OZNANILA LETNIK VII
PABERKOVANJA
ŠTEVILKA 31 LETO VII 1. APRIL 2007 6. POSTNA (CVETNA) NEDELJA
ODLOMKI BESEDIL V VELIKEM TEDNU
VELIKI ČETRTEK – IZ BERILA
Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.« (1Kor 11, 23-25)
VELIKI ČETRTEK - IZ EVANGELIJA
Jezus je namreč vedel, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« Ko jim je umil noge in vzel vrhnjo obleko, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učitelj in Gospod. In prav govorite, saj to sem. Če sem vam torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi…« (Jn 13, 10 –15)
VELIKI PETEK – IZ BERILA
Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. ( Hebr 4,14-15)
VELIKI PETEK – IZ EVANGELIJA
Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel pa je tudi Nikodem. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. (Jn 19, 38-40)
VELIKA SOBOTA – IZ BERILA STARE ZAVEZE
Ko so Izraelci videli mogočno roko, ki jo je Gospod izkazal nad Egipčani, se je ljudstvo balo Gospoda in zaupalo njemu in njegovemu služabniku Mojzesu. Tedaj so Mojzes in Izraelovi sinovi peli Gospodu tole pesem. Rekli so:
Pel bom Gospodu, ker je silno vzvišen…;
Gospod je moja moč in moja pesem,
Bil mi je v rešitev. (2 Mz 14, 31 in 15,1-2)
VELIKA SOBOTA – IZ EVANGELIJA
Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija Jakobova mati, in Saloma kupile dišav, da bi šle Jezusa mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo… Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedel na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili.« (Mr 16, 1-6)
Preklic
Mojca na policijski postaji prijavi izginotje svojega moža. Policist jo vpraša: »Kaj naj mu sporočimo, če ga najdemo?« »Recite mu, da lahko pride domov, saj je moja mama sporočila, da za velikonočne praznike ne pride!«ŠTEVILKA 30 LETO VII 25. MAREC 2007 5. POSTNA NEDELJA
ODLOMKI
BESEDIL V TEDNU PRED CVETNO NEDELJO
Ponedeljek
Jezus je rekel Marti iz Betanije: »Tvoj brat vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: » Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.« (Jn 11, 23-27)
Torek
Mojzes je vodil ljudstvo iz sužnosti v Egiptu. »Ljudstvo pa je postalo nepotrpežljivo na poti; začelo je govoriti proti Bogu in Mojzesu: »Zakaj sta nas odpeljala iz Egipta, da umremo v puščavi? Saj ni ne kruha ne vode in ta borna jed se nam že gabi…« (4Mz 21, 4-5)
Sreda
Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov, Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljeno je tvoje veličastno ime, Hvalevredno in veličastno na veke,
Slavljen si v svojem svetem veličastnem templju, Hvalevreden in veličasten na veke. (Dan 3)
Četrtek
Jezus je rekel: Jaz ne iščem svoje slave; je pa nekdo, ki jo išče in sodi. Resnično, resnično povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.« (Jn 8, 51)
Petek
Ljubim te, Gospod, moja moč, Gospod, moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj; Moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam, Moj ščit, rog moje rešitve, moje zatočišče… Ko mi je bilo tesno, sem klical Gospoda, K svojemu Bogu sem klical na pomoč. (prim. Ps 18, 2-7)
Sobota
Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave in je ostal tam s svojimi učenci. Bližala pa se je judovska pasha (velika noč). Veliko ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. Iskali so Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Da ne bo prišel na praznik?« (Jn 11, 54-56)
Cvetna nedelja
Ko se je Jezus bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. Govorili so: »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu! V nebesih mir in slava na višavah!« Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. Rekel je: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, tako pa je prikrito tvojim očem… (Lk 19, 37-42)
ŠTEVILKA 29 LETO VII 18. MAREC 2007 4. POSTNA NEDELJA
ODLOMKI SVETIH BESEDIL IZ BOGOSLUŽJA MED ČETRTIM POSTNIM TEDNOM
PonedeljekJezus je sleporojenega, ki ga je ozdravil, našel in mu rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se pred njim poklonil do tal. (Jn 9, 35-38)
Torek
»Bog nam je zatočišče in moč, Pomoč v stiskah, vedno navzoča. Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja In se gore majejo v osrčju morja.« (Ps 46, 2-3)
Sreda
»Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje!« (Jn 5,24)
Četrtek
Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, se je pokvarilo. Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, se mu priklanjali. Mu darovali…« (2 Mz 32, 7-8)
Petek
»Gospodove oči so uprte v pravične, njegova ušesa v njihovo klicanje. Gospodovo obličje je zoper hudodelce, da izbriše z zemlje njihov spomin!« (Ps 34, 16 -17)
Sobota
»Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, Odreši me vseh mojih preganjalcev in me reši! Sicer raztrgajo kakor lev mojo dušo, iztrgajo jo, in ni rešitelja!« (Ps 7, 2 - 3)
Nedelja
Tedaj so predenj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« Jezus se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Oni pa so drug za drugim odhajali… Jezus ji je rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in ne greši več!« (gl. Jn 8, 1-11)
ŠTEVILKA 28 LETO VII 11. MAREC 2007 3. POSTNA NEDELJA
ODLOMKI SVETIH BESEDIL IZ BOGOSLUŽJA MED TRETJIM POSTNIM TEDNOM
PonedeljekOzdravljeni Naaman se je vrnil z vsem svojim spremstvom k Božjemu možu, preroku Elizeju. Ko je prišel, je stopil predenj in rekel: »Zdaj vem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu!« (2 Kr 15, 15)
Torek
»Tedaj je pristopil Peter k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?«
Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat!« (Mt 18,21)
Sreda
»Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.« (Mt 5,17-18)
Četrtek
»To je narod, ki ne posluša glasu Gospoda, svojega Boga, in ne sprejema opomina. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.« (Jer 7,28)
Jezus pravi: »Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa!« (Lk 11,23)
Petek
To govori Gospod: »Vrni se, Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si po svoji krivdi!« (Oz 14,2)
Največja zapoved
Jezus je na vprašanje, katera zapoved je največja odgovoril: »Prva zapoved je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mr 12, 29 -31)
Sobota
»Gospod je moja luč in moja rešitev, Koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, Pred kom bi moral trepetati?« (Ps 27,1)
Nedelja
Neki človek je imel dva sina.Mlajši med njima je rekel očetu: »Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!« (Lk 15,12)
… Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. (Lk 15,13)
»Izgubljeni sin je šel vase in dejal: »Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v izobilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu…« (Lk 15, 17-18)
Oče pa je rekel starejšemu sinu: »Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden!« (Lk 15, 31-32)
ŠTEVILKA 27 LETO VII 4. MAREC 2007 2. POSTNA NEDELJA
ODLOMKI IZ SVETIH BESEDIL PRI BOGOSLUŽJU MED PRVIM POSTNIM TEDNOM
Ponedeljek»Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?
… Tega se bom spominjal, kako sem šel skozi trumo, da bi prišel do božje hiše, z glasom vriskanja in hvale med praznično množico!« (Ps 42, 3 in 5)
Torek
»Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati, svojih steza me uči. Vodi me v svoji resnici in me uči, saj si ti Bog moje rešitve; vate upam ves dan.« (Ps 25, 4-5)
Sreda
»Slavi, Jeruzalem, Gospoda, hvali svojega Boga, Sion! Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat, blagoslovil tvoje sinove v tvoji sredi.« (Ps 147, 12-13)
Četrtek
»Pridite, padimo na kolena in se priklonimo, pokleknimo pred Gospodom, ki nas je naredil. Zakaj on je naš Bog, mi ljudstvo njegove paše, čreda njegove roke.« (Ps 95, 6-7)
Petek
»O da bi me moje ljudstvo poslušalo! Izrael, naj hodijo po mojih potih!« (Ps 81,14)
Prva in največja zapoved
Pismouk je pristopil in Jezusa vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus je odgovoril: »Prva zapoved je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.«(Mr 12, 29-31)
Sobota
Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge je Jezus povedal: »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden je bil farizej in drugi cestninar. Farizej se je postavil in molil: 'Bog zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje…' Cestninar pa je stal daleč proč… se je tolkel po prsih in govoril: 'Bog, bodi milostljiv meni grešniku!'« (gl. Lk 18, 9 -14)
Nedelja
Bog je poklical Mojzesa iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Mojzes je rekel: »Tukaj sem!« Bog je rekel: »Ne hodi sem! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!«(2 Mz 3, 4-5)
Človekovo življenje brez dobrih sadov
Jezus je povedal priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je: »Tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem…!« (Lk 13, 6-7)
ŠTEVILKA 26 LETO VII 25. FEBRUAR 2007 1. POSTNA NEDELJA
ODLOMKI IZ SVETIH BESEDIL PRI BOGOSLUŽJU MED PRVIM POSTNIM TEDNOM
Ponedeljek»Ne hodi kot opravljivec med svojim ljudstvom!« (3 MZ 19,16)
»Lačen sem bil in mi niste dali jesti; žejen sem bil in mi niste dali piti, popotnik sem bil in me niste sprejeli…! Česar niste storili kateremu izmed teh najmlajših, tudi meni niste storili.« (Mt 25, 41 in 45)
Torek
»Poveličujte z menoj Gospoda in skupno slavimo njegovo ime!« (Ps 33,4)
»Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi mnogih svojih besed…! Takole torej molite: Oče naš, ki si v nebesih…« (Mt 6, 7 in 9)
Sreda
»Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ! Usmili se me Bog po svoji milosrčnosti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho!« (Ps 50, 3)
»Jezus pravi: »Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj!« (Lk 11, 32)
Četrtek
»Ko sem te klical, si me uslišal, Gospod! Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, ker si slišal besede mojih ust!« (Ps 137,1)
Jezus je rekel svojim učencem: »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli: trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7)
Petek
»Iz globočine kličem k tebi, Gospod, Gospod, sliši moj glas! Naj pazijo tvoja ušesa na glas moje prošnje!« (Ps 129, 1)
Jezus naroča: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se prej spraviš s svojim bratom…« (Mt 5, 23-24)
Sobota
»Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi!« (Ps 118,1)
Jezus vprašuje: »Če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Ali ne delajo tega tudi cestninarji?« (Mt 5,46)
Nedelja – 2. postna
»Naša domovina je v nebesih, od koder pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa!« (Flp 3, 20)
»Gospod je moja luč in moja rešitev!« (Ps 27,1)
Peter je rekel Jezusu; »Učenik, dobro je, da smo tukaj!« (Lk 9, 13)
ŠTEVILKA 25 LETO VII 18. FEBRUAR 2007 7. NAVADNA NEDELJA
BERILA MED PEPELNICO IN 1. POSTNO NEDELJO
ZA BRANJE IN PREMIŠLJEVANJE| Pepelnična sreda Sveti Pavel govori - tudi o letošnjem postu: »Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!« (2 Kor 6,2) Prerok Joel nam pravi: »Pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil, vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen!« (Joel 2,13) |
Četrtek po pepelnici Poslušajmo, kaj pravi psalmist: »Blagor človeku, ki ne hodi na posvet krivičnikov, ne stopa na pot grešnikov in ne seda na klop porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postavi.« (Psalm 1, 1-2) Jezus nas uči: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.« (Lk 9, 23-24) |
| Petek po pepelnici Kesanje kralja Davida in naše kesanje: »Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe! Popolnoma me operi moje krivde mojega greha me očisti!« (Psalm, 50, 3-4) |
Sobota po pepelnici Prosimo s psalmistom: »Ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo. Poslušaj, Gospod, mojo molitev, prisluhni glasu moje prošnje!« (Psalm 85, 5-6) |
| Prva postna nedelja Jezusova prva postna izjava: »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust!« (Mt 4,4b) |
ODPEV MED BERILI »Gospod, bodi z menoj v stiski!« Iz psalma: »Tisti, ki stanuje v skrivališču Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega, pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam!« (Psalm 91,1-2) |
Upokojenska
»Kaj naredi angleški, francoski in slovenski upokojenec, ko vstane?« »Anglež vstane ob devetih, popije čaj in gre na igrišče za golf. Francoz vstane ob desetih, popije konjak in gre v kavarno. Slovenec vstane ob šestih in gre delat na črno.«ŠTEVILKA 24 LETO VII 11. FEBRUAR 2007 6. NAVADNA NEDELJA
ŠOLA, KI OBLIKUJE OSEBO
»Skupaj za šolo, ki bo oblikovala človekovo osebo«, je tema in povabilo italijanskega narodnega kongresa Zveze osnovnih in srednjih katoliških šol.Na tridnevnem srečanju, ki se je odvijalo v Rimu, je 400 profesorjev, politikov in didaktičnih strokovnjakov razpravljalo o pravici do študija, integraciji in problemih šolstva. O srečanju je v razgovoru za Radio Vatikan Francesco Macrì, predsednik Zveze povedal, da so v vsebinah na srečanju obravnavali potrebnost in možnosti dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljskega in profesorskega kadra. Glavno težišče so usmerili predvsem k vprašanju oblikovanja (formacije) osebe predvsem zato, ker je bila v zadnjem desetletju pozornost javnega mnenja usmerjena predvsem k ureditvi, strukturi, organizaciji poučevanja v šoli. To pa je tudi tveganje, da se zanemari bistveno in to je oseba učenca. V pogovoru je Macrì povedal in dodal, da se morajo vprašanju oblikovanja človekove osebe v večji meri posvetiti vsi, v privatni in javni šoli, če hočemo, da ponudimo kvalitetne programe. Na vprašanje, kako bodo vzpostavili pogoje za to, je povedal, da je mogoče narediti veliko, če vsi pristopijo in sodelujejo v vzgojnih načrtih in programih: učenci, družine in država. Vedno smo podpirali načelo, da tudi družine, ki izberejo privatno šolo, imajo pravico do državne podpore na podlagi veljavnega ustavnega prava.
Politika mora odločiti, kako bodo te pravice uveljavljene. Cilj vseh prizadevanj pa je, da bi skupaj omogočili večje ozaveščanje, da v šolah in okoljih razmišljajo, kako poiskati najboljše rešitve za posebne probleme, s katerimi se srečujejo.
RESOLUCIJA ZA JAVNO POHVALO KATOLIŠKIH ŠOL
V Predstavniškem domu ZDA so soglasno sprejeli resolucijo za javno pohvalo katoliških šol, za njihov stalni prispevek na področju vzgoje in pomembno vlogo pri predstavitvi ZDA. Katoliške šole v ZDA so na mednarodni ravni priznane predvsem zaradi svoje akademske izvrstnosti. V svojih programih študentom ne omogočajo le dobrih študijskih možnosti, ampak tudi vzgojo za vrednote, ki spremljajo moralni, intelektualni in socialni razvoj ameriških študentov, so poudarili v resoluciji.V RUSIJI RAZGLASILI LETO LJUBEZNI
Katoliški škofje v Rusiji so leto 2007 razglasili kot »Leto ljubezni - karitas«. Odločitev za ta korak so sprejeli na nedavnem plenarnem zasedanju Škofovske konference. Pobudo bodo speljali pod geslom: »Pohitite delati dobro«, ki so ga prevzeli od znanega ruskega zdravnika Feodora Gaze, zaščitnika obsojencev, za katerega je v teku proces razglasitve za blaženega. V tem okviru in ob priložnosti obletnice izida prve enciklike Benedikta XVI., je moskovski nadškof mons. Tadeusz Kondrusiewicz pripravil pastirsko pismo z naslovom »Ljubezen – znamenje časa«.Aleš Rupnik
Recept
»Ali ste bili že pri kom drugem, preden ste prišli k meni?« vpraša domišljav mlad zdravnik novega pacienta. »Ja, bil sem v lekarni…«»In kakšno neumnost so vam priporočili?« »Rekli so mi, naj grem k vam!«
ŠTEVILKA 23 LETO VII 4. FEBRUAR 2007 5. NAVADNA NEDELJA
SVETOVNI DAN GOBAVIH
Že 54 let obhajamo Svetovni dan gobavih. Letos so v Papeškem svetu za zdravstveno pastoralo pripravili sporočilo solidarnosti z obolelimi, ki kljub učinkovitim zdravilom trpijo za to boleznijo. V sporočilu so se spomnili Raoula Follereaja, apostola gobavcev, letos obhajamo 30. obletnico njegove smrti.Gobavost je ozdravljiva bolezen, torej je na nek način »pozabljena« bolezen, toda stvarnost na žalost ni takšna. Svetovna zdravstvena organizacija je po podatkih, ki so jih zbrali jeseni opozorila, da za to boleznijo letno zboli okrog 220.000 ljudi: v jugovzhodni Aziji 133.500, v Afriki več kot 40.000, v Ameriki 33.000, 8.600 v zahodnem delu Tihega oceana in okrog 4.000 v vzhodnem Sredozemlju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v letu 2006 število obolelih zmanjšalo za 77.000. Vseeno pa povsod, kjer ni pogojev za zdravstvene usluge in ni pravih higienskih pogojev, še posebej v nerazvitih okoljih, se bolezen udomači in jo je težko izkoreniniti. V vsakem primeru bodo v deželah, kjer je bolezen navzoča, s podporo Svetovne zdravstvene organizacije brezplačno prejemali zdravila. Potrebno je tudi pravočasno zbirati informacije, da bi resnično hitro pomagali tam, kjer je to potrebno, še posebej s pošiljanjem strokovno usposobljenega zdravstvenega osebja, pa tudi s podporo misijonarjem in redovnicam, ki delujejo v najbolj izpostavljenih okoljih. Mnogi zdravijo in skrbijo za obolele, toda gobavost še ni premagana.
ODPRLI VELIKO SEMENIŠČE IN BOGOSLOVJE
V mestu Ankawa, v iraškem delu Kurdistana, so 11. januarja slovesno odprli veliko semenišče in bogoslovje, edino teološko fakulteto v Iraku. Po poročanju agencij AsiaNews in Sir, sta bili ti dve ustanovi po večmesečni prekinitvi z delom zaradi vse večje negotovosti, premeščeni iz Bagdada. Novo akademsko leto so začeli s slovesnim mašnim slavjem, pri katerem je bil navzoč tudi finančni minister lokalne kurdske vlade. Kot kristjan je želel pokazati naklonjenost in gostoljubje, ki ga kurdska vlada želi nuditi kristjanom. V Bagdadu so ostali najrevnejši kristjani, družine, ki nimajo možnosti, da se preselijo drugam. Zgodovinska krščanska četrt »Dora« je v rokah oboroženih Sunitov. V glavnem mestu se je vse težje in vse bolj nevarno gibati. Če želiš vstopiti ali zapustiti eno četrt, moraš dobiti dovoljenje.SVETO PISMO PREVEDENO V 2.426 JEZIKOV
Celotno besedilo Svetega pisma in njegovi posamezni deli so do sedaj prevedeni v 2.426 jezikov, je objavilo Nemško svetopisemsko društvo. Lani so svetopisemska besedila na novo prevedli v 23 jezikov. Celotno Sveto pismo je do sedaj prevedeno v 429 jezikov, Nova zaveza pa v 1.145 jezikov. Tudi najnovejši podatki kažejo, da Sveto pismo ostaja najbolj prevajana knjiga na svetu.Aleš Rupnik
Nekaj drugega
Janez vstopi v gostilno, pogleda okrog sebe in pravi: »Ali je kdo močnejši od mene?«Dvigne se bradač, visok dva metra, težak več kot sto dvajset kg in zagrmi: »Jaz! Kaj hočeš?«
»Oprostite, ali bi mi pomagali poriniti avto, ki ne vžge?«
ŠTEVILKA 22 LETO VII 28. JANUAR 2007 NEDELJA SVETEGA PISMA
AFRIKA TERJA PRAVIČNOST
»Dajmo glas Afriki in njeni žeji po pravičnosti«, je tema 7. svetovnega socialnega foruma, ki so ga prvič organizirali v Afriki. Okrog 100.000 predstavnikov družbenega in javnega življenja iz vsega sveta se je 20. januarja zbralo v Nairobiju, znamenju mnogih nasprotij afriškega kontinenta, ki je bogat s surovinami in istočasno obubožan. V središču je kontinent, pozabljen s strani medijev, z vojnami, neenakostjo, nespoštovanimi pravicami, velikimi naravnimi viri, korupcijo, izkoriščanji s strani multinacionalnih družb, zunanjim dolgom in odgovornostjo Zahoda. V Afriki razpoznavamo tudi različnost kultur, predvsem pa pričakovanje rešitev. Predvidenih je 1.200 programov (konferenc, okroglih miz, razstav in drugih dogodkov), razpravljajo pa tudi o velikih temah sodobne družbe: o suverenosti in samoodločanju, miru in pravičnosti, o pravici do hrane, zdravja, izobraževanja in dela.Drugačen svet je mogoče ustvarjati, je geslo pohoda miru od največjega barakarskega naselja v Nairobiju, s katerim so obiskali najrevnejše četrti, v katerih dva in pol milijona ljudi živi pod pragom preživetja.
Med delegacijami, ki sodelujejo na forumu, so predstavniki državnih in katoliških organizacij, lokalnih podjetij, sindikatov in političnih ustanov. Dogodek je velika priložnost za okrepitev prizadevanj za mir in pravičnost na svetu, ki podaja roko Afriki in številnim ljudem, ki si vsak dan prizadevajo za izgradnjo boljšega sveta. Simbolično je socialni forum v Nairobiju predhodnik Svetovnemu ekonomskemu forumu v Davosu v Švici, le da bodo v Švici govorili predvsem o denarju, v Nairobiju pa govorijo o dejanskih problemih ljudi ter o tem, kako vsem omogočiti dostojno življenje.
ITALIJA: ZAKONI MED KATOLIČANI IN MUSLIMANI
V primerih poroke med katoličanom in muslimanom je zelo pomembna jasnost in doslednost, so poudarili italijanski škofje v dokumentu, ki so ga objavili v lanskem letu.V italijanskem javnem življenju odpirajo razprave, ki govorijo o priseljencih, predvsem z namenom, da bi iskali politično, družbeno in kulturno ravnovesje, ko se vse pogosteje soočajo s tem pojavom. Problematika zajema tudi mešane zakone, ki jih je po statističnih podatkih vse več. Zato je koristno poznati dokument Italijanske škofovske konference z naslovom: »Zakoni med katoličani in muslimani v Italiji«, ki so ga nekateri zelo kritizirali, še posebej v tistih delih, v katerih priporoča jasnost in doslednost v presojanju življenjskih in cerkvenih posledic takšnih zakonov, ki že v svojih izhodiščih kažejo, da so problematični. Podobno mnenje o jasnosti in doslednosti, ki že v osnovi ne priporoča takšnih zakonskih zvez, poudarjajo tudi muslimanske verske oblasti. Pogostejši problematičen vidik je vprašanje vzgoje otrok. Z vso dobro voljo, inteligenco in sposobnostjo za dialog lahko prihaja do razhajanj in problemov, ker bo nekje vsak od staršev otroka želel vzgajati v svoji veri.
Aleš Rupnik
Nov red
Francelj se je pred kratkim poročil in se hvali prijateljem: »Jaz sem zdaj vpeljal strogi red. Večerja mora biti točno ob sedmih zvečer!«»Kaj pa če zamudiš?«
»Ja, ostanem brez večerje!«
ŠTEVILKA 21 LETO VII 21. JANUAR 2007 3. NAVADNA NEDELJA
PREGANJANJA KRISTJANOV
V letu 2007 bo preganjanih 250 milijonov oseb zato, ker sledijo Jezusu Kristusu, napovedujejo v organizaciji »Release International«, ki ima sedež v Veliki Britaniji ter spremlja in proučuje primere verskega preganjanja.V organizaciji odkrivajo, da se preganjanja zelo povečujejo v islamskem svetu. Večina preganjanj se dogaja v »štirih« območjih: islamskem, komunističnem, hinduističnem in budističnem.
Celo vlade zmernih muslimanskih dežel ne uspejo ubraniti pravic krščanskih manjšin. Zlorabe, ki jih doživljajo kristjani vključujejo zaplembo dobrin, prisilna spreobrnjenja, zapor, uničevanje cerkva, mučenja, raznovrstno nasilje in izginotja.
Ena od držav, kjer je največ zlorab verske svobode je Savdska Arabija, ki varuje zgodovinski islamski mesti Meko in Medino.
Savdska Arabija prepoveduje vse druge religije.
Musliman, ki je spoznan za krivega, ker se je spreobrnil v krščanstvo, lahko dobi smrtno kazen, tisti pa, ki muslimana privede h Kristusu, je lahko kaznovan z zaporom, preganjanjem, ali izginotjem. »Obstaja zarota molka okrog Sodnikov«, je potrdil ravnatelj »Release International« Andy Dipper: »Verjetno zato, ker zahod potrebuje njihovo nafto in denar. Govorimo o vladi, ki ima predvideno smrtno kazen za svoje državljane, ki ne želijo drugega, kakor le svobodno izbiro vere. Na eni strani Savdijci prepovedujejo vso krščansko literaturo, na drugi strani pa vsako leto trošijo tisoče milijonov dolarjev za širjenje islama po vsem svetu«.
Od terorističnega napada 11. septembra 2001 se je svet dramatično zavedel globalne mreže islamskih ekstremistov. Najbolj je znana Al Quaida, so pa še druge organizacije.
»V porastu je tudi število ekstremističnih interpretacij pojmov, kot so »džihad«, kot očiten klic k nasilju. V tem smislu tudi čutijo versko dolžnost, da prisilijo kristjane, naj sprejmejo islam. Kdor to zavrne, je pregnan ali celo ubit«.
O DUHOVNIH POKLICIH
»Vsi ljudje, ne glede na njihov položaj v družbi, so povabljeni, da iščejo Božjo ljubezen z vsem srcem, vso dušo in z vso močjo. To je še posebej pomembno vabilo za duhovnike, Jezusove učence, ki povabilo k uresničevanju ljubezni uresničujejo preko pastoralnega služenja krščanski skupnosti po poslanstvu, ki so ga prejeli od Gospoda.«, je v predavanju na srečanju italijanskega Narodnega centra za duhovne poklice od 3. do 5. januarja 2007 v Rimu povedal škof Luciano Monari.Škof je poleg tega poudaril, da je v bistvu duhovniškega služenja osebna izkušnja srečanja z Jezusom in ne samo strokovno, intelektualno poznavanje nauka o Božji ljubezni. Duhovnikovo življenje mora biti prežeto s takšno ljubeznijo, ker to daje smisel in temelj njegovemu življenju, na poseben način pod vidikom celibata, uboštva in pokorščine.
Aleš Rupnik
Nista na pravem mestu
Berač stoji pred vrati. Gospodinja mu reče: »Slišite, vi ste čisto v redu možak, zakaj ne greste delat?«Berač odgovori: »Saj ste tudi vi prav v redu in čedna ženska in zakaj niste v televizijskem baletu?«
ŠTEVILKA 20 LETO VII 14. JANUAR 2007 2. NAVADNA NEDELJA
KNJIGA O JEZUSU IZ NAZARETA – 2. DEL
Papež Benedikt XVI. v svoji novi knjigi opozarja na pomanjkljivo poznavanje Jezusa Kristusa, kar lahko ustvarja kritične okoliščine za vero, ki pomagajo k temu, da postaja vse bolj negotov prav temelj vere: osebno prijateljstvo z Jezusom, kateremu vse pripada.Papež zato zelo izpostavi vero v evangelij in poudarja, kaj je s knjigo želel povedati. »Knjiga je poizkus predstavitve evangeljskega Jezusa, kot resničnega Jezusa, kot zgodovinskega Jezusa v pravem pomenu besede.«
Sveti oče je prepričan, da je tak lik tudi z zgodovinskega gledišča veliko bolj razumljiv in sprejemljiv, kot pa vse druge razlage, s katerimi smo se srečevali v zadnjih desetletjih. Jezus iz evangelija je veliko bolj prepričljiva podoba, je poudaril papež in povedal, da knjiga ni napisana v nasprotju z dognanji sodobnega raziskovanja in razlaganja Svetega pisma. Knjiga nam predstavi množico izhodišč, po katerih lahko Jezusova podoba postane globlje in bolj živo navzoča v življenju in veri sodobnih kristjanov. Papež zato pojasnjuje, kako je želel preseči zgolj zgodovinsko – kritično razlago, a ne brez upoštevanja novih metodoloških kriterijev, ki omogočajo teološko razlago Svetega pisma in ki seveda zahtevajo vero.
S tem se tudi ne odreka zgodovinski resnosti.
Za pisanje knjige je sveti oče uporabil trenutke prostega časa. Tudi to je znamenito sporočilo, kako velik pomen ima za papeža ta knjiga in kako zelo takšno knjigo ljudje današnjega časa potrebujemo, saj papež z njo podpira vero svojih bratov in sester, vero, katere središče je Jezus Kristus.
PRAVOSLAVNI BOŽIČ
Carigrajski ekumenski patriarh, katerega patriarhat obhaja Božič po Julijanskem koledarju, je na praznik Gospodovega razglašenja vodil liturgijo posvetitve vode. Obred, ki se je v bogoslužju uveljavil v 4. stoletju, je eden najznamenitejših obredov pravoslavne tradicije in simbolizira Jezusov krst, po katerem so posvečene vse stvari. Med obredom patriarh vrže zlati križ v vodo bosporske ožine in potem po starem običaju trije mladeniči skočijo v vodo, da eden od njih križ reši in ga prinese iz vode.Ruska pravoslavna Cerkev Božič slavi, kakor tudi Srbska pravoslavna Cerkev, po Julijanskem koledarju. Na slovesni božični liturgiji je patriarh Aleksij II. govoril o pomenu božične skrivnosti za človekovo vsakdanjost. Patriarh je opozoril, da majhna dela človekoljubja in usmiljenja do bližnjega lahko naredijo svet boljši, še posebej je poudaril vlogo družine, ki je temelj za vsak napredek naroda.
Na liturgiji v Betlehemu, ki jo je vodil grško – pravoslavni jeruzalemski patriarh Theophilos III., je sodelovalo več sto škofov, duhovnikov in redovnikov ter več tisoč romarjev iz Rusije, Romunije in Grčije.
Aleš Rupnik
Na podlagi izkušnje
»Mihec, ali poznaš žival, pred katero trepeta tudi lev?«»Ne poznam je, vem pa, da je to levinja!«
ŠTEVILKA 19 LETO VII 7. JANUAR 2007 NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA
KNJIGA O JEZUSU IZ NAZARETA
Papež Benedikt XVI. je zaključil s pisanjem prvega dela knjige z naslovom »Jezus iz Nazareta - Od Krsta v Jordanu do Spremenitve na Gori«, so objavili na Tiskovnem uradu Svetega Sedeža. Knjigo, ki vsebuje 10 poglavij je vatikanska založniška hiša že izročila italijanski založbi Rizzoli, ki so ji prepustili pravice za prevod, širjenje in prodajo po celem svetu. Knjiga bo izšla iz tiska spomladi. To je prvo knjižno delo papeža Benedikta XVI., odkar je bil izvoljen za papeža.Ta knjiga o Jezusu je sad dolge poti premišljevanja in molitve, je v predgovoru povedal Sveti oče, ko je z izredno skromnostjo predstavil zaključeni prvi del knjige. »Knjiga sploh ni delo v smislu cerkvenega učiteljstva, ampak je le preprost izraz mojega osebnega iskanja Gospodovega obličja. Zaradi tega mi lahko vsak ugovarja. Vendar bi želel, da bralci to delo sprejmejo z naklonjenostjo, brez katere napisanega dela ne bodo prav razumeli.« Sveti oče, ki je knjigo začel pisati pred izvolitvijo za Petrovega naslednika, je pojasnil, da je v 50. letih nasprotje med »zgodovinskim Kristusom« in »Kristusom vere« postajalo vse večje. Napredek v kritično zgodovinskem raziskovanju je privedel do vse bolj očitnih razlik, zaradi katerih je Kristusova podoba postajala vse bolj negotova in zamegljena. Vse to je zapustilo vtis, da vemo malo o Jezusu in ta vtis je prodrl tudi globoko v krščansko zavest.
EVROPA, MISIJONSKA DEŽELA
S tem naslovom so v Rimu organizirali mednarodno srečanje, na katerem je sodelovalo več kot 150 laikov in redovnikov. Evropa ima okrog 560 milijonov kristjanov, 35 milijonov muslimanov in približno dva milijona budistov. Na srečanju so se pogovarjali o verski raznolikosti starega kontinenta, kjer se vse bolj razpoznava potreba po odgovoru na izzive sekularizma, ateizma in nihilizma. V tem okolju je izrednega pomena prav krščansko pričevanje. Kristjani smo prejeli neizmerni dar vere, zato moramo čutiti odgovornost, da iz te obdarovanosti tudi živimo in jo uresničujemo. Verski pluralizem bo v Evropi vse bolj naraščal, ker so povsod na svetu selitve narodov v porastu. V tem pluralizmu mora zato biti vse bolj poudarjeno iskanje identitete, resnice in ljubezni. Moramo se vključiti v iskanje in pričevanje, da obstaja identiteta, resnica, lepota, dobro, ljubezen, ki nas usposabljajo za skupno in mirno sobivanje. To ne ogroža naše identitete in kulturne različnosti, ampak jih povezuje tako, da drug drugega bogatimo. Vrniti se je potrebno k teološkemu in medverskemu dialogu in na ta način iskati tisto, v čemer smo povezani in imamo skupne korenine.Aleš Rupnik
Ločeni strokovni mnenji
Rajko sreča Mirana, ki hodi z berglami.»Kaj se ti je zgodilo?« »Prometna nesreča!«
»To je strašno. Pa sploh ne moreš brez bergel?«
»Ja takole je: moj zdravnik pravi, da lahko; odvetnik pa pravi, da še ne.«
ŠTEVILKA 18 LETO VII 25. DECEMBER 2006 GOSPODOVO ROJSTVO - BOŽIČ
SVETI VEČER IN NOVO LETO PRI NAS DOMA
 |
SVETI VEČER
|
- Premor – očenaš - voščilo: »Blagoslovljen božič!«
SILVESTROVO
- Miza je pripravljena in okrašena.
- Pokrižamo se in molimo vsaj eno desetko rožnega venca.… Zapojemo božično pesem.
- Oče bere evangelij:
In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.«
- Prošnja:
Vse to darujemo tebi in te prosimo: blagoslovi nas, naše življenje in naš dom, da nas bo vse, kar se v njem dogaja in se bo dogajalo, vodilo k tebi.
Po Kristusu, našem Gospodu.« »Amen!«
Voščimo: “SREČNO NOVO LETO!” Zadržimo se pri večerji in družabnih igrah.
ŠTEVILKA 17 LETO VII 17. DECEMBER 2006 3. ADVENTNA NEDELJA
Če še nismo poskrbeli za notranji mir, je na voljo zakrament sprave.
Dogovorimo se za družinski obred svetega večera. Za božično slavje se oblečemo praznično. Tudi otroci!
 ADVENT 2006
|
I. POTEK SVETEGA VEČERA Središče obreda je polaganje Deteta v jaslice, prižiganje sveč, branje evangeljskega odlomka, molitev in petje vsaj ene božične pesmi ter izmenjava voščil. Kjer na božični večer blagoslovimo in pokadimo stanovanje, izpeljemo ta del obreda na začetku obreda. Pred obredom pripravimo besedilo božičnih pesmi. Besedilo pesmi moramo imeti v rokah tudi v primeru, ko pesem recitiramo. Radio in TV sta na sveti večer izklopljena. II. VZOREC V tišini stojimo pri jaslicah. Lučke ne gorijo, ker Deteca še nismo položili v jaslice. Kjer bomo na sveti večer blagoslovili stanovanje, gremo najprej k jaslicam, se pokrižamo in začnemo desetko rožnega venca, ki si ga Devica od Svetega Duha spočela. V sprevodu gremo po prostorih stanovanja ali hiše in se ustavimo pri jaslicah, da molimo do konca še druge desetke veselega dela rožnega venca. Če stanovanja ne blagoslovimo, izpeljemo ves obred stoje pred jaslicami, ali sede pri družinski mizi ob desetki »ki si ga Devica rodila.« Vstanemo in zapojemo: SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ... Med petjem položi mama Dete Jezusa v jaslice, oče prižge lučke. Nato oče prebere božični evangelij: |
“Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel pa je rekel: "Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli."
mir ljudem, ki so mu po volji." V hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji!«
Premor, nakar molimo očenaš.
Sledijo voščila:
“SREČEN IN BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!”
Če je običaj, se obdarujemo ter prisedemo k večerji.
Po večerji igramo katero od tradicionalnih družabnih iger, kot so npr. Človek ne jezi se, volk in ovce, dama, tombola itn. Pravočasno se odpravimo k polnočnici.
ŠTEVILKA 16 LETO VII 10. DECEMBER 2006 2. ADVENTNA NEDELJA
»PRI NAS DOMA« BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
 ADVENT 2006
TRETJI ADVENTNI TEDEN |
Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23.
decembra
ali na sveti večer, 24. dec. Začnemo torej v petek ali v soboto.
Kolikor moremo, se udeležujmo devetdnevnice tudi v cerkvi. Če obhajamo
devetdnevnico v času večerne molitve, združimo oboje v enotno
slavje. POTEK Če smo bili doslej manj dosledni v adventnem slavju, se potrudimo zdaj, ko vstopamo v predbožično praznovanje. Pred obhajanjem slavja se umirimo. Za otroke je težaven prehod od igric na računalniku ali risank na TV, zato poskrbimo za naraven prehod od zabave k molitvi, morda z večerjo, pripovedovanjem zgodb, branjem in podobno... In začnemo: Oče prižge sveče (do sobote dve, s 3. adventno nedeljo tri). Nakar se pokrižamo in voščimo »Dober večer!« (Podnevi: »Dober dan!«) Molimo, ali zapojemo katero od adventnih pesmi. Preberemo odlomek iz evangelija. V prejšnji Prilogi, smo povedali, kje v Novi zavezi dobimo ustrezne odlomke. Potem pa nadaljujemo : Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23. decembra ali na sveti večer, 24. dec. Začnemo torej v petek ali v soboto. Kolikor moremo, se udeležujmo devetdnevnice tudi v cerkvi. Če obhajamo devetdnevnico v času večerne molitve, združimo oboje v enotno slavje. |
POTEK
Če smo bili doslej manj dosledni v adventnem slavju, se potrudimo zdaj, ko vstopamo v predbožično praznovanje. Pred obhajanjem slavja se umirimo. Za otroke je težaven prehod od igric na računalniku ali risank na TV, zato poskrbimo za naraven prehod od zabave k molitvi, morda z večerjo, pripovedovanjem zgodb, branjem in podobno... In začnemo:Oče prižge sveče (do sobote dve, s 3. adventno nedeljo tri). Nakar se pokrižamo in voščimo »Dober večer!« (Podnevi: »Dober dan!«) Molimo, ali zapojemo katero od adventnih pesmi.
Preberemo odlomek iz evangelija. V prejšnji Prilogi, smo povedali, kje v Novi zavezi dobimo ustrezne odlomke. Potem pa nadaljujemo :
MOLITEV
PSALM:Molivec (odslej: M. Molivec je običajno oče ali mama): Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Vsi (odslej: V. odgovarjajo): Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo prenovil Jeruzalem.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, prišel bo Bog in človek iz Davidove hiše, da sede na prestol in videli boste, vaše srce se bo radovalo.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, prišel bo Gospod naš zavetnik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal. Če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi vesoljne zemlje, in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Vsi skupaj ponovimo: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ s pričakovanjem Jezusovega rojstva. Daj, da ga bomo tudi letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
ŠTEVILKA 15 LETO VII 3. DECEMBER 2006 1. ADVENTNA NEDELJA
ADVENTNA OPRAVILA
 ADVENT 2006
DRUGI ADVENTNI TEDEN |
Pred nami je prvi adventni teden. Zaradi letošnjega kratkega adventa,
ker bo Božič na ponedeljek, dajemo vnaprej predlog za 2. teden. Kolikokrat v prvem in drugem tednu bomo imeli adventno slavje »pri nas doma«? Kaj bomo v slavju »pri nas doma« posebej skrbno pripravili (npr. branje Svetega pisma)? Vzorec slavja je v prejšnjih Oznanilih. I. MAH Poskrbimo za mah. Naberemo ga toliko, kolikor ga za jaslice v resnici potrebujemo. Nabiranje maha deluje vzgojno in poduhovljeno, predvsem na otroke… Nabiranje maha ovrednotimo kot del adventnih obredov. Za nabiranje si vzamemo dovolj časa, npr. vsaj eno nedeljo popoldne. V naravi ne plašimo živali, ne mečemo kamenja in podobno. Nismo v gozdu gospodarji… Otrokom starša razložita: »Kakor iščemo mi mah, sta Marija in Jožef v mrazu iskala prenočišče, posteljo, na katero bosta dala dojenčka Jezusa, ko bo prišel na svet. Mi bomo pripravili na mahu mehko podlago za pastirje, ovce, Tri kralje…, ki jih bomo položili v jaslice, da bodo slavili Jezusa!« Nam gre torej za doživljanje narave in Svete božične zgodbe, za iskanje lepih krp ali ene krpe maha… Doma mah posušimo. |
II. FIGURE
Pregledamo jaslične figure, otroci še posebej, saj prav oni čakajo, kdaj bomo postavili jaslice.
Pričakovanje je pomembna izkušnja.
Ljubeči starši otroke zadržujejo v pričakovanju do predzadnjega ali zadnjega dne v adventu.
Jaslice naj bodo skupno delo.
Starši otrokom ne dovolijo, da bi postale jaslice ena izmed tehničnih ali komercialnih igrač. Jaslice so jaslice, igrače so igrače.
To velja tudi za božično drevo.
Dete Jezusa bo položila v jaslice mama šele pri obredu svetega večera, zato…
Jaslice naj bodo čim bolj enotne.
Npr. samo papirnate, samo doma narejene, alpske (slovenske), vzhodnjaške (palestinske), moderne ali problemske (izražajo nek problem našega časa) itn.
Božičnega drevesca ne poudarjajmo na račun jaslic, kot da je glavno božično znamenje »pri nas doma« (se spomnite malikovanja novoletne jelke v polpreteklem času in ponekod še danes?).
Pri drevescu smo lahko popustljivejši in se lahko odločimo tudi za okusno umetno drevesce. Predvsem naj bo okrašeno in ne kičasto zasuto z lučkami in obeski (kič in okus običajno ne gresta skupaj).
Vse naj se dogaja mirno, rekli bi »pobožno«, s poslušanjem predlogov drug drugega, z ljubeznijo do jaslic, s spoštovanjem do vsake figure in obujanjem spominov na vlogo teh figur v Betlehemu.
Smiselno podlago temu dogajanju daje adventna molitev, s slavjem, pesmijo in branjem božičnih zgodb. Nekatere odlomke Svetega pisma vam predlagamo tukaj:
Berila
Iz 35, 1-10; Iz 40, 1-5. 9-11; Iz 41, 13-20; Mt 1, 18-25; Mr 1, 1-8; Lk 1, 26-38.
ŠTEVILKA 14 LETO VII 26. NOVEMBER 2006 NEDELJA KRISTUSA KRALJA
»PRI NAS DOMA« ADVENTNO SLAVJE
 ADVENT 2006
PRVI ADVENTNI TEDEN |
TA TEDEN Pripravimo adventni venček. Dogovorimo se za uvrstitev slavja v dnevni red našega doma. Ne sebi, še manj otrokom! ne bomo rekli, da adventnega slavja ne moremo izpeljati. Morda se bomo pri slavju kdaj pa kdaj omejili na bistveno, npr. zgolj na prižiganje ustreznega števila svečk in na molitev Angel Gospodov. Najbolje je, da imamo adventno slavje vsak dan ob istem času. SODELUJMO! Otroci naj sodelujejo, naj pa ničesar ne izsiljujejo (npr. jaslice mesec ali teden prej…). Pri odraslih in odraslejših otrocih se odločimo tu in tam, ali pa vedno, za nekaj prošenj, ki jih sklenemo z vzklikom Prosimo te, usliši nas! Nikoli naj ne bo slavje nepripravljeno, nedogovorjeno in zanikrno! VZOREC SLAVJA Prilagojen je najmlajšim. Če slavimo odrasli, izberemo vzorec: prižiganje svečk, molitev Angel Gospodov, branje iz Svetega pisma, večerna molitev. |
Kjer imamo majhne otroke, lahko poteka slavje takole:
Adventni venec (ikebana) je na mizi. Oče prižge ustrezno število adventnih svečk.
Od tu dalje pri mizi stojimo, ali sedimo, kakor smo se dogovorili. Vsi skupaj se pokrižamo:
V IMENU OČETA…
Zapojemo, ali počasi slovesno recitiramo katero izmed adventnih pesmi (Vi oblaki..., Oznanil je angel..., Poslan z nebes je angel..., Zdaj razsvetljena je noč...).
Preberemo kratek odlomek iz evangelija ali drug Svetopisemski odlomek, ki nakazuje povezavo z adventnim pričakovanjem. Te kratke odlomke naj nekdo pravočasno določi za vsak dan ali vsak teden posebej.
Po evangeliju lahko, s primernim uvodom, člane družine povabimo, da izrazijo svoje prošnje, ki jih sklenemo z vzklikom: Prosimo te, usliši nas.
Bogoslužje sklenemo z molitvijo (bolje: zapojemo) Očenaš.
Nakar molimo:
Angel Gospodov je oznanil Mariji -
In spočela je od Svetega Duha.
Zdrava Marija…
Glej dekla sem Gospodova -
Zgodi se mi po tvoji besedi.
Zdrava Marija…
In beseda je človek postala -
In med nami prebivala.
Zdrava Marija…
Prosi za nas sveta Božja Porodnica!
Da postanemo vredni obljub Kristusovih!
Molimo!
Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Po obredu oče in mama otroke pokrižata na čelo, za tem pa še drug drugega
ŠTEVILKA 13 LETO VII 19. NOVEMBER 2006 33. NAVADNA NEDELJA
VODA, PROBLEM DRŽAV IN REVŠČINE
Globalna kriza vode na začetku 21. stoletja vse bolj ogroža možnosti razvoja. Na to so opozorili Združeni narodi v letnem poročilu, ki so ga pod naslovom: »Voda med oblastjo in revščino« objavili 9. novembra. Milijarda in 100 milijonov oseb (vsaka šesta oseba na svetu) nima pitne vode; milijarda in 600 milijonov ljudi nima urejenih osnovnih sanitarnih pogojev. Problem pa ni prvenstveno v pomanjkanju vode, ampak v vse večji revščini, neenakosti in nepoznavanju tega problema. Po svetu je neurejeno in neenakomerno razdeljevanje vode. V mnogih primerih so politične in gospodarske elite uredile, da uporabo vode lahko koristijo le nekatere skupnosti, na škodo drugih.Glede vprašanja privatizacije vode so v Ameriki v začetku 20. stoletja zagovarjali popolno privatizacijo, liberalizacijo trga, tudi vode. Verjetno je to najslabša rešitev, ki ne upošteva celotnega pristopa k tej problematiki. Najprej je potrebno upoštevati vprašanje pravičnosti, kjer ima ključno vlogo vsaka država. Voda je skupno dobro, zato so tudi pogovori o tej problematiki smiselni le v iskanju skupnih rešitev, ki pa se vežejo tudi na druga področja. Države temu problemu posvečajo veliko pozornosti, še bolj pa bi ti dogovori morali pripeljati do ustreznih rešitev in dejanj na mednarodnem področju.
Voda je dobrina, ki mora biti namenjena vsem in ne le nekaterim.
PAPEŽ KUPIL OBVEZNICE
Papež Benedikt XVI., je preko kardinala Martina, predsednika Papeškega sveta »Justitia et pax« v Londonu kupil prvo obveznico Mednarodnega finančnega odbora razpoložljivih fondov (Iffim) za program cepljenja v deželah v razvoju. Gre za načrt, v katerem do sedaj sodeluje osem držav: poleg Združenega kraljestva, kjer so program pripravili, načrt podpirajo še Francija, Italija, Španija, Švedska, Norveška, Brazilija in Južnoafriška Republika. Cilj načrta je, da do leta 2015 rešijo življenje deset milijonov ljudi, med katerimi je pet milijonov otrok v 72. državah. Obveznice lahko kupi vsak, zanje jamčijo države pristopnice tega načrta. Glede novega načina financiranja programa cepljenja je v pogovoru za Radio Vatikan kardinal Martino poudaril, da s to pobudo ne želijo nadomestiti obljub držav iz leta 1970, ko seje vsaka država obvezala, da bo 0,7% bruto državnega proizvoda namenila državam v razvoju. Obljuba ostaja obveza, obveznice so le priloga k tej obljubi. Kdor kupi obveznice, bo obresti prejel ob njihovem izteku. Zbrani denar bodo takoj namenili za razvojne projekte, uporabljen bo za cepljenje otrok in odraslih v deželah v razvoju, je še povedal kardinal in dodal, da je sveti oče s tem, ko je postal kupec prve delnice želel tudi v dejanju, ne samo z besedami spodbuditi k solidarnosti po vsem svetu.Aleš Rupnik
Materin jezik
»Očka, zakaj pravimo materin jezik in ne očetov?«
»Zato, ker imajo očetje bolj redko priložnost, da ga doma uporabljajo.«
ŠTEVILKA 12 LETO VII 12. NOVEMBER 2006 32. NAVADNA NEDELJA
KARDINAL MARTINI O TEMI ŠKOFOVSKE SINODE
»Samo tisti, ki najprej prisluhne Božji Besedi, lahko postane njen oznanjevalec, ker to sporočilo ne izraža človeške modrosti, ampak Božjo«, je poudaril papež Benedikt XVI., ko je najavil XII. redno splošno zasedanje Škofovske sinode od 5. do 26. oktobra 2008, na temo: »Božja Beseda v življenju in poslanstvu Cerkve«.Papež vabi k rednemu branju Svetega pisma, ker kakor pravi sv. Hieronim: »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa«.
V pogovoru za Radio Vatikan je o sklicu te sinode kardinal Carlo Maha Martini izrazil veliko veselje zaradi teme prihodnje sinode, in poudaril, da je vsa leta tiho čakal na to. »Zelo sem zadovoljen zaradi te papeževe izbire in sem prepričan, da bo Cerkev veliko pridobila.« Na novinarjevo vprašanje, na kakšen način je lahko Božja Beseda pravo sredstvo za prenovo Cerkve, je kardinal poudaril, da se Cerkev rojeva iz Božje Besede in se zato tudi vedno prenavlja, še posebej vsakič, ko se vrača k Svetemu pismu. »Božja Beseda nas vodi do samega Boga, do Božje želje, da se nam razodene. Govori nam tudi, kaj Bog hoče od nas, kaj želi od Cerkve, katere so naše dolžnosti in kakšna bo naša prihodnost«, je povedal kardinal Martini.
BAKLA SVETEGA AVGUŠTINA
Iz alžirskega mesta Souk-Ahras, nekdanje Tagaste, kjer se je rodil sv. Avguštin, so 23. oktobra svojo pot začeli romarji, ki nosijo »baklo dialoga«. Redovniki avguštinci želijo na ta način obeležiti 750. obletnico svojega reda s poudarkom, da izročilo in duhovnost sv. Avguština lahko postane most med raznimi kulturami in religijami na mediteranskih obalah. Bakla bo preko pomembnih krajev prišla v Pavijo, kjer v stolnici hranijo relikvije sv. Avguština. Sv. Avguštin je živel v letih od 354 do 430, a njegovi spisi še danes nagovarjajo Cerkev.Papež Benedikt XVI. pogosto opozarja na Avguštinovo sporočilo: »Sv. Avguštin vabi ljudi, naj zaupajo v Boga v živi veri, da ljubezen lahko spremeni svet«. S tem sporočilom so obiskali mesto Annabe, nekdanji Hipon, kjer je bil sv. Avguštin škof; Tunis, staro Kartagino ter po postanku na Malti, kjer so avguštinci organizirali srečanje z muslimansko skupnostjo in molitveno bdenje, baklo dialoga prinesli v Ostijo, kjer je umrla Avguštinova mati, sv. Monika. Baklo je v sredo, 1. novembra, med opoldansko molitvijo blagoslovil sveti oče.
»Resnica zmaguje v medsebojnem razumevanju, zmaga resnice je ljubezen«, je napisal sv. Avguštin. To sporočilo je danes za nas srečanje oseb, različnih kultur, ko je v središče postavljen človek. Ljubiti človeka pomeni iskati dialog in mir.
Aleš Rupnik
Novi prazniki nove priložnosti
Za Halloowen je dejal mož ženi: »Draga, ta noč pa je tvoja!«
Žena je bila radovedna, pa je nagajivo povprašala: »Dragi, kako to misliš?«
Mož ji odvrne: »Ta noč je noč čarovnic!«
ŠTEVILKA 11 LETO VII 5. NOVEMBER 2006 31. NAVADNA (ZAHVALNA) NEDELJA
IV. NARODNI CERKVENI SHOD V VERONI
Cerkvenega shoda Italijanske Cerkve, kije potekal v oktobru v Veroni, se je udeležil tudi papež Benedikt XVI. V govoru udeležencem shoda je podal nekaj smernic, ki naj v prihodnjih letih kot spodbuda spremljajo italijanske katoličane. Prva misel in povabilo je bilo, naj postanejo pristni pričevalci Vstalega Kristusa, v katerem naj bo osredinjena in utemeljena osebna vera vsakega kristjana. V tem je tudi izziv krščanske »novosti«, po kateri smo poklicani, da spreminjamo svet. Potrebno se je srečati s težavami Zahoda, kjer se vse bolj uveljavlja univerzalna in samozadostna kultura v novih oblikah razsvetljenstva in laicizma. Bog je na ta način kakor izključen iz kulture in javnega življenja. Spričo takega stanja duha živa vera v Boga ni več samoumevna.Cerkev je tudi danes kljub vsem težavam živa stvarnost, kar pomeni, da je potrebno okrepiti prizadevanja na področju evangelizacije in kateheze. Več pozornosti je potrebno namenjati mladim in družinam. Zato je pomembno, da znamo opozoriti nase, pokazati na krščanska znamenja in vrednote. Z zaupanjem moramo v čim večji odprtosti ustvarjati nove odnose in ne varčevati s prizadevanji, ki lahko pomagajo kulturnemu in moralnemu napredku v družbi in s tem damo pozitivne in utemeljene odgovore na pričakovanja in sodobna vprašanja ljudi.
PRAVA DEMOKRACIJA
»Resnična demokracija je lahko uresničena samo v državi z urejeno zakonodajo in ki temelji na pravilnem ovrednotenju osebe in dostojanstva, ki pripada vsakemu človeku«, je v Varšavi na letnem zasedanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi povedal msgr. Anthony Frontiero, predstavnik Papeškega sveta za pravičnost in mir.Poudaril je, kako je potrebno podpirati napredek osebe z vzgojo za resnične ideale. Napredek družbe se spodbuja z ustanavljanjem struktur, ki bodo usposobljene za odgovorno sodelovanje. Pozorni moramo biti, da agnosticizma in skeptičnega relativizma ne sprejemamo in obravnavamo kot neke samoumevne danosti, ki odgovarjajo današnjim oblikam političnega življenja. Nekateri so prepričani, da poznajo resnico in to svojo resnico tudi čvrsto zagovarjajo,kar pa je z demokratičnega stališča nesprejemljivo, saj ne sprejemajo dejstva, da resnico nujno opredeljuje večina, ki ne sme biti podrejena potrebam in spremembam trenutnih družbenih in političnih teženj. Politično dejavnost mora oblikovati končna, najvišja resnica, sicer se po tej poti lahko ustvari vzdušje manipulacije, ki neki politični smeri pomaga pri uveljavljanju oblasti. Kakor nas uči zgodovina, se demokracija brez vrednot zlahka sprevrže v odprti ali prikriti totalitarizem. Prava demokracija razume potrebo po napredku, ščiti človekove pravice, varuje okolje, spodbuja sodelovanje državljanov in političnih predstavnikov v lokalnih, regionalnih in multilateralnih organizacijah državljanov in skupin, kar je nujno potrebno za ustvarjanje skupnih dobrin.
Aleš Rupnik
Misel tedna:
»Ni res, da človek ne more organizirati zemlje brez Boga. Je pa res, da jo brez Boga navsezadnje lahko organizira le proti človeku!« (Henri de Lubac, Drama ateističnega humanizma)
ŠTEVILKA 10 LETO VII 29. OKTOBER 2006 30. NAVADNA NEDELJA
IV. NARODNI CERKVENI SHOD V VERONI
Trajno oblikovanje, socialni nauk Cerkve in pastorala, so le nekateri od poudarkov, ki so jih izpostavili na IV. narodnem kongresu Cerkve v Italiji. V Veroni se je zbralo več kot 2.500 udeležencev, ki so ob predavanjih, pogovorih, delavnicah in drugih kulturnih dogodkih preverili pot Cerkve v zadnjih desetih letih in zarisali nove izzi ve za prihajajoče desetletje. Udeleženci, razdeljeni v 30 skupin so poudarili nujnost dejavne navzočnosti Cerkve v škofijah in župnijah. Prav tako je pomembno soočenje in usklajevanje s sodobnim svetom, ki živi predvsem individualistično in potrošniško razsežnost ter iskati poti prenove današnje družbe. Poleg tega so zahtevali več pozornosti v vzgojnih strukturah, več kateheze in vidnejšo navzočnost škofov v krščanskih skupnostih. Kardinal Camillo Ruini, predsednik Italijanske škofovske konference, je v sklepnem nagovoru opozoril na hitro spreminjanje družbenih razmer, še bolj pa na potrebo po prenovi cerkvene stvarnosti v tem svetu. Ob pogledu na prehojeno pot v preteklem desetletju, je kardinal opozoril na nove težave, kot je vse večji mednarodni muslimanski terorizem, dramatične okoliščine revščine in nerazvitosti v številnih deželah, še posebej v Afriki. V odgovoru na antropološka vprašanja je kardinal poudaril področja, kjer so kristjani povabljeni, da ljudem pokažejo resnično navzočnost vstalega Kristusa, kot je zaščita življenja od začetka ter zaščita družine, v nasprotju s težnjami vnašanja drugih oblik skupnosti, ki bi vlogo družine razvrednotile.PREDSTAVLJEN NOVI DEL RIMSKE NEKROPOLE
V Vatikanskih muzejih je bil v ponedeljek, 9. novembra predstavljen na novo razi skani del Rimske nekropole na Via Trionfalis, ki so ga leta 2003 odkrili v Vatikanu. To odkritje, na katerem so delali arheologi Vatikanskih muzejev, obiskovalcem omogoči, da v zelo kratkem času spoznajo dvatisočletno zgodovino. Prav po zaslugi zadnjega odkritja, sta obiskovalcem sedaj dostopni dve najpopolnejši in dokumentirani nekropoli cesarskega Rima, ena se nahaja ob Via Cornelia, kjer je grob sv. Petra, in druga na Via Trionfalis. Pri izkopavanju so odkrili okrog 40 grobiščnih objektov in več kot 200 posameznih grobov, razporejenih na več nivojih. Večina grobov je odlično ohranjenih in jih lahko umestimo v čas od konca I. stoletja pred Kristusom in začetkom IV stoletja po Kristusu, v času od Avgustove do Konstantinove dobe. Posebej je zanimiv sarkofag mladega konjenika Publiusa Ceciliusa Victorinusa, na katerem je prikazan lik v molitvi ob drevesu, na katerem se nahaja ptica. Takšna ikonografija želi pokojnega vključiti v krščansko okolje, obenem pa na zanimiv način pokaže motive iz vsakdanjega življenja. Nekropolo si bo v prihodnje mogoče tudi ogledati.Aleš Rupnik
Laž ima kratke noge
Ko se v kinodvorani prižge luč, zagleda gospa Marija tri vrste pred sabo svojega moža. Besna stopi k njemu: "Tako torej ti varuješ otroke, ko grem jaz obiskat bolno mamo!"ŠTEVILKA 9 LETO VII 22. OKTOBER 2006 29. NAVADNA (MISIJONSKA) NEDELJA
OZNANJEVALCI UPANJA V SVETU
Cilj pogovorov in drugih dejavnosti IV. narodnega misijonskega tedna, ki se je odvijal v Assisiju na temo: »V luči oznanjevanja upanja«, je bil, da oblikujejo spodbude, ki bodo v župnijah pomagale uresničevati prenovo po smernicah Kristusove misijonske poti. Urad Italijanske škofovske konference za misijonsko so delovanje med narodi je organiziral teden v okviru priprav na narodni shod v Vero-ni. Geslo, ki so ga izbrali izraža, kako je v današnjem svetu potrebno govoriti o upanju. Mnogi iščejo smisel življenja, priložnosti za boljše, dostojnejše in pravičnejše življenje. Evangeljsko sporočilo in srečanje z Gospodom je največji dar, ki ga lahko podarimo tem osebam. Misijonarji si zaslužijo veliko priznanje, ker s svojim življenjem govorijo o upanju: zapustili so svoj dom, družine in domovi no ter se velikodušno dajejo na razpolago v služenju vsem ljudem, ki pomoč potrebujejo. V misijonih nastajajo nove skupnosti, ki vse bolj postajajo kraji bratstva in povezanosti.V župnijskih skupnostih morajo biti pozor ni na evangeljske in pastoralne spodbude, iskati načine, kako pristopati k tistim, ki ne čutijo pripadnosti krščanski skupnosti, ki ne čutijo z evangelijem, pogosto nimajo pravega odnosa niti do svojega življenja. Krščanska skupnost živi iz evharistije, poučuje, nudi skupnost in solidarnost. Kako vse to narediti sprejemljivo za tistega, ki skupnosti ne pripada? Evangelizacija mora obnoviti in ovrednotiti notranjo strukturo vsake skupnosti. Če oblikovanje in priprava pastoralnih sodelavcev in vseh, ki sodelujejo v neki župniji ni usmerjena navzven, k oznanilu evangelija, ostaja zgolj zadovoljevanje notranjih potreb, ki namesto da bi vodila k Jezusu Kristusu, vodi k neuresničenju in izpraznjenosti.
Srečanje v Assisiju, kraju sv. Frančiška in sv. Klare, ponuja posebno sporočilo in povabilo k svetosti, ki se pokaže le v tem, če človek ob srečanju z Jezusom doživi uresničenost in veselje.
ITALIJA: DAN STARIH STARŠEV
Na kakšen način poudariti pomembno vlogo, ki jo imajo stari starši v družini in družbi? Oni so gotovo eden največjih pozitivnih likov za mlade naraščaje. To je bil glavni namen praznovanja Dneva starih staršev v Italiji. Po vsej Italiji so se dogajale priložnostne prireditve, v katerih so sodelovali mladi (vnuki) in stari starši. V Milanu so si ob tem praznovanju udeleženci različnih generacij iz rok v roke podajali »Baklo življenja«, ki je simbolizirala prenašanja življenja in življenjskih izkušenj na mlade rodove. V Rimu je 700 starih staršev, ki so nameščeni v domovih za ostarele, združenje »Stari starši« povabilo in zanje organiziralo kosilo. Ob tej priložnosti so pripravili poziv, naj vsi stari starši postanejo posvojitelji otrok na daljavo.Aleš Rupnik
Pasji pogovor
Psa pozorno opazujeta, kako delavci postavljajo novo cestno svetilko. Pa pravi prvi pes drugemu: »To bo treba pošteno zaliti!«ŠTEVILKA 8 LETO VII 15. OKTOBER 2006 28. NAVADNA NEDELJA
ŽIVLJENJE S KAROLOM
»Vzel sem beli velum in ga nalahno položil na njegov obraz... ob molitvi sem se začel spominjati, prelistavati 40 let, ki sem jih jaz, mali človek preživel ob njem, velikem Karolu Wojtili«, je izpoved kardinala Stanislawa Dzwisza, tajnika papeža Janeza Pavla II., ki jo novinar Gianfranco Svidercoschi objavlja v knjigi »Življenje s Karolom«. Kardinal Dziwisz predstavi nepoznan in človeški portret velikega papeža, začenši od njegovih poljskih let, pa vse do trenutka slovesa 2. aprila 2005. O razgovoru s kardinalom Dziwizsem je novinar za Radio Vatikan povedal, da ga je za zapis pričevanja izbral sam kardinal. »Na nek način sva si razdelila naloge: kardinal je pričevalec, jaz pa pripovedovalec« Deset poglavij govori o obdobju pred papeževanjem, potem je 25 poglavij o obdobju pontifikata.»V zgodbi jaz na nek način predstavim pomembne okoliščine določenega zgodo vinskega trenutka, zatem pa nastopi don Stanislaw. So tudi trenutki, ko nisem imel namena posegati v besedilo. Tako v dveh poglavjih govori le don Stanislaw, ko pripoveduje o atentatu na Trgu svetega Petra, 13. maja 1981 in v zadnjem poglavju, ko spregovori o smrti Janeza Pavla II.« Na vprašanje, če knjiga prinaša podatke, ki jih o papežu nismo vedeli, je povedal, da je knjiga zbirka pričevanj, ki iz osebnega pogleda na nekoliko drugačen način razsvetljuje sliko papeža Wojtyle, kot jo poznamo iz njegovega javnega življenja. Kardinal je včasih zelo natančen, ko pove več, da bi ljudje in nekateri komentator ji bolje razumevali in presojali okoliščine in geste papeževih odločitev, je zaključil Svidercoschi.
BREZPLAČEN KATOLIŠKI ČASOPIS
Večini katoliških škofijskih časopisov v ZDA zadnje čase naklada zelo pada. »The Church Today«, časopis škofije Alexandrija pa beleži rekordni porast od začetnih 1.200 izvodov na 16.500. Tamkajšnji škof Herzog poudarja, do so v škofiji prišli do spoznanja, naj bo škofijski časopis v službi evangelizacije in so se odločili, da ga bodo brezplačno pošiljali na vsa prijavljena katoliška gospodinjstva na območju škofije. »Če želite evangelizirati preko svojih škofijskih časopisov, morate časopis dati v roke vsakemu verniku«, je povedal škof v razgovoru za ameriško katoliško novinarsko agencijo CNS. Brezplačna delitev časopisa (v enem letu izide 17 številk, pet mesecev dvakrat mesečno in sedem mesecev enkrat mesečno), ni bistveno povečala stroškov tiskanja, so povedali v uredništvu, kjer navajajo, da jih je tiskanje 1.200 izvodov stalo okrog tisoč dolarjev, tiskanje nove, več kot desetkrat povečane naklade pa dva in pol tisoč dolarjev. V časopisu se je tudi povečalo število člankov in reklam.Aleš Rupnik
Strah
Potnik sedi sam v kupeju vagona. Nenadoma plane nanj maskiran moški: »Denar aliživljenje!«
»Niti počene pare nimam pri sebi,« odvrne potnik.
»A tako? Zakaj pa se potem tako tresete?«
»Mislil sem, da ste sprevodnik in preverjate vozovnice, jaz je pa nimam!«
ŠTEVILKA 7 LETO VII 8. OKTOBER 2006 27. NAVADNA NEDELJA
KAM GRE EVROPA?
Urad za univerzitetno pastoralo je za univerzitetne profesorje organiziral V. simpozij na temo: »Kam gre Evropa? Kultura, narodi, institucije.«Simpozij je potekal v prostorih rimskega vikariata. Glavne vsebine razgovorov so poudarjale pomen univerze v sodobnem svetu. Univerza je kraj nastajanja kulture in posredovanja znanja. Prav tako je pomembna misel, da Evropa ne more obstajati samo na gospodarskih in institucionalnih izhodiščih, marveč na trdnejših temeljih, od katerih je eden najpomembnejših prav kultura. V uvodu v simpozij so prebrali antropološka izhodišča in duhovno dimenzijo Evrope danes in v prihodnosti. Pogovarjali so se še o vprašanjih integracij in subsidiarnosti, solidarnosti ter o drugih temah. Simpozij je zamišljen kot priprava na srečanje univerzitetnih evropskih profesorjev v prihodnjem letu. Na vprašanje, kakšno vlogo bi morala imeti univerza pri pripravi Evropske ustave, je msgr. Leuzzi, ravnatelj Urada Rimskega vikariata za univerzitetno pastoralo povedal, da je Ustava izraz vsakdanjega življenja nekega naroda, v tem primeru več narodov. Prav zato je pomembno, da njene vsebine upoštevajo celovite potrebe nekega kulturnega okolja. V tem smislu ima univerza dve veliki nalogi: pripraviti vsebine, ki podpirajo Ustavo; izobraževanje in oblikovanje novih rodov v duhu Ustave.
SVETOVNI DAN BIVANJSKEGA OKOLJA (HABITATA)
Do izteka leta 2050. se bo v mestih naselilo več kot šest milijard ljudi. To pomeni, da bo najmanj tretjina svetovnega prebivalstva zapustila podeželska in hribovita območja in se preselila v velika mestna središča.Prav na to dejstvo opozarjajo v OZN ob priložnosti Svetovnega dneva bivanjske ga okolja, 2. oktobra. Sveti oče je mednarodno skupnost po vabil, naj povsod omogočijo »dostojne pogoje za življenje« predvsem tistim, ki živijo v veliki revščini, ki jo najbolj očitno kažejo velika predmestja po vsem svetu. Med pobudniki te iniciative je tudi kardinal Martino, predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir. Kardinalu bo OZN podelila nagrado za posebna prizadevanja v družbenem življenju. »Mesta, magneti upanja« je naslov, ki so ga izbrali za letošnji Svetovni dan bivanjskega okolja. Tema je tudi povabilo vsem narodom, da pravočasno začnejo pripravljati socialno in okoljsko politiko, ki bo ublažila posledice vse večje urbanizacije. V sporočilu za ta dan, je generalni tajnik OZN Kofi Annan opozoril na propadanje barakarskih naselij, ki nastajajo na robovih velikih mestnih središč.
Več kot milijarda ljudi na svetu živi na robu družbe v nehumanih pogojih. V koli kor mestne oblasti in vlade ne omogočijo pravih rešitev, se bo to število v naslednjih 30. letih še podvojilo. Glavni razlogi za ta neobvladljivi premik proti velikim mestom so: beg pred revščino, vojne in masovna preseljevanja v pričakovanju lepše prihodnosti.
Aleš Rupnik
Očkov postopek
Očka je ves ponosen, da je okopal sina."No sinko, pa sva opravila brez mamice!"
"Že očka, ampak mamica mi vedno sezuje čevlje, preden me da v banjo!"
ŠTEVILKA 6 LETO VII 1. OKTOBER 2006 26. NAVADNA (ROŽNOVENSKA) NEDELJA
POTI PRENOVE ŽUPNIJE
Papeški svet za laike je v Rimu pripravil plenarno skupščino na temo: »Odprta župnija - poti prenove«. Udeleženci so razpravljali o novi ureditvi župnije. V pogovoru za Radio Vatikan je nad škof Rylko povedal, da kljub številnim težavam v svetu, zaznamovanim z velikimi družbenimi spremembami, župnija ohranja nepogrešljivo poslanstvo v pastoralnem in cerkvenem okviru. Zato kot institucija in skupnost potrebuje dobro prenovo. Župniji lahko damo novo podobo, kar je naloga vseh: duhovnikov, laikov, združenj in cerkvenih gibanj. Danes sicer veliko govorimo in pišemo o prenovi župnije, a se žal največkrat zaustavi mo ob kritikah in pritožbah. O teh vprašanjih želimo razmišljati na pozitiven način, zato proučujemo izdelane načrte za prenovo župnije, ki jih že uresničujejo na raznih krajih po svetu in je njihov cilj, da vrnemo župniji živost in misijonarski polet.O tem, kakšna naj bo župnija danes, je spregovoril papež Benedikt XVI. na Bavarskem, ko je povabil: »Da se vsi zavzamemo in župnijo spremenimo v duhovno domovino za ljudi: veliko družino, v kateri istočasno doživljamo še večjo družino vesoljne Cerkve, ko se preko bogoslužja, oznanjevanja in vseh drugih župnijskih dejavnosti učimo skupaj hoditi po poti resničnega življenja.« Strukturalne spremembe, kljub temu, da so potrebne, ne zadostujejo. Potrebno je stalno oblikovanje laikov v zreli veri, resen načrt krščanskega uvajanja (iniciacije) krščenih, predvsem v odkrivanju pomena krsta in evharistije, kot izvira in vrhunca krščanskega življenja.
STOPNJA ZAPOSLENOSTI V EVROPI V LETU 2005
Eurostat - Statistični urad Evropske unije je objavil podatke o stopnji zaposlenosti. Po podatkih je v starosti 15 do 64 let v državah Evropske unije v letu 2005 imelo zaposlitev 63,8% (v Slove niji 66%), okrog 197,5 milijonov oseb, v primerjavi z 62,4% v letu 2000 in 63,3% leta 2004. Države, kjer so se odstotki najbolj povzpeli so: Danska (75,9%), Nizozemska (73,2%), Švedska (72,5%) in Velika Britanija (71,7%). Na drugi strani pa zaostajajo Poljska (52,8%), Malta (53,9%), Španija (56,9%), Italija (57,6%) in Slovaška (57,7%).Posebej zanimivi so naslednji podatki: razlika med zaposlitvijo moških in žensk (40% Malta, 28% Grčija, 25% Italija in 24% Špani ja; 4% Finska in Švedska, 5% Estonija, 9% Slovenija). Od vseh brezposelnih jih 18,3% išče prvo zaposlitev (v Grčiji in Italiji 33%; v Sloveniji 28%). Število tistih, ki so brezposelni dalj časa (več kot 12 mesecev) se vrti ob številki evropske ga povprečja 4,1%, z 1% v Veliki Britaniji in nenavadno s kar 11,7% na Danskem (v Sloveniji 3,1%). Podatke dobite na spletni strani http://epp.eurostat.ec.europa.eu/
Aleš Rupnik
Preverjanje
Učiteljica slovenščine napiše na tablo: »Jest sm šla!«Nato vpraša učence: »Kaj je tukaj narobe?«
»Še vedno ste tukaj, nikamor niste šli,« odgovorijo učenci.
ŠTEVILKA 5 LETO VII 24. SEPTEMBER 2006 25. NAVADNA (SLOMŠKOVA) NEDELJA
RAZMIŠLJANJE
o načrtovanem, in hvala Bogu, še ne uresničenem igralniško-zabaviščnem centru na GoriškemKdo bo o tem odločal? Država, občina, zainteresirana javnost, igralniški lobi, prebivalci Goriške?
Mislim, da bi slednji morali imeti zadnjo besedo - torej referendum!! Goričani naj bi imeli največ koristi od igralništva. Zaposlitev naj bi dobilo nekaj tisoč ljudi. Veliko dobro plačanih delovnih mest. Koncesijski denar...
Pred kratkim sem v Črni Gori opazovala in doživljala, kaj pomeni v čudovito naravno okolje vsiljevati množični turizem, kjer skoraj ne moreš več stopiti v morje, če ne prek človeških teles.
Tu, doma, zdaj gledam čudovite vinske griče, zelena polja in mirne vasi na pobočjih. Življenje je tudi sedaj pridnim naklonjeno. Kaj bo vnesel v to idilo mega zabaviščni center? Zabavo, bleščeče, navidezno bogato življenje, kot ga vidimo v ameriških filmih o Las Vegasu.
Ne, hvala!
Ohranimo Goriško lepo in brez tako vsiljenih »dobrin«.
Navsezadnje: saj imamo že dve veliki igralnici in več manjših. Kaj nam je treba še »mega centrov«. Nova Gorica je že sedaj preobremenjena s tovrstnimi dejavnostmi. Kaj pa, če zraste na oni strani meje še en tak center? O tem že dolgo razmišljajo. Bodo bogati (ali revni) sosedi pustili svoje denarce raje doma? Kaj ima mesto sedaj od igralnice? To naj povedo tisti, ki razpolagajo s temi denarci. Kaj pa država? Upam, da bodo še dolgo razmišljali, ali sprejeti ponudbo. Naj se Slovenija razvija iz domačih danosti!
»Slovenec, tvoja zemlja je zdrava...« (in pridnim nje lega najprava)
Mara Obleščak
ČILE: TABLETKE »ZA DAN POTEM«
Predstavniki čilske vlade so odločili, da dekleta, ki so starejša od 14 let, lahko brez dovoljenja staršev dobijo recept za kontracepcijska sredstva in brezplačno dobivajo t.i. »tabletko za dan potem«. Dosedanja praksa je bila, da so to tabletko brezplačno delili samo ženskam in dekletom, ki so bile žrtve posilstva. Ministrica za zdravje Maria Soledad Barria je poudarila, da po njenem mišljenju tabletka nima abortivnih učinkov in se lahko vsaka ženska svobodno odloča, če želi, ali ne želi zanositi. Dosedanji zakon je bil nepravičen, ker so bile tabletke dostopne le nekaterim, ki so jih lahko kupile, je rekla ministrica. Katoliška Cerkev je ostro obsodila to novo prakso. Pomožni škof iz Santiaga Ricardo Ezzati je opozoril, da se dekleta pri 14. letih ne bi smela brez staršev odločati za kontracepcijo. Namesto, da bi novi zakon problem razrešil, ga je še poslabšal, je povedal škof.Aleš Rupnik
Kdo je bistrejši?
Znan kriminalec se hvali pred zdravnikom:"Kriminalci in ljudje okrog nas smo bistrejši od vas zdravnikov!"
"Po čem to sklepate?"
"Vi nas vprašujete, kako je z nami in kaj je narobe. Ko pa gremo mi od vrat do vrat,
ljudje sami ugotovijo, kaj je narobe!"
ŠTEVILKA 4 LETO VII 17. SEPTEMBER 2006 24. NAVADNA NEDELJA
SLAVIMO JEZUSA KRISTUSA, UPANJE SVETA
Prav to sporočilo je bilo tema 57. italijanskega liturgičnega tedna v severnoitalijanskem Vareseju. V centru za liturgična slavja so teden organizirali v okviru priprave na Narodni cerkveni shod v Veroni. Na srečanju so želeli poudariti, kako je potrebno, da liturgično slavje pomaga vernikom pri njihovem poslanstvu, da sporočilo bogoslužja kot pričevalci upanja prenesejo v življenje. Za Radio Vatikan je škof Brandolini, predsednik Centra za liturgična slavja povzel glavne misli srečanja. Bogoslužje oblikuje in preoblikuje človeka za življenje. Zato je liturgično slavje najlepši kraj za srečanje z vstalim Gospodom, še posebej evharistično slavje. To pomeni vračanje k duhovnim izvirom. Kristjani imamo pomembno poslanstvo, da znamo o veri tudi spregovoriti, jo oznanjati kot življenjsko izkušnjo in tako pomagamo pri graditvi bratstva, pravičnosti, miru in solidarnosti. Še posebej so k takšnemu pričevanju po vabljeni mladi, ki bolj kot drugi občutijo, da je potrebno gledati naprej. Zato je življenje po veri znamenje našega veselja. Prav v veri lahko vsak dobi odgovore na svoja vprašanja in pričakovanja. Papež je v pismu, ki ga je poslal udeležencem srečanja poudaril, kako je pomembno, da odkrijemo vrednost molitve in kontemplacije. Postati moramo kakor otroci, ki se znajo začuditi, ko stojijo pred skrivnostjo. Zato pa je potrebno imeti izkušnjo preprostega odnosa z Gospodom. Poiskati in ovrednotiti mora mo izhodišča in cilje, h katerim gremo pri liturgični prenovi, da bi nas obhajanje Kristusove skrivnosti spreminjalo v nove ljudi za izgradnjo novega človeštva.LAIČNOST, LAICIZEM IN LAIK
»Vedno se je potrebno zavedati, da so laičnost, laicizem in laik sicer podobni izrazi, a v resnici pomenijo različne stvari«, je rekel Tabare Vasquez, urugvajski predsednik, v svojem prispevku na seminarju o socialnem nauku Cerkve. Njegovo sodelovanje na seminarju je pomemben dogodek, saj Urugvaj že od nekdaj označujejo kot najradikalnejšo laiško državo Latinske Amerike. Laičnosti države ne smemo pomešati z laicizmom. Laičnost je dejavnik, ki podpira razvoj demokracije. Laična država mora vsem zagotoviti enake pravice in možnosti. Pozorni moramo biti tudi na tradicijo, ki je od nek daj sestavni del zgodovine neke dežele. Biti laik pomeni sprejemati in spoštovati različnost drugega, vsakemu priznava ti pravico, da zavaruje in razvija lastne ideje, tudi versko prepričanje. Takšno sobivanje mora biti zakonsko urejeno, je še povedal predsednik Vasquez. Škof di Vietri, predsednik urugvajske škofovske konference je odprl seminar z uvodnim predavanjem o odnosih med Cerkvijo in državo in je še posebej izpostavil pogoje, ki so potrebni za spodbujanje celovitega razvoja. Na seminarju so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o aktualnih družbenih pojavih, kot so družbeno marginaliziranje, sprejemanje vrednot v urugvajski družbi ter laičnost države.Aleš Rupnik
Ženska leta
"Milan, ali je res, da sta s sestro dvojčka?""Da, ko sva se rodila, sva bila dvojčka, zdaj pa je sestra že osem let mlajša od
mene!«
ŠTEVILKA 3 LETO VII 10. SEPTEMBER 2006 23. NAVADNA NEDELJA
»RELIGIJE SO MOČ DEMOKRACIJE
Tako je dejal kardinal Angelo Scola, beneški patriarh, na srečanju Ambrosetti v soboto, 2. septembra v severnoitalijanskem mestu Cernobio. Za zdravo demokracijo ne zadostuje civilna religija, ali pa da zaradi katerekoli koristi religijo skušamo omejiti na zasebnost. Prava demokracija živi iz celovitega priznavanja osebne vere in njene skupnostne razsežnosti. Demokracija potrebuje religije kot javni subjekt, da lahko vsem, brez raz like, ponudijo smernice in vrednote za življenje, na osebni in družbeni ravni. Laična država ne more biti v nasprotju z religijami, ampak se z njimi srečuje v duhu dialoga in jim priznava njihovo mesto, ker nobena vlada ne more narediti moralnih državljanov, ampak nasprotno, moralni državljani, največkrat religiozno opredeljeni, podpira jo demokracijo. Opozoriti je potrebno tudi na mešanje kultur v današnjem svetu. Ta hibridnost po eni strani zahteva od religij, da ustvarijo prostor za enakovredno medsebojno izmenjavo, prostor dialoga, v katerem imajo vlogo v javni razpravi o vrednotah kulture. Na drugi strani pa mora politična oblast v odnosu do religije preiti iz pasivnega prenašanja na aktivno odprtost, ki javno vlogo religije ne omejuje v okvir Konkordata ali Sporazuma. Kardinal je po udaril, kako je potrebno, da država razpoznava pomen odnosa med resnico in svobodo, še posebej svobodo vesti in da zna pozitivno urejati konfliktne vidike družbene večplastnosti.Nobeno gospodarstvo se ne more obdržati brez človeškega kapitala. V pojmu dela je vsebovan smisel življenja. Njegova povezanost z osebo usmerja k vprašanju krščanske identitete Evrope, ki ne bi bila takšna, če ne bi bila zgrajena na pojmu osebe. Zato krščanstvo ni mrtvo, ampak je zelo navzoče in kot tako dediščina za prihodnost.
PRIČEVALCI VERE
Sodelavci v Nemškem oddelku Papeških misijonskih del (Missio) so do sedaj ob priložnosti papeževega obiska na Bavarskem zbrali več kot pet tisoč pričevanj znanih in nepoznanih oseb, ki so odgovorile na dve vprašanji: »V koga verujem?« in »Zakaj živim?« Med tistimi, ki so odgovorili na vprašanja o svoji veri, je tudi bavarski premier Edmund Stoiber in mnogi drugi ugledni ljudje iz verskega, političnega in kulturnega življenja. Izbor pričevalcev vere, s kratkimi podatki o osebi, bodo natisnjeni na 1,68 metra dolgem zvitku, ki ga je oblikovala profesorica oblikovanja iz Aachna, Doris Casse-Schlueter. Zvitek, skupaj z zgoščenko, na kateri bodo posneta še druga pričevanja o veri, bo kardinal Friedrich Wetter izročil Benediktu XVI. v času obiska na Bavarskem. Zaradi velikega zanimanja javnosti bo akcija trajala do konca leta. Zbrani odgovori bodo natisnjeni v knjigi, ki jo bodo na avdienci v maju 2007 izročili svetemu očetu.Aleš Rupnik
Nič brez staršev
Nedeljski ribič ujame majhno ribico. Sname jo s trnka, jo vrže nazaj v vodo in zaukaže: »Nikoli več se mi ne prikaži brez spremstva staršev!«ŠTEVILKA 2 LETO VII 3. SEPTEMBER 2006 22. NAVADNA NEDELJA
DRUŽINA, KRAJ LJUBEZNI IN VESELJA-2. DEL
Srečanje s papežem je bilo vrhunec molitvenih, pogovornih, kulturnih dogodkov, srečanj v različnih delavnicah, ki so se odvijali ves teden Svetovnega srečanja družin. Na srečanje so se udeleženci pripravljali na podlagi devetih katehez, ki so odprle pomembna vprašanja predvsem družinskega in tudi družbenega življenja. Prav te glavne misli je v nagovorih strnil papež Benedikt XVI., ki je opozoril na nekatere probleme, s katerimi se družina v sodobnih razmerah srečuje. Tako iz Valencije prejemamo bogato in močno sporočilo upanja, kot povabilo, da znova ovrednotimo družinsko življenje. Na predvečer zaključka srečanja so se udeleženci skupaj s papežem zbrali pri bedenju, na katerem so predstavniki družin spregovorili o svojih življenjskih izkušnjah.Družina je najlepši kraj, kjer se vsak uči dajati in sprejemati ljubezen. Samo družina je lahko povezovalni člen med posameznikom in družbo, zato je njeno mesto nenadomestljivo. Tem mislim se je pridružil tudi papež: »Naj otroci doživljajo več trenutkov povezanosti in ljubezni med staršema, kot pa nerazumevanja in ravnodušnosti, ker ljubezen med očetom in materjo otrokom daje resnično varnost in jih uči o lepoti prave in trajne ljubezni.« Poudarili so tudi pomembno nalogo, da starši otroke vzgajajo v veri. Naj nas spremlja teh nekaj drobnih utrinkov Svetovnega srečanja družin v Valenciji z geslom: »Posredovanje vere v družini«. Naslednje srečanje bo leta 2009 v Ciudad de Mexicu.
BAVARSKA: DAROVI VERNIKOV ZA CERKEV V NAZARETU
Ob priložnosti papeževega obiska na Bavarskem bodo darovi vernikov namenjeni kristjanom v Sveti deželi. Miloščina, zbrana v bavarskih cerkvah pri mašah 3. septembra bo dar Benediktu XVI., a bo na papeževo osebno željo ves zbrani denar darovan projektu, ki ga frančiškani pripravljajo v Nazaretu. Z zbranimi sredstvi bo največja katoliška skupnost v Sveti deželi zgradila center, v katerem bodo otrokom in mladim omogočili duhovno in socialno oskrbo. Zato se verniki še posebej povabljeni k darežljivosti za potrebe Cerkve po svetu.PO DESETIH LETIH NA SVOBODI
Mons. Francesca An Shuxina, pomožnega škofa v Baodingu, v kitajski pokrajini Hebei, so po desetih letih zapora spustili na svobodo, so sporočili iz agencije AsiaNews. Škof je bil odgovoren za semenišče v Baodingu. Zaprt je bil na zahtevo takratnega kitajske ga predsednika Jianga Zemina. Po njegovi aretaciji so v zapor poslali tudi druge vzgojitelje in semenišče zaprli. Vse do 25. avgusta o škofu ni bilo informacij, kaj se je z njim zgodilo, čeprav so cerkve, vlade in mednarodne organizacije prosile za njegovo osvoboditev.Aleš Rupnik
Ob začetku delovnega leta
"Moj sin veliko razmišlja o prihodnosti.""Kako pa da si o tem tako trdno prepričan?"
"Vse, kar mu naročimo v šoli, pri verouku ali doma, prestavlja na jutri...!"
ŠTEVILKA 1 LETO VII 27.AVGUST 2006 21. NAVADNA NEDELJA
DRUŽINA, KRAJ LJUBEZNI IN VESELJA
»Nerazveznost zakona je danost v odnosu med možem in ženo, ki jo je potrebno spoštovati. Zakon je izvir in začetek družine, ki tudi danes na najpopolnejši način koristi vsem ljudem ter resničnemu razvoju človeka in družbe. S tem je zajamčeno dostojanstvo, enakost in resnična svoboda človekove osebe«, so besede, ki jih je v Valenciji izrekel papež Benedikt XVI., ob zaključku V. svetovnega srečanja družin.Papež je govoril, da obstajajo: »Subjektivne in spreminjajoče se želje« posameznikov, ki jih v nekaterih družbenih okoljih spreminjajo v kriterije družbenega življenja. Toda na drugi strani je: »Objektivna resnica: Dostojanstvo vsakega človeške ga bitja in njegovih neodtujljivih dolžnosti in pravic« V današnjem svetu se po papeževih besedah preveč poveličuje svoboda posameznika. V zakonskem in družinskem življenju pa je na prvem mestu vprašanje skupnosti in vzgoje za so bivanje z drugimi.
Cerkev poudarja pravo svobodo človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi. Krščanska vzgoja je zato vzgoja in je vzgoja za svobodo.
Starši otroke versko vzgajajo, kadar z njimi molijo, ko jim približujejo zakramentalno življenje in jih uvajajo v življenje Cerkve, ko skupaj berejo Sveto pismo. »Krščanska družina je povabljena, da ovrednoti te cilje, toda ne kakor naročilo od zunaj, ampak najprej kot sad notranje ga dozorevanja, ki je dar Božje milosti«.
SPOROČILO MIRU IZ ASSISIJA
Pojav terorizma in spori med narodi v imenu religije so vzrok številnim vojnam. 13. avgusta, ob zaključku IV. mednarodnega srečanja: »Mladi, na poti v Assisi«, je več kot 600 mladih iz 27. držav preko veleposlanikov, akreditiranih pri Svetem sedežu, voditeljem držav iz Assisija poslalo Sporočilo miru. Ob dejstvu vojn in strahu zaradi terorističnih atentatov se mladi sprašujejo: Ali ne ustvarjamo med nami kulturo nezaupanja, strahu, obsojanja in diskriminacije? Ali ni to mogoče najnevarnejša vojna? V pismu poudarjajo, kako so mladi na poti v Assisi premagali tisoče kilometrov, da bi v Božjem imenu, bratstvu in veselju med seboj delili sanje o miru. Poleg tega so opozorili na številne politične, gospodarske in družbene krivice. Zato od voditeljev držav pričakujejo, da naredijo potrebne korake in jih odpravljajo. Poleg prizadevanj za zmanjšanje zunanjega dolga revnih držav, zahtevajo tudi odpravljanje vzrokov krivic, večjo po zornost za potrebe ljudi in zavzemanje za solidarnost. Pričakujejo tudi, da se mladim v politiki omogoči več prostora, da bo več možnosti kulturnih izmenjav in da ne bi toliko sredstev vlagali v proizvodnjo ampak jih namenili izobraževanju.Aleš Rupnik
Novinarjeva reklama
Novinar gre skozi gozd, tam so razbojniki in ga napadejo. »Ničesar nimam, saj sem ubogi novinar.«Razbojniki stopijo vstran in se pomenijo. »Izpustimo te,« rečejo, »izpolniti pa moraš, kar ti bomo rekli. V časopis napiši, da je v tem gozdu zelo prijetno, čist zrak in veliko zabave!«