škofijski prenovi in izdaji Pastoralnih smernic. Bil je med organizatorji in pripravljavci obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996, še posebej srečanja mladih s papežem v Postojni. Prav tako pa je s svojo zapisano pesniško, prozno, esejistično besedo in nagovori zapustil spomin umetnika lepe slovenske besede. Verjetno je bila največja Ivanova notranja bolečina, ker so ga prezrli kot profesorja in v nekaterih zapisih kot umetnika besede. Ne zaradi osebne časti, bolj iz potrebe po potrditvi osebnih prizadevanj, saj je tudi to pot blaženih.
Iz pogovorov z njim vemo, da je bil kot duhovnik srečen in rad je bil župnik v Medani.
Danes gledamo na pot, ki jo je Ivan v življenju prehodil. Naj to pot razumemo najprej v luči sporočila Blagrov, ki jih je Jezus povedal svojim učencem in nam vsem. Pot življenja je vedno zaznamovana z iskanjem, prepredena z dvomi in negotovostjo. Zato sadovi del govorijo o tem, kako smo usmerili naše življenje. Bog prihaja k vsakemu in ga nagovarja, v tem je skrivnost vere, v tem je upanje, da življenje ima svoj smisel in vrednost, da živimo za nekaj več, v tem je ljubezen, ki se po naših delih uresničuje med nami. Ivan, hvala za bogato duhovniško dediščino, ki nam jo zapuščaš. Hvala in v Božjem objemu si odpočij od zemeljskega truda!
Aleš Rupnik

ŠTEVILKA 3 LETO VII 10. SEPTEMBER 2006 23. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 2. KDO IGRA?

Peter Carruthers, ki zastopa Beton-Sports, prireditelja iger na srečo s sedežem na Costa Rica, trdi, da bi nemudoma nakazal milijardo dolarjev državi. Pod pogoji. Denarnimi. Pravzaprav davčnimi!
V teh dneh beremo, kako igralniški denar pritiska na Madžarsko, Avstrijo, Slovenijo...
Kar pomeni, da seje nabralo igralniškim lobijem toliko denarja, da ga morajo dati nekam, kjer bo proizvedel še več dobička. Najbolj lagodna donosnost je v igralništvu. Zato igralniški lobiji izsiljujejo države in mesta, naj igralnicam znižajo davke.
Wall Street Journal je pisal v letošnjem marcu o ponudbah prirediteljev hazardnih iger. Če v ZDA ne upoštevamo zvezne države Pennsvlvanije in ne približno 675.000 igralnih avtomatov na potniških ladjah, od katerih so mnoge zgolj igralnice zunaj državnega ozemlja, je v Ameriki skoraj 90.000 odobrenih igralniških avtomatov. Prihodnje leto naj bi jih dodali še 49.000.
Loterija Rhode Island je nakazala državi v davčnem letu, ki se je izteklo letos 30. junija 254,5 milijonov evrov, kar pomeni za to državo 10% njenega proračuna...
V Ameriki je igralniškim lobijem uspelo, da so jim posamezne zvezne države dovolile širitev. Kar je sporočilo za Slovenijo in našo občino. Govori o reki denarja, ki se pretaka med zapravljivci, igralnicami, lastniki igralnic ter občinskimi in državnimi upravitelji.
Vmes kane kakšen potoček »slučajno« na inozemski račun ali v žep tega in onega, ki stvar razume ter se »slučajno!« znajde med pravimi fanti in dekleti...
Po vijugasti poti se denar obnaša kot denar, ljudje kot ljudje, dobičkarji kot dobičkarji, podkupljivci kot podkupljivci. Povsod enako!
Mi, ljudstvo, pa kot naivna javnost ali »vprašani mimoidoči« govorimo nekaj v nastavljen mikrofon, kot da... Dovolj pompozno je bilo pri nas vse to odigrano pred enim letom. Čakamo na nadaljevanje. Bo v kratkem! Mestna občina Nova Gorica je naročila in drago plačala ljubljanski Ekonomski fakulteti na videz strokovno, v resnici luknjičavo študijo, ki naj bi ugotovila neškodljivost pomnožitve igralništva na Goriškem in tudi to, da »vprašani« zadevo podpirajo. Tako so jasneje spregovorili o namenu širitve hazarda. V ta namen so kajpak potrebovali »študijo!«.
Odigrali so prvo dejanje, nakar je bilo 10.10. 2005 z županovim podpisom ugotovljeno, da »...Na podlagi navedenih bistvenih ugotovitev Analize (op. Ekonomske fakultete v Ljubljani) lahko zaključimo, da ima razvoj igralništva za Mestno občino Nova Gorica prevladujoče pozitivne učinke...« Kar ugotavljajo povsod po svetu »naročene analize in študije.« Dovolj bi bila ena sama »študija«. No, v Novi Gorici so pridobili občinske svetnike in navadne ljudi »na ulici« za vstop mega igralništva. Upamo, da se odhajajoči občinski svetniki, ki so takrat zadevo potrjevali, zavedajo, da je širitev hazarda poteza »mimo« razvoja in splošnega skupnega napredka.
Medtem pa se strmo dviga nov igralničar, ki ni niti slovenski, niti novogoriški in ki svojega štanta nikoli ne zapre: Hazard na Internetu.
Gašper Rudolf

---

Mladi smo za nekaj novega?

Med nami rabimo nekaj novega, veliko krat sprejmemo kot zaključek kakšne debate. Še posebej med mladimi ima novo, tudi nevsakdanje večjo vrednost, kot tisto tradicionalno, kar ni živo, enolično. Saj vemo, kaj nas že na televiziji privlači: zanimamo se za senzacijo, bolj kot je nemogoče večje je naše zanimanje. Resnične nemogoče zgodbe so prava paša za oči. In zdi se, da je bil takšen tudi prejšnji papež Janez Pavel II. Nič koliko krat je vabil k vnovičnem branju evangelija na način, ki je življenjski, ki prinaša nagovor mlademu iskalcu in oživlja tisto kar je staro in okostenelo. Mladi so upanje Evrope, mladi so nosilci Evangelija novim generacijam... je papež vlival spodbudo in zaupanje. Današnji papež Benedikt XVI nadaljuje njegovo pot. Spomnimo se njegovega srečanja z mladimi v Kolnu. Tudi on ve: mladi imajo radi novosti in ponudil nam jo je. Sveto pismo je postavil v središče svojega srečanja. Staro knjigo je razgrnil pred mlade tako kot ga morda še niso videli. Hotel nas je prepričati, da je za mladega Sveto Pismo nekaj novega, govori nove stvari, ustvarja nov življenjski stil, je nekaj posebnega v našem svetu. Ali ni mladi kristjan, ki ga Sveto Pismo nagovori nekaj, kar ta svet ne pozna več? Mladi v Sloveniji so za izziv letošnjega leta izbrali prav to papeževo povabilo novega odkrivanja stare knjige. Hočejo biti nekaj posebnega v Sloveniji in kdor si želi novosti lahko začne s Stično. Mladi ste vabljeni, da
se odpravimo po poti na kateri pomeni srečanje v Stični vrata v Sveto Pismo. Na tej poti hočemo odkrivati njeno vrednost, saj po njej govori Božja Beseda. Ta nagovarja prav vsakega, še posebej pa mladega človeka, ki gradi svoje življenje, išče odgovore na preprosta, a najgloblja vprašanja življenja, zakaj sploh sem, kaj bi v življenju rad, kaj Bog govori mojemu življenju?
Gotovo se v dnevu na katerem srečujemo prijatelje, glasbo in nekaj molitvenega razpoloženja ne bomo mogli prebiti do odgovorov teh preprostih vprašanj. Zato je Stična samo vrata, življenje v naši župniji pa pot. V ta namen bomo prejeli v Stični knjižice s svetopisemskimi odlomki. Da ne bodo še en odvečen papir so sestavljene tako, da se bomo z njimi srečevali po župnijah v skupinah z domačim vzdušjem, željo po srečanju z drugimi mladimi in velikim pričakovanem nečesa novega. Kaj nam lahko ponudi takšna skupina? Verjamem, da boste vsi, ki se boste pridružili odkrili v tem letu, da je Sveto Pismo knjiga presenečenj, ki nas povezuje. Verjamem tudi, da Boža Beseda nikogar ne bo pustila praznega in osamljenega. Verjamem še, da smo sposobni nameniti nekaj časa za tisto, kar že dolgo ni več v modi, a je novo in globoko, kar odpira nov svet avantur v varnem naročju Boga. Naj bo začeto leto tudi začetek za srečevanje ob Svetem Pismu na katere bodo mlade povabila župnijska oznanila

ŠTEVILKA 2 LETO VII 3. SEPTEMBER 2006 22. NAVADNA NEDELJA

IGRE IZIGRANIH - 1. »KAM BI DAL?«

Na območju Kitajske, ki je bilo do leta 1999 pod portugalsko upravo, so pred kratkim odprli največjo igralnico na svetu.
Macau, kjer stoji mega igralnica, je že nekaj časa obljubljena dežela za kvar-topirce in druge lovce na srečo. V zadnjih letih jih prihaja tja posebno veliko iz »domovine« Kitajske. Na Kitajskem se je standard toliko dvignil, da so nekateri tamkajšnji ljudje pripravljeni izgubljati denar, vzniknili so novi bogataši in ni bilo pri igralniških kupih denarja nobenega razloga, da jih ne bi začeli še na tistem območju načrtneje skubiti ljudi. Priložnost so v dogovoru z oblastmi zgrabili »tuji investitorji«. Od kod drugod kot iz Las Vegasa!? Prišla je ena od igralniških verig, družba Sands Corporation. Igralci lahko zdaj 24 ur na dan stavijo na 740 igralnih mizah in 1254 avtomatih. Ljudem so govorili o zaposlitvi nekaj čez tisoč ljudi...
Raziskovalci ameriške skupine Prise-vvaterhouse Coopers so letos poleti poročali o nekaterih premikih na področju organiziranega igralništva. Med drugim so ugotovili, da dobički iz igralništva naraščajo zelo hitro. Letno 8,8 %.
Od tu dalje ni treba, da smo pametni, če rečemo, da so si razni igralniški mogotci, z milijardami, ki so jim jih hazar-derji znesli skupaj, razdelili vplivna območja sveta, med katerimi je na udaru Slovenija, zlasti Nova Gorica. Nekoč so osvajale svet armade, danes igral-niške milijarde, ki njihovi preštevalci
astronomskih dobičkov ne vedo, kam z njimi, da bi jih čim prej namnožili. Zato potrebujejo nove naložbe v igralništvo, drugega tako in tako ne znajo, in govorijo nove zgodbe o razrasti turizma, celostni turistični ponudbi, o tem da je hazardiranje postranska zadeva, v ospredju pa da je skrb za ljudi, njihov zaslužek in okolje.
Skratka sreča, da so se nas spomnili! Nekaj številk.
Če preračunamo dolarje v evre, so lanski dohodki iz igralništva narasli na okrog 65 milijard evrov, čez štiri leta (2010) naj bi dosegli nekaj manj kot 100 milijard evrov.
Največje igralniško tržišče so Združene države Amerike (ZDA). Tam so lani (2005) obrnili v igralništvu skoraj 42 milijard evrov. Vse kaže, da bo znašal tamkajšnji promet čez štiri leta skoraj 60 milijard evrov. Najhitreje pa narašča prirejanje iger na srečo po internetu.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo vplačila po internetu v naslednjih štirih letih naravnost podvojila in dosegla samo v ZDA 8,9 milijard evrov. Igre na srečo, ki potekajo v ZDA po internetu, so nezakonite, zunaj državne kontrole.
Država pa ne more nič, ker so sedeži teh igralnic zunaj ameriškega ozemlja. Prireditelji teh iger na srečo zdaj pritiskajo na ameriško državno administracijo, naj spremeni zakonodajo o igralništvu tako, da bodo lahko igre na srečo prirejali zakonito. Glavni argument, s katerim pritiskajo na državo, je isti kot v Sloveniji: država naj zniža davke na igralništvo, da bo pobrala več davkov...
Gašper Rudolf

---

PREKLOP NA DELO

1. Kajenje skrajša cigareto. O tem, da ti skrajša tudi življenje, se bomo pogovarjali in dokazovali, ko tebe ne bo več!
2. Pravijo, da pitje in kajenje krajšata življenje. Ko gre za pitje vem, da nekateri pijejo od veselja, drugi od žalosti, tretji od snidenja s pijančki, četrti pa od jutra.
3. Ne prepirajte se z bedaki. Če se prepirate z bedakom, množite število bedakov. Kdor posluša prepir med pametnim in bedakom, namreč ne opazi razlike med njima. Potem pa hodi okrog in govori, da je slišal prepir dveh bedakov.
4. Rojstni dnevi so koristni. Praznujmo jih! Množično in hrupno! Razlog je tale: Več rojstnih dnevov imaš, dlje živiš.
5. Res je, da se učimo tudi na napakah, toda nekatere napake so tako zabavne, da jih je škoda narediti samo enkrat.
6. Ko se srečajo delavci, igrajo nogomet.
Ko se srečajo šefi, igrajo tenis. Ko se srečajo menedžerji, igrajo golf. Vic pa je v tem: višja in donosnejša je funkcija, manjše so žogice.
7. Delo me morda ne bi pokončalo. Slišal pa sem za nesreče pri delu. Toda, zakaj bi prav jaz moral tvegati?
8. Vzemi si čas za prijatelja, sicer ti bo čas vzel prijatelja.
9. Nikoli ne zapusti tistega, ki ga ljubiš zaradi nekoga, ki ti je všeč.
10.Najdražja darila, najgloblji pokloni, najlepše pohvale ne odtehtajo ene same iskrene dobrohotne besede človeka, ki mu zaupamo.
11. Najbolje zaklenjena vrata so tista, ki jih lahko pustite odprta.
12.Smehljaj je najkrajša razdalja med ljudmi. Nasmej se! Nikoli ne veš, kdaj boš nekoga priklical v veselje s svojim nasmehom in mu polepšal dan.
13.Če se lahko nasmihaš, ko vse propada, to pomeni, da si že našel nekoga, ki bo kriv za vse slabo.
14.Nekateri šefi so kakor oblaki. Ko izginejo, je dan prekrasen.
15. Dokler se moj šef obnaša tako, kot da jaz veliko zaslužim, se bom tudi jaz obnašal tako, kot bi veliko delal!
16. Alkohol res ne reši problemov. Toda, po drugi strani jih tudi voda in mleko ne!
17. Ne išči nasveta pri strahopetcu, ko je treba vzdržati; pri zavistnežu, ko gre za velikodušnost; pri lenuhu, ko gre za delo.
18. Pameten človek je zahteven do sebe, nizek človek je zahteven samo do drugih.
19. Krik ubogega pride do Boga, ne pride pa vedno do ušes njegovega soseda.
Izreke posoja internet

ŠTEVILKA 1 LETO VII 27.AVGUST 2006 21. NAVADNA NEDELJA

RIEN NE VA PLUS...

Stopam po stari ulici pod gradom. Bog ve, ali ga bom srečala? Ne, ni ga še. Trgovina je spet zaprta in lahko se le sprehodim mimo kraja, kjer so delali meni dragi ljudje. »Prezgodnji ste, gospa!« Z nostalgijo se spominjam časov, ko je ulica poplesavala v vrvežu ljudi in vozil. Kako sta se vselej razveselila mojega obiska! Ni ju več, odšla sta v večnost. Kovinska roleta visi kot pasji rep postrani, skoraj do sredine vrat. Ni ga, ki bi jo popravil. Vrata za roleto so odprta in v trgovini ni nikogar.
Fasada je zamazana, omet se lušči, kovinske podboje obžira rja. Božič se bliža in nameravam ga povabiti na praznično kosilo. »Ne, hvala, s sinom sva nekam povabljena.«
Že zdavnaj je pretrgal vezi tostran in onstran meje. V dno duše se mi smili in rada bi mu pomagala. A kako? Besede ne zaležejo. Razgovori nimajo ne repa ne glave. Bistvo se umika smehu, šalam, neslanim in robatim dovtipom... Ostaja le molitev.
Danes stoji pred trgovino in se pogovarja z mimoidočimi z roba družbe, zasvojenci, prostitutkami... V zanikrni trenirki je neprepoznaven. Še bolj debel je kot zadnjič, zabuhlega obraza ter upognjenih ramen. Razkora-čen se nerodno pripogiba in s težavo pobira blago s tal, ki so bila kdo ve kdaj zadnjič očiščena.
Veliko breme ga teži in vleče k tlom. Pridih propada, zunanjega in notranjega, odganja poslednje kupce, ki še prihajajo brskat po trgovini v upanju, da bodo za majhen denar našli kaj zase. Izvijam se in nekaj govoričim, kako mi je
žal zanj, za stvari, ki se nemarno valjajo naokrog. On pa se samo reži in zbija šale ter prikriva zadrego in sram. Slutim globoko žalost in jezo. Samo počakati je treba in že planeta na dan. Vse bolj tone, krili z rokami a noče pomoči. Pobiram s tal in poizkušam pospraviti svilo, brokat, mehka volnena blaga in jih položiti na kup v kotu trgovine, da jih ne bi zamazali in pohodili. Na pultu ni prostora. Je le gora tekstila v popolnem neredu.
Za bagatelo dobim zavese, odejico, svilo... »Vzemi, kar te je volja,« mi pravi in me pogleda z žalostjo v očeh. »Tako in tako bo šlo vse k vragu!« Blagajne ni več. Denar potisne v hlačni žep in že se mu mudi zapirati. Mesec maj. VODA, PROBLEM DRŽAV IN REVŠČINE

Globalna kriza vode na začetku 21. stoletja vse bolj ogroža možnosti razvoja. Na to so opozorili Združeni narodi v letnem poročilu, ki so ga pod naslovom: »Voda med oblastjo in revščino« objavili 9. novembra. Milijarda in 100 milijonov oseb (vsaka šesta oseba na svetu) nima pitne vode; milijarda in 600 milijonov ljudi nima urejenih osnovnih sanitarnih pogojev. Problem pa ni prvenstveno v pomanjkanju vode, ampak v vse večji revščini, neenakosti in nepoznavanju tega problema. Po svetu je neurejeno in neenakomerno razdeljevanje vode. V mnogih primerih so politične in gospodarske elite uredile, da uporabo vode lahko koristijo le nekatere skupnosti, na škodo drugih.
 Glede vprašanja privatizacije vode so v Ameriki v začetku 20. stoletja zagovarjali popolno privatizacijo, liberalizacijo trga, tudi vode. Verjetno je to najslabša rešitev, ki ne upošteva celotnega pristopa k tej problematiki. Najprej je potrebno upoštevati vprašanje pravičnosti, kjer ima ključno vlogo vsaka država. Voda je skupno dobro, zato so tudi pogovori o tej problematiki smiselni le v iskanju skupnih rešitev, ki pa se vežejo tudi na druga področja. Države temu problemu posvečajo veliko pozornosti, še bolj pa bi ti dogovori morali pripeljati do ustreznih rešitev in dejanj na mednarodnem področju.
Voda je dobrina, ki mora biti namenjena vsem in ne le nekaterim.

PAPEŽ KUPIL OBVEZNICE

Papež Benedikt XVI., je preko kardinala Martina, predsednika Papeškega sveta »Justitia et pax« v Londonu kupil prvo obveznico Mednarodnega finančnega odbora razpoložljivih fondov (Iffim) za program cepljenja v deželah v razvoju. Gre za načrt, v katerem do sedaj sodeluje osem držav: poleg Združenega kraljestva, kjer so program pripravili, načrt podpirajo še Francija, Italija, Španija, Švedska, Norveška, Brazilija in Južnoafriška Republika. Cilj načrta je, da do leta 2015 rešijo življenje deset milijonov ljudi, med katerimi je pet milijonov otrok v 72. državah. Obveznice lahko kupi vsak, zanje jamčijo države pristopnice tega načrta. Glede novega načina financiranja programa cepljenja je v pogovoru za Radio Vatikan kardinal Martino poudaril, da s to pobudo ne želijo nadomestiti obljub držav iz leta 1970, ko seje vsaka država obvezala, da bo 0,7% bruto državnega proizvoda namenila državam v razvoju. Obljuba ostaja obveza, obveznice so le priloga k tej obljubi. Kdor kupi obveznice, bo obresti prejel ob njihovem izteku. Zbrani denar bodo takoj namenili za razvojne projekte, uporabljen bo za cepljenje otrok in odraslih v deželah v razvoju, je še povedal kardinal in dodal, da je sveti oče s tem, ko je postal kupec prve delnice želel tudi v dejanju, ne samo z besedami spodbuditi k solidarnosti po vsem svetu.
Aleš Rupnik

Materin jezik
»Očka, zakaj pravimo materin jezik in ne očetov?«
»Zato, ker imajo očetje bolj redko priložnost, da ga doma uporabljajo.«Glavna vrata so zabarikadi-rana z deskami. Nikogar ni. V starih zaprašenih izložbenih okencih pred lokalom so še vedno izobešeni poslednji ostanki tkanin. Soseda tam nasproti ga ni videla že dalj časa. Skrivnosten pogled. Zadrega. Zmanjka besed. V igralnici so povedali, da je bil v redu človek in dolga leta dober igralec. Preveč je že podobnih usod ljudi, ki so izgubili s hazardom vse, človeško dostojanstvo, da družine, prijateljev, imetja... niti ne omenjamo. Naj bodo zasvojenci tujci ali domačini, je skrajno nemoralno in neodgovorno, da še naprej omalovažujemo tragične posledice igralniške dejavnosti.
Tina Ščuka

---

KDO SO MANJŠE SESTRE MARIJE BREZMADEŽNE MED NAMI?

Obiskovalci naših božjih poti se srečujejo z redovnicami slovenske, italijanske, poljske, ameriške in drugih narodnosti, ki živijo na Brezjah in od nedavnega v samostanu manjših bratov minoritov na Ptujski gori. Redovnice pripadajo novemu redovnemu inštitutu Manjših sester Marije Brezmadežne, ki jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovila Mati Maha Elisabetta Patrizi. Ustanovo je Sveti oče priznal leta 1993 in njeno geslo je: »Samo ljubezen... za Brezmadežno.«
Sestre so iz Rima odšle na svoje misijonsko poslanstvo najprej v Združene države Amerike s posredovanjem p.Jamesa Mc Curryja OFM Conv., poznavalca in velikega občudovalca svojega redovnega brata, poljskega frančiškana sv. Ma-ksimiliana Kolbeja, mučenca iz Auschwi-tza, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1982 razglasil za svetnika. Redovna skupnost spada v veliko Fran-čiškovo družino. Sestre so soudeležene pri idealih in življenju duhovne skupnosti »Militia immaculatae« (Vojska Brezmadežne), ki jo je v ustanovil sv. MAKSIMILIJAN KOLBE, učenec in sin sv. FRANČIŠKA ASIŠKEGA Sestre priznavajo sv. Maksimilijana za svojega očeta in nav-dihovalca. Sprejemajo njegov nauk in življenjski slog pod varstvom Brezmadežne, kateri je ustanova izročena. Od Ma-ksimiljana so prevzele darovanje samih sebe, izraz in sad popolnega posvečenja Bogu.. Sprejemajo pa tudi duhovno materinstvo francoske karmeličanke sv. TE REZIJE DETETA JEZUSA iz Lisieuxa, ki je hotela biti »ljubezen v srcu Cerkve« in je s svojim življenjem ter duhovnostjo veliko vplivala na poslanstvo patra Kolbeja.
Tako je zapisano v njihovih redovnih pravilih.
Sestre sledijo Božjemu klicu k življenju v občestvu in k novi evangelizaciji. To so žene, poklicane k hoji za našim Gospodom Jezusom Kristusom. Kakor Jezus želijo darovati svoje življenje Bogu. Prizadevajo si pričevati za evangelij v skupnosti s ponižnim služenjem vsem ljudem - kakor lastnina Marije Brezmadežne. Odprte so za dogajanja v Cerkvenem občestvu, za kulturo in ekumenizem. Kot prave hčere sv. Frančiška Asiškega so prevzele uboštvo, sestrstvo, kontempla-cijo in radost.
V novi redovni skupnosti so predstavnice petnajstih narodov in delujejo v Italiji, Franciji, Sloveniji, na Češkem, Poljskem, v Srbiji, Turčiji in v ZDA. Obstaja še moška veja redovnikov »Manjših bratov Marije Brezmadežne« in družin, ki pripadajo istemu redu. Redovnice tesno sodelujejo z raznimi Frančiškovimi vejami: z minoriti, kapucini in s frančiškani. Trenutno delujejo v domovih za ostarele, v marijanskih svetiščih, v vrtcih in hišah duhovnosti, po župnijah ter z Vojsko Brezmadežne. Na Sveti gori se posvečajo molitvi, meditaciji in celodnevnemu čaščenju našega Gospoda Jezusa Kristusa in Device Marije. Veliko časa posvetijo tudi gospodinjskim delom in samostanski kuhinji, delu v trgovini, igranju na orgle in študiju. Sestra Jessica je glasbenica, ki igra na orgle, piše pesmi in jih tudi uglasbi. Nedavno se je predstavila s svojo skladbo na festivalu Marijafest na Ptujski gori. Dve sestri se pripravljata na delo z mladino ter na vodenje pevskih in glasbenih delavnic na Ptujski gori. V prihodnosti bodo sestre tudi vodile obnovljeni romarski dom na Sveti gori.
Dobrodošle na Sveti gori!
Tina Ščuka