nazaj na kazalo
 
11. NAVADNA NEDELJA     15. 6. 2008 // Leto VIII // Št. 40

UVODNIK

SEM TUDI JAZ POSLAN?

Še zadnjič smo skupaj v tem šolskem in veroučnem letu. Danes je sv. Vid, češenj sit. Smo morda tudi mi česa siti ali imamo česa dovolj? Veroučenci bodo rekli: »Dovolj nam je šole.« Našli se bodo tudi taki, ki jim je dovolj verouka, spet drugi imajo dovolj »teženja« učiteljev in katehetov. Skratka, potrebno je malo odklopiti vse te obveznosti.
 
Morda je bilo vsega dovolj tudi Jezusu. No, on ni tako odreagiral, kot znamo ljudje, je pa odločno povedal svojim apostolom, da jih pošilja k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Kar so zastonj prejeli, naj zastonj dajejo drugim. Kot nalašč so te Jezusove besede danes namenjene tudi nam, ko se podajamo na pot. Kamorkoli se že podajamo, Jezusova želja je, da prinašamo to kar uči on, oziroma da govorimo o tem, kar smo se od Jezusa naučili.
 
Pri vsaki sv.maši smo poslani v življenje, pri današnji pa še posebej, saj evangelij to lepo pove. Zastavimo si zato vprašanje, koliko jaz kot kristjan oznanjam Božje kraljestvo. Si upam priznati sploh, da sem kristjan in da si želim ravnati kot me učijo Božje zapovedi, zakramenti, Cerkev …?  Prav v tem je bistvo poslanstva znotraj krščanske vere. In na tej točki smo se ustavili ali spotaknili prav vsi, od laikov do duhovnikov in škofov. Prej ali slej se zalotimo v razmišljanju,  kaj vse je potrebno storiti, česa se izogibati, namesto da bi sproščeno in odrešeno naznanjali in govorili drugim o Bogu in lepotah nebeškega kraljestva.
 
Prav ta drža – oznanjevanje – je drža ali naravnanost kristjanov. Ker Jezus te moči, tega duha ni čutil, so se mu ljudje zasmilili ali imel je z njimi sočutje. Ko se bomo tako v počitniških dnevih in mesecih srečevali drug z drugim ali bomo hodili po različnih država ter modrovali, se spomnimo tudi na nekoga, ki si še posebej želi naše življenjske bližine. Prinesimo mu mir in ljubezen, Jezusovo usmiljenje in dobroto.
 
Želim Vam, dragi bratje in sestre, da se v teh počitniških dnevih znate za trenutek ustaviti, premisliti svoja pota in dejanja ter ob svojih spoznanjih obogatiti še druge.
Naj Vas spremlja vedno in povsod blagoslov troedinega Boga.
 
p. Krizostom

VREDNO SPOMINA

KATOLIŠKA OBNOVA NA GORIŠKEM

Ko se je v začetku 16. stoletja pojavilo protestantsko gibanje, »herezija« ni zbudila posebne pozornosti rimske kurije. Ni bilo prvič, da so se v  krščanski Evropi pojavile odpadniške ideje. Tedanje katoliške oblasti pa je popolnoma presenetila hitrost in obseg širjenja novih idej s pomočjo množično tiskanih tekstov, ki so tokrat zajele vse družbene sloje; od kmetov, meščanov, obrtnikov, plemičev, velikih knezov do same duhovščine. Širjenje je bilo tako hitro, da je že v nekaj letih doseglo meje italijanskega prostora, ki je zaradi papeškega sedeža v Rimu veljal za trdnjavo katolištva. Pojav protestantizma med goriškimi plemiči je tako povzročil veliko zaskrbljenost med cerkvenimi oblastniki, ki so se bali, da bi odpadniška Goriška grofija lahko predstavljala odskočno desko za prodor protestantizma v Italijo.
Za časa Trubarjevega obiska v jeseni 1563 je protestantizem na Goriškem dosegel višek. Naslednje leto je z ustoličenjem nadvojvode Karla Avstrijskega katoliška obnova na Goriškem dobila nov veter v svoja jadra. Najvidnejšo vlogo pri tem je imel ljubljanski škof Janez Tavčar, po rodu iz Štanjela. Bivši komenski in goriški župnik ter arhidiakon je dodobra poznal razmere na Goriškem. V skladu z odloki tridentinskega koncila si je škof Tavčar močno prizadeval za izobrazbeni in moralni dvig tedanje duhovščine. Goriška je bila, po energičnem nastopu bodočega škofa Tavčarja in samega papeža, izvzeta iz dežel, ki jim je bila z Bruško versko pomiritvijo iz leta 1578 zagotovljena svoboda veroizpovedi.
Že v prvih mesecih leta 1579 je moralo več uglednih Goričanov, predvsem pripadnikov deželnega fevdalnega gospostva, zapustiti deželo. Leta 1582 je škof Tavčar sam obiskal vse goriške župnije in s svojim odločnim nastopom prispeval k dvigu poguma med katoličani. Škof je poznal dejavnost dveh novih redov, jezuitov in kapucinov, ki sta se z različnimi načini delovanja medsebojno dopolnjevala in po številnih deželah skupaj uspešno utirala pot katoliški obnovi. Kapucini so na Goriškem s svojim delovanjem pričeli že leta 1583, jezuiti pa deset let pozneje. Škofu Tavčarju je uspelo izboljšati zapletene in konfliktne odnose med Habsburžani in oglejskim patriarhatom, kar je omogočilo vizitacijo oglejskega generalnega vikarja na habsburških tleh. Patriarhov pomočnik in kasnejši patriarh Francesco Barbaro je v letu 1593 po naročilu papeža Klemena VIII. opravil vizitacijo celotnega slovenskega dela patriarhata vključno z Goriško.
V Gorici je odstavil tamkajšnjega župnika, ki je bil naklonjen protestantizmu in opravil pogovore z najbolj vplivnim predstavniki mesta in dežele, ki so simpatizirali s protestantizmom ter jih z izjemo Antona Lanthierija tudi prepričal v povratek v katoliško vero.
Vizitacija je bila popoln uspeh in se je zaključila z zborovanjem duhovščine v Gorici, kjer je patriarhov namestnik dal duhovnikom vrsto navodil za delovanje, podobno je nato storil tudi v drugih deželah patriarhata. Ko je leta 1602 v Gorici potekala pokrajinska sinoda oglejskega patriarhata, je bila rekatolizacija Goriške že zaključena.
 
Matej Seljak

ZNAMENJA

NEDELJA – ČIGAVA IN KAKŠNA? (2)

NEDELJA - DAN ZA ČLOVEKA
Sledi, ki vodijo na začetek krščanskega praznovanja nedelje, vodijo v Jeruzalem do prvega krščanskega občestva, ki se je zbiralo k bogoslužju ob nedeljah zjutraj. Med letom 90 in 100 po Kristusu – okroglo 65 let po Jezusovem vstajenju – je nastal spis Didache', ki  naroča v 14. poglavju: »Na dan Gospodove nedelje se zbirajte za lomljenje kruha in zahvaljevanje.« Iz česar sklepamo, da se praznovanje nedelje v prvih 50 letih po Gospodovem vstajenju še ni ustalilo povsod. Kar je spričo preganjanj razumljivo. Po drugi strani pa je iz tega naročila jasno, da je postala nedelja takoj na začetku središče krščanskega tedna. Deset let za tem (112 po Kr.) piše cesarski namestnik v Bitiniji (Mali Aziji) pismo, v katerem cesarja vprašuje, kako naj ravna s kristjani, ki se na določen dan sestajajo pred sončnim vzhodom in prepevajo Kristusu.
Po letu 100 po Kr. je bilo praznovanje nedelje med kristjani splošno. Predstavljamo si olajšanje za sužnje in svobodnjake, ko so na nedeljo lahko »zadihali« v krščanskem občestvu in po družinah.
V  krščanskem občestvu zaradi druženja, poslušanja Božje besede in nabirke, namenjene revnim. Po družinah pa zaradi prenosa krščanstva na otroke ter komunikacije s sorodniki, sosedi in prijatelji.
 
NEDELJA - »OSMI DAN«
Kaj hočemo kristjani povedati z nedeljo - osmim dnevom? Krščanstvo je nastalo znotraj judovstva. Judje so šteli dneve tako, da je bila sobota – Gospodov dan! - zadnji dan tedna, za kristjane je nedelja osmi dan.
Kristjani so s tem nedeljo in njeno dogajanje samoumevno povezali z večnostjo. Nedelja je pristala na tistem mestu tedna, osmem! ki označuje tako začetek časa, kakor tisti dan, na katerega smo vabljeni v »prihodnji vek«, ki je onkraj vseh naših tednov.  Po Kristusu Jezusu smo vsi programirani za večnost – za osmi dan!
Nedelja je v krščanskem izkustvu dan, ki nima konca, nima večera, nima teme, ne mine, po njem in v njem prihaja Bog.
Nedelja kot osmi dan je predokus Gospodovega zadnjega prihoda, ko bomo prestopili prag večnosti in se znašli v Božji slavi.
 
NEDELJA – DAN UPANJA
Ob koncu sveta bo v vsej prepričljivosti dokončno razglašeno, kar je na Veliko noč delovalo ali le delno ali pri nekaterih sploh ni delovalo...
Nekateri so zaradi malodušnih ali depresivnih stanj izgubljali vero in upanje v Gospoda ter začeli zanemarjati nedeljsko praznovanje…
Mnogi pa so vzdržali na poti krščanskega življenja in ga sidrali na nedeljo.
Sveti Pavel je okrog leta 50 po Kr. hrabril: »Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni, In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.« (1 Tes 5, 23-24)

po Zenitu priredil Gašper Rudolf

MOŽ JE POVEDAL   

Lani sem na zadnji pomladanski dan srečal starega moža. Bil je zelo star. Gledal je v sončen dan in sedel na klopci, kot da nekoga čaka.
Vprašal sem ga: "Ali imate kaj časa? Rad bi vas nekaj vprašal."
Možakar se nasmehne: "Časa imam dovolj. Kaj pa te zanima?"  
"Dolgo ste na svetu. Kaj vas je v tem času presenečalo pri ljudeh?"
In odgovori: "Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, nato pa si spet želijo postati otroci. Izgubijo zdravje zaradi naprezanja za čim večjim zaslužkom, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje.
Medtem ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti.
Živijo, kot da ne bodo umrli, in umrejo, kot da niso nikdar živeli..."
Nakar me je mož prijel za roko in nekaj časa sva uživala v tišini.
Pa sem ga vprašal: "Vi ste tudi oče, imate vnuke in pravnuke. Kateri so tisti življenski nasveti, za katere bi želeli, da se jih naučijo vaši sinovi, vnuki in pravnuki?"
Odgovoril je z nasmehom:
"Da se naučijo, da nikogar ne morejo prisiliti, da jih ljubi. Kar lahko naredijo, pa je, da pustijo, da so ljubljeni od drugih. Da se naučijo, da v življenju ni najpomembneje, kaj imajo, temveč koga imajo.
Da se naučijo, da se ni dobro primerjati z drugimi.
Da se naučijo, da ni bogat tisti, ki ima največ, temveč tisti, ki najmanj potrebuje.
Da se naučijo, da potrebuješ le nekaj sekund, da odpreš globoke rane ljubljene osebe, in da traja nekaj let, da te rane zaceliš.
Da se naučijo odpuščati.
Da se naučijo, da dva človeka gledata na isto stvar zelo različno.
Da se naučijo, da včasih ni dovolj, da jim je oproščeno, oprostiti morajo tudi sami. Drugim in sebi.
Da spoznajo, da je na tem svetu vse minljivo in da, čeprav se o Bogu tako malo govori,  je vprašanje o Bogu v središču vseh vprašanj."

KO BOŠ IMEL ČAS…

Da, ko boš imel(a) čas.
Počitnice so morda tak čas, pa tudi pomladanski dnevi so tak čas, poletni večeri in vsi drugi dnevi in večeri so tak čas, da si odgovoriš na nekaj vprašanj. Saj niso težka, so pa pomembna:
Iz vrneta posnel Gašper Rudolf

PABERKOVANJA

VLOGA DRUŽINE

Po podatkih Statističnega urada vlade Velike Britanije, je zakonska zveza v veliki krizi. Civilne zakonske zveze so po številu prišle na najnižjo točko, odkar jih uradno registrirajo. Cerkvene poroke so se od leta 1991 razpolovile in več kot tri četrtine katoliških parov živi skupaj že pred poroko. Elizabeth Davies, odgovorna za projekt o družini pri Škofovski konferenci Anglije je o tem povedala: »V življenju nobeno drugo okolje ne more dati tako celostne vzgoje v telesnem, psihičnem in duhovnem pogledu, kot le družina. Ko tega ni več, opažamo umanjkanje najpomembnejših življenjskih vrednot. V današnji družbi mnogi menijo, da je zakonsko življenje preobremenjujoče in preveč zavezujoče. Ekonomski vidiki naj bi bili razlog krize, kar pa ni res.«
 
KAKŠNE REŠITVE PRI TEM PONUJA CERKEV?
»Danes zakonci živijo pod velikim pritiskom in se vse bolj zavedajo, da ohranjati pristen dialog in odnose ni lahko. Leta 2004 je 15.000 katoliških družin v raziskavi izjavilo, da idealnega zakona ni mogoče uresničiti. Drugo je, da se v Cerkvi večinoma ne čutijo sprejete. Odgovor angleških škofov je oblikovanje programa: »Družina: kraj, kjer je ljubezen blagoslovljena, podarjena in živa«, ki se danes nadaljuje v drugem koraku z naslovom:
»Dom je sveti kraj«.

KAJ PROGRAM NUDI DRUŽINAM?
V vsaki škofiji so organizirali srečanja, kjer želijo poglobiti vsebinska vprašanja iz gradiva, ki so ga pripravili. S tem želijo poživiti premislek o vlogi družine v času priprave na prvo sveto obhajilo in drugih zakramentov, s posebnim poudarkom, kako vključiti starše. Pomembne ugotovitve objavljajo v oznanilih. Cilj je pogovarjati se o družini z družinami, kako jim pomagati pri prenosu krščanskih znamenj v družinsko življenje, kar je temeljno sporočilo programa.

VLOGA DRUŽIN V ŽUPNIJI
Župnija je idealen kraj za srečevanje družin. Ni le kraj, kjer se podeljujejo zakramenti. Toda možnosti so omejene, ko prav te družine čutijo pomanjkanje časa in se ne morejo vedno srečevati in oblikovati prijateljskih odnosov. Po poroki, ob družinskih in delovnih obveznostih, je manj časa in tudi zanimanja za udeležbo na raznih srečanjih. Drug problem je velika mobilnost, ko se zakonski pari poročijo v eni župniji, zaradi dela ali stanovanja pa živijo v drugi.

POBUDE PO ŠKOFIJAH
V škofiji Arundel – Brighton na jugu Anglije so organizirali vrsto srečanj z zakonci ob sobotah dopoldne. Škofovska konferenca je oblikovala dvanajst novih programov, kjer posebno pozornost namenjajo družinam (eno tretjino že obstoječim programom, eno tretjino programom na narodni ravni, eno tretjino pa oživitvi struktur in programov, ki prihajajo iz ministrstva za družino). V škofiji Nottingham so poiskali in oblikovali animatorje, ki pomagajo staršem duhovno življenje in molitev posredovati v družini.
 
Aleš Rupnik

Bratska ljubezen

Pri verouku se pogovarjajo o bratski ljubezni.
Župnik vpraša: »Miha, kakšno krepost vršim, če možu, ki pretepa osla, rečem, naj tega ne dela?«
Miha: »Gospod, ta je krepost bratske ljubezni!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

HVALA
Za sodelovanje pri maši, predvajani na Radiu Ognjišče, vsem najlepša hvala: bralcem, pevcem, zborovodkinjama in seveda vsemu zbranemu Božjemu ljudstvu za zavzeto molitveno in pevsko sodelovanje.
Hvala tudi g. Marku Aucinu in vsem njegovim sodelavcem pri izvedbi srečelova in letošnjega 6. župnijskega piknika v Prelesju pri Plavah. Kaj več si preberite na naši župnijski spletni strani http://zupnije.rkc.si/go-kapela/.
 
POČITNICE
Pred nami je dva meseca in pol počitnic, s tem mislim le na veroučno dogajanje. Veroučni urnik si boste lahko ogledali že ob koncu junija ali začetku julija na internetni strani. Zadnji mesec v avgustu pa bo potekal vpis otrok v prvi razred veroučne šole. Z uvodnimi veroučnimi srečanji pa pričnemo že v prvem tednu septembra. Poglejte, kako je s prijavami na oratorij pri Kristusu Odrešeniku in v Šempetru pri Gorici. Pohitite, ker je število udeležencev omejeno.
 
p. Bruno – DIAMANTNOMAŠNIK
Naš p. Bruno, starosta našega samostana, bo v nedeljo, 29. junija od 10:00 obhajal svoj diamantni jubilej, 65 let mašništva (11. 7. 1943 v Rimu). Lepo povabljeni, da skupaj proslavimo ta zares lep življenjski jubilej. P. Bruno, v imenu župnije Vam iskreno čestitam in želim, da vam Bog  še naprej nakloni zdrava in ustvarjalna leta. Bog vas blagoslovi!
 
POGREBA
Poslovili smo se od dveh naših župljanov: 6. 6. 2008  od Florjana Cvetka Krajnika (78), Bazoviška 7 na pokopališču v Šempetru pri Gorici, 10. 6. 2008 pa na pokopališču v Stari Gori od Julke Kogoj (86), Rutarjeva 3 c. Naj si spočijeta od zemeljskega truda. Ob pogrebu Marije Cink (je bilo za cerkev v nabiralnik darovano 69,10 €, pri pogrebu Julke Kogoj (10. 6.) pa…. Bog povrni!

KRISTUS ODREŠENIK

DANES
Z mašo ob 10:00 se danes zahvaljujemo za delovno leto, od katerega se poslavljamo in priporočamo Bogu našo skupno prihodnost.
Po maši smo lepo povabljeni na spored, ki je bil predstavljen v prejšnjih Oznanilih.
 
MISIJONSKA TOMBOLA
V okviru Župnijskega dneva se bomo pred kosilom udeležili misijonske tombole v korist naših misijonarjev na Slonokoščeni obali (ta čas je na obisku in zdravljenju doma misijonar g. Janko Kosmač). Talon stane € 3,00.
Bog lonaj!
 
IZLETI IN ROMANJA
Poleg romanj v organizaciji Okrožja, sprejemamo še prijave za romarski izlet z upokojenci pojutrišnjem, v torek in s pevskim zborom prihodnjo soboto 21. 6. Več o tem je na oglasni deski.
 
KRSTI
8. junija 2008 so bili krščeni: Tina in Maja Rijavec, hčerki Simona in Mojce roj. Tomšič (Lemutova); Danijel Bremec, sin Nedeljka in Tanje roj. Spina (Gradnik. brig.); Sebastjan Bavdaž, sin Mitje in Matejke roj. Humar (Prvomajska); Jakob Černuš, sin Mateja in Katje roj. Brešan ( xxx. divizije).

KROMBERK VOGRSKO

VEROUK
Zaključili smo letošnje veroučno leto. Vsem otrokom voščimo še uspešen sklep šolskega leta, da bi se čez poletje zasluženo odpočili in si nabrali moči za naprej. Nikoli ne pozabite, da ste Božji otroci in kristjani, zato se primerno in dostojno obnašajte in oblačite. Tudi poleti ne pozabite na vsakdanjo molitev in tedensko sveto mašo!
 
POROKA
V soboto, 7. 6. sta se v Kromberku poročila Andrej Pangerc in Maja Šuligoj. Bog naj ju blagoslovi na skupni življenjski poti!
 
KRST
Današnjo nedeljo prejmeta v Kromberku sveti krst Sara in Maša Petejan ter na Vogrskem Kris Mikuž, Julija Krapež, Jure Beltram, prihodnjo nedeljo pa še Saša Merkelj. Novokrščencem vse najboljše, staršem pa skrbno in dobro vzgojo.
 
NAČRTOVANJE
Od 25. do 28. 6. bo taborjenje strežnikov v Lokovcu. Od 7. do 12. 7. bo oratorij za otroke v Novi Gorici in na Mirenskem Gradu. Od 13. do 20. 7. bo teden duhovnosti za mladino v Stržišču. Od 25. do 31. 8. bo oratorij za otroke v Šempetru… O ostalih programih si preberite v Družini ali Ognjišču!

SOLKAN

OB KONCU VEROUČNEGA LETA
se z vsem srcem zahvaljujemo Bogu, da nam je pomagal rasti v veri in nam podarjal dobre katehistinje, ki so nas pri tej rasti spodbujale (Tončka, Katerina, Andreja, Barbara, Dubravka, Inga, Neva in Majda). Bogu hvala tudi za starše, ki so v tem obdobju rasli v veri skupaj s svojimi otroki, posebno staršem birmancev, ki so se podarjali birmanskim skupinam.
Veroučna statistika: 9 v Jezusovi mali šoli, 129 v veroučni šoli devetletke, nekaj srednješolcev v mladinski skupini, 13 prvoobhajancev.
Rast v veri se nadaljuje tudi med počitnicami.
 
LETO DRUŽINE
lahko med počitnicami in na dopustih doseže posebne vrhunce. Potrebno je, da so takrat družine skupaj ne samo fizično, ampak tudi duhovno, z Jezusom v svoji sredi.
 
»VESELE POČITNICE«
Naše pridne birmanke pripravljajo pod tem naslovom počitniške delavnice za otroke od 6. do 10. leta. Kdaj? Od 26. do 28. 6. Kje? V veroučnih učilnicah v Solkanu. Prijave: do 20. 6. Otroci, če boste tiste dni doma, ne zamudite izredne priložnosti!
 
NOVO VEROUČNO LETO
začnemo s prvo veroučno uro v ponedeljek in torek (1. in 2. 9.). Družine veroučencev prejmejo veroučni urnik že med počitnicami.

ŠEMPAS - OSEK

VEROUK
Danes zaključujemo veroučno leto. Zahvaljujem se katehistinjam in katehistu, voditeljem birmanskih in prvoobhajanskih skupin ter otroškega in otroško – mladinskega zbora. Vsem Bog povrni za vaš prispevek v preteklem veroučnem letu z mislijo: »Človek da nagrado, Bog daje plačilo.«
Z rednim veroukom 2008/09 začnemo v ponedeljek, 1. 9. Urnik bo predhodno objavljen.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 16. 6. ob 20:00.
 
STREŽNIKI
Srečamo se v soboto, 21. 6. ob 10:00. Vabimo tudi nove kandidate.
 
NAŠA PRAZNOVANJA
Na Mohorjevo se v Šempasu spominjamo obletnice posvetitve župnijske cerkve, ob godu sv. Jakoba pa se zberemo v njemu posvečeni cerkvi v Ozeljanu.
Pri sv. Petru v Vitovljah bomo imeli praznično mašo na predvečer praznika v soboto, 28. 6. ob 19:30. Shodi v romarski cerkvi na Vitovljah bodo: na dan slovenske državnosti, 25. 6.; na god sv. Ane, 26. 7. in na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. 8., vedno ob 17:00.
 
ZLATA MAŠA G. BOGDANA
G. Bogdan Bric, nekdanji župnik in sedaj duhovni pomočnik letos obhaja 50. obletnico mašniškega posvečenja in delovanja v Gospodovem vinogradu. Hvaležni za pričevanje želimo zahvalo izraziti tudi mi s praznovanjem, ki bo na praznik sv. Petra in Pavla ob 9:00 pri sv. Luciji v Vitovljah. Prav tako bo g. Bogdan vodil slovesnost 15. 8. na Vitovljah. Vabimo Vas, da se pridružite našim voščilom in praznovanjem.
 
OBNOVA ŽUPNIJSKE CERKVE V OSEKU
Obnovitvena dela ob skrbi članov Župnijskega gospodarskega sveta in nekaterih drugih prostovoljcev lepo potekajo. Zahvaljujem se za vaše velikodušne darove, saj bomo dela le tako v celoti lahko izpeljali. Kogar zanima do sedaj opravljeno delo, vas vabim, da si v nedeljo, 22. 6. po maši župnijsko cerkev ogledate.
 
VAŠI DAROVI
Za socialno zavarovanje duhovnikov ste darovali: v Šempasu 351,37 €, v Oseku pa 146,06 €. Hvala.

ŠEMPETER

SKUPNA OZNANILA 

FATIMSKA MARIJA V STIČNI
Pri domačem župniku se lahko prijavite za romanje v Stično, kjer bo Marija iz Fatime od 12. do 22. 6. Koprska škofija roma v petek, 20. 6. Odhod avtobusa bo ob 12:00 izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vrnemo se okrog polnoči. Lepo povabljeni. Cena romanja je 15 €.
 
ROMANJE NA BREZJE
Tudi letos bomo v soboto, 21. 6. poromali na že 40. srečanje bolnih in invalidov na Brezje. Čimprej se prijavite v zakristiji župnije Nova Gorica - Kapela ali na telefon 33 077 52. Cena romanja je 12 €, odhod z avtobusne postaje je ob 6:00.
 
ORATORIJ
S 25 animatorji še vedno pričakujemo otroke na letošnjem oratoriju, ki bo v Novi Gorici med 7. in 12. 7. Prijavite se s prijavnicami, ki jih dobite v domači župniji. Z ustreznim prispevkom jo tja tudi prinesite.
 
SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH
V nedeljo, 22. 6. bo na Lajšah nad Cerknim spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije pri nas. Ob 15:15 bo molitev rožnega venca, ob 16:00 pa maša, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih. Po maši bodo pri breznu molitve za pobite.
 
PRIHODNJA OZNANILA
Oznanila v počitniških mesecih ne bodo izhajala. Prva številka v novem pastoralnem letu bo izšla v nedeljo, 31. 8. 2008. Hvala vsem, ki ste pri Oznanilih sodelovali in vsem, ki ste nas spremljali. Nasvidenje!