10. NAVADNA NEDELJA 8. 6. 2008 // Leto VIII // Št. 39

UVODNIK

Srečko Kosovel:

VELIKO MORAŠ PRETRPETI

Veliko moraš pretrpeti,
prijatelj, da le-to spoznaš:
kdo hoče ljubiti, živeti,
ta mora ubiti v srcu laž.

Veliko moraš pretrpeti
da to spoznanje pridobiš:
kdo hoče ljubiti, živeti,
ta mora poljubiti križ.

Veliko moraš pretrpeti,
da vstaneš od zanikovanj:
živeti je lepo, trpeti
in umreti strt in poteptan

VREDNO SPOMINA

PRIMOŽ TRUBAR

(9. jun. 1508 – 1586)

Na dan sv. Primoža mineva petsto let od rojstva pisca prve slovenske knjige. Spominsko mašo bosta skupaj darovala nadškof Alojzij Uran in škof Geza Erniša. Poklon utemeljitelju slovenskega jezika pa tudi morda njegovemu hotenju izčistiti teološko misel in pastoralno delovanje Cerkve v 16. stoletju.
Trubar se je oblikoval v duhovno bogatem, odprtem okolju tržaškega škofa Petra Bonoma, tam spoznaval učene Parafraze humanista Erazma Rotterdamskega, se ogrel za ideje Martina Lutra, Calvina in Zwinglija. Reforme je skušal sprejeti v svoje pastoralno delovanje na Slovenskem, kjer so Cerkev, kot povsod po Evropi, razjedale nevednost, težnja po imetju in brezbrižnost za duhovne vrednote. Za temelj vere so reformatorji postavili Sveto pismo, ki naj ustvari pristen stik med človekom in Bogom, zavračali so pretirano obrednost, praznoverje, nasprotovali gradnji cerkva (na Sveti Gori), ohranili so le dva zakramenta: krst in evharistijo. Svoje oznanjevanje je Trubar 1563 usmeril na pridigarsko turnejo po Goriškem, ki je odmevala globoko v Furlanijo, med goriškimi Slovenci pa je v ljudskem izročilu še vedno znan kot pridigar iz Rubij, svojim nazivom je rad dodajal naslov »pridigar grofije Goriške v Rubijah«.
Trubarjevo slovstveno delo, ki je izhajalo iz verske vneme, ljubezni do Slovencev ter skrbi za njihovo zveličanje in zemeljsko usodo, je obsežno. Prvi knjigi, Katekizmu, 1550, je sledilo 25 knjig, posvetila za hrvaške tiske in številna pisma uglednim sodobnikom po Evropi. V sestav poznejših katekizmov je vključeval abecednik, da bi se naučili brati neuki ljudje, ki so jim bile šole nedostopne. Posebno skrb je posvečal pesmaricam, ki so prinašale ne le besedila, ampak tudi note.
Najobsežnejše področje Trubarjevega ustvarjanja so prevodi svetopisemskih besedil, Nove zaveze v celoti in starozaveznih Psalmov. Prav z njimi je oblikoval nastajajoči knjižni jezik, saj je Jurij Dalmatin pri prevajanju Biblije,1584 ohranil mnogo Trubarjevega besedišča in skladnje. Dalmatinov prevod je bil osnova za vse nadaljnje katoliške prevode evangelijev in apostolskih del do konca 18. stol.
Oči slovenske javnosti so letos predvsem zazrte v Slovensko cerkovno ordningo, ki je do nedavna veljala za izgubljeno. Najdena je bila med glagolskimi tiski v vatikanski knjižnici in je danes najzanimivejši eksponat na razstavi v Ljubljani. S Slovenskim cerkvenim redom je Trubar segel v domeno nadvojvode Karla, ki je edini imel pravico postavljati cerkvene zakone. Zato je bil Trubar znova pregnan iz Ljubljane, knjiga pa zaplenjena. Zanimiva je, ker poudarja slovenščino kot liturgični in kot učni jezik na začetni stopnji šolanja. Trubar predpisuje v vsaki fari v mestu in na deželi učitelja, »de te mlade hlapčice inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati.« Ideja osnovne šole, ki naj izobražuje ne glede na spol in stanovsko pripadnost, je velik napredek.
Trubar je bil silak po duhu in volji. Oznanjevalec, za katerim so šle množice, čeprav je zapovedoval dolžnosti in grajal zaradi grešnosti.

Mimi Jelen

ZNAMENJA

NEDELJA – ČIGAVA IN KAKŠNA?

TUDI KRISTJANOM,
ki so glede pripadnosti krščanstvu razčistili s samimi seboj in z okoljem v tem smislu, da so katoličani ne le za dan, ko je (bil) popis prebivalstva ampak vsak dan, se dogaja, da imajo občasne težave z nedeljo. Tudi počitniške. Težave pravzaprav s samim seboj in odnosom do časa kot daru, ki ga nimamo toliko v oblasti, kakor si pogosto mislimo ali se delamo…
Opazovalci opažajo, s kakšno lahkoto kristjani postavljamo v središče nedeljskega praznovanja pota in opravila s povsem potrošniško-uživanjsko miselnostjo, daleč od praznovanja najbolj plemenitega Gospodovega in človekovega dneva v tednu.

ENO JE GOTOVO
namreč to: če kristjan svojega življenja otipljivo in skupaj z drugimi kristjani ne poveže z Gospodovim vstajenjem, mu manjka bistveni kos notranje poti v duhovnem zorenju.
Kristjani smo namreč pristni, če se sami zavedamo, da se razlikujemo od drugih oblik duhovnosti, ki krožijo naokrog, prav po veliki noči. Sveti Pavel, ki je poznal pomisleke in probleme ljudi, preden so postali kristjani, je zapisal, čeprav je s tem tvegal, da se bo kdo ustrašil stopiti med kristjane: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« (1 Kor 15,14).
PRVI KRISTJANI
so stalen spomin in najbolj zanesljivo merilo, h kateremu se vračamo, če hočemo dojeti pomen krščanstva ali kaj resnega povedati o sebi, kristjanih tega časa in prostora. No, prvi kristjani so uporabljali za nedeljo vrsto besed, s katerimi so želeli dati nedelji značilno vsebino.
Njim je bilo samo po sebi umevno veselje nad tem, da smo vsi ljudje Božji prijatelji, kakor tudi veselje nad tem, da se kristjani družimo vsak teden z drugimi kristjani pri slavljenju Boga.
Najbolj pogosto uporabljena imena za nedeljo so (bila): Gospodov dan, Dan za Cerkev, Dan za človeka, Prvi dan tedna, Osmi dan, Dan sonca, Dan počitka…
Ostanimo pri Gospodovem dnevu, ker uporabljamo to označevanje nedelje pogosto tudi danes.
»Gospodov dan« rečemo zato, ker so se zgodila osrednja dejanja našega odrešenja okrog nedelje. Velikonočne nedelje! Okrog tiste nedelje je bil Jezus umorjen, položen v grob in na nedeljo je vstal.
Kar mi ponavzočujemo in slavimo vsaj enkrat na teden, na nedeljo! V vseh časih in v vseh krajih kristjani vseh generacij podanašnjamo in oživljamo na Gospodov dan, kar se je za naše odrešenje zgodilo pred dve tisoč leti.
Prvi kristjani so govorili ne le, da je nedelja Gospodov dan, marveč tudi, da je Jezus Gospodar dni, Razsodnik časa, zato pripada njemu in človeku prvi, osmi – vseeno kateri – pač dan! v tednu in s tem dan v našem življenju.
Ker »vse je nastalo po Njem in brez Njega ni nastalo nič, kar je nastalo.« (prim. Jn 1,3)

po Zenitu priredil Gašper Rudolf

IZ SLOVARJA - »M« KOT MESTO (2)

BRATI MESTO
Začelo se je v Angliji v 19. stoletju. Zaradi naraščajoče industrializacije se je dežela praznila in so se mase ljudi preselile v mesto. Čas se je spremenil. Prej je bil čas v okviru narave in bogoslužja, potem pa čas tovarne. Čas mesta. Z oblikovanjem novih mest je prišla sekularizacija: kar spoštujejo v tovarni, spoštujejo tudi izven tovarne. Stvar se ponovi v 20. stoletju v Ameriki po letu 1920, v Evropi po letu 1960. V zadnji četrtini 20. stoletja pride do novega pojava: potrošništvo. Če smo pri kravatah: potrošništvo ne izpolni le želje po kravati ampak po določeni vrsti kravate. Ljudje postanejo potrošniški poamezniki. Potrošniški svet ne mara močnih osebnosti, ki bi hotele same izbirati predmete. Danes se je mesto tako spremenilo, da ga ni več mogoče »prebrati«. Središče mesta je sedaj tam, kjer se zbirajo ljudje, in to so predvsem nakupovalni centri. V mestu ni več središča in primestja. Moderna mesta so brez zgodovine. Mesto danes tudi nima več pravil: v Kairu se npr. otroci igrajo na pokopališču. Kmalu bo v mestih živelo tri četrt svetovnega prebivalstva.

EVANGELIZIRATI MESTO
Evangelizirati pomeni posredovati vero v vstalega Jezusa, Gospoda življenja, upanje in usoda sveta, z željo, da bi sogovornik sprejel vero in postal kristjan.
Evangelizacija ni dejanje »uradne« Cerkve, ampak je spontan življenjski izraz krščanskega življenja. V deželah s krščansko tradicijo se je evangelizacija poldrugo tisočletje posredovala v družinah. Tam se je dogajal prenos vere na nove rodove. Danes je evangelizacija temeljna zahteva, ki zadeva vsakega kristjana.
Koga evangelizirati? Gotovo ne stvari, ustanov, skupin, ampak osebe. Retorično bi rekli, da evangeliziramo mesto, toda dejansko je evangelizacija lahko namenjena le posamezni osebi. Temeljni razlog je v tem, da je vera svobodno dejanje in se ne more zgoditi razen v notranjosti posameznega človeka.
Evangelizirati mesto zato pomeni evangelizirati moškega ali žensko, ki prebivata v mestu. Evangelizacija je dejanje med dvema osebama, a iz privatne postane javna zadeva, postane dogodek mesta (prim. krst katehumenov za veliko noč).
Mnogi prebivalci mest nimajo korenin v mestu. Zato je za meščane značilna mobilnost. Meščan je skoraj nomad, je začasen prebivalec. Vendar to ni v nasprotju s krščanstvom, saj po Svetem pismu nimamo tu stalnega bivališča in naša domovina je drugod. Evangelizacija po eni strani upošteva določeno kulturno okolje, a je tudi od njega osvobojena. Krščanska navzočnost v mestu mora biti tudi vidna na nekem mestu, a ta vidnost je predvsem kakovost znamenja, ki v ponižnosti in zastonjskosti pričuje za Jezusa Kristusa. V mestu je Cerkev kot dom, kjer je mogoče prebivati, morda le za en letni čas življenja, v katerem moremo skupaj iskati Boga, gojiti ideal vesoljnega bratstva in v Jezusu najti vir novega upanja.

Po A. Spiniju in S. Dianichu priredil Vinko Paljk

PABERKOVANJA

PREBIVALSTVO V EVROPI – 3. DEL

Socialna podpora
Raziskava je pokazala, da je v evropskem povprečju od celotne socialne pomoči le 2,1% namenjenega podpori družinske politike. V Sloveniji je ta podpora v evropskem povprečju. V Evropi družinam namenjajo manj kot en evro od 13 €, ki je namenjenih socialni podpori. Luksemburg, Danska, Švedska in Irska letno namenjajo družinski politiki 1.400 € na osebo (trikrat več, kot je evropsko povprečje); Poljska, Litva, Latvija, Malta in Španija namenijo 82 €. V Sloveniji 268 € letno na osebo. Približno polovica držav (44%) ne namenja podpore za prvega in 40% za drugega otroka, kar kaže na velike razlike med državami.
Španija, Italija, Portugalska in Grčija so države, ki vedno manj pomagajo družini, kar nakazuje porast revščine otrok. Saj obstaja tesna povezanost med zmanjševanjem socialne podpore družini in demografskim padanjem. Vse študije nakazujejo, da so evropske države, kot sta Italija in Španija, ki družinski politiki namenjajo malo sredstev, države s padanjem natalitete.

Revščina v družinah
Pojav revščine je večji predvsem v mediteranskih deželah in manjši v nordijskih. Odstotkovno je število družin, ki živijo v pomanjkanju v močnem porastu v Grčiji (76%), Italiji (63%) in Španiji (60%), na Portugalskem je nekoliko nižja (47,5%), a še vedno v porastu, če podatke primerjamo s Švedsko, Dansko in Finsko, kjer se število giblje med 11 in 16%, ali Norveško in Luksemburgom, kjer je še nižje. Vzrok revščine je največkrat brezposelnost, družine z enim staršem, družine brez svojega stanovanja… Podatki govorijo o družinah, kjer manjkajo osnovni pogoji za dostojno bivanje.

Otroci, ki živijo v revščini
V EU je 97,5 milijonov otrok med 0 in 17 leti. Od teh 19 milijonov živi na robu revščine. Evropsko povprečje revščine med otroki je okrog 19%. Od štirih otrok v Italiji je eden, ki živi pod pragom revščine. Stanje v Italiji je podobno stanju v državah, novih članicah, kot so Litva, Madžarska, Romunija, Latvija in Poljska. V Nemčiji je odstotek revščine med otroki 12%, v Franciji 13%, na Nizozemskem 14%, na Danskem 10%, v Španiji in Veliki Britaniji 24%. V 10% primerov otrok živi v revščini, ker starši nimajo zaposlitve; v 13% delo staršev ne prinese zadostnega zaslužka. V takšnih primerih odrasli večinoma živijo boljše, kot otroci, ker sistem urejanja pomoči v večini držav otrok sploh ne upošteva, ampak so pomoči dodeljene odraslim. Na Finskem denarna podpora rešuje 70% primerov, v Italiji 22%, glede na evropsko povprečje, ki je 42%.
Podatke lahko poiščete na spletni strani: www.ipfe.org

Aleš Rupnik

Zares je slep

Mož in žena se sprehajata po mestu, slepi berač prosi za denar. Žena mu da evro. Ko gresta naprej žena vpraša moža: »Pa misliš, da je res slep?«
»Seveda je. Saj si slišala, kako ti je rekel: Hvala lepa, lepotička!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

PODOBA SV. DRUŽINE
Še vedno vas prosimo, da za teden dni v svojo družino sprejmete podobo sv. Družine. Za obisk se prijavite v župnijski pisarni ali pri župniku.

ŽUPNIJSKI PIKNIK
Danes ob zaključku veroučnega leta poteka srečelov, v nedeljo, 15. 6. pa bo v Prelesju pri Plavah piknik. Sv. maša bo tam ob 11:00. Prav lepo vabljeni.

HVALA
Bogu hvala za naše katehistinje, kateheta, zborovodje, organiste, starše ter druge veroučne sodelavce, da moremo danes iskreno zapeti zahvalo Bogu ob koncu veroučnega leta. Naj Vas vse skupaj v prihajajočih počitnicah varuje in spremlja Božji blagoslov in priprošnja Kostanjeviške Marije.

MLADI
V petek, 13. junija na praznik sv. Antona Padovanskega, se bo pri sv. maši ob 19:00 skupina mladih, ki se je srečevala na letošnjih petkovih srečanjih, zahvalila Bogu in ga prosila za varstvo in pomoč.

MINISTRANTI
V soboto 14. junija se bodo tudi naši ministranti udeležili srečanja ministrantov naših frančiškanskih župnij, ki bo pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI DAN
Tajništvo ŽPS predlaga okvirni spored:
Ob 10:00 - zahvalna maša, pri kateri sodelujejo vsi trije zbori in veroučne skupine,
Ob 11:00 – pa tudi pred mašo - prodaja listkov za misijonsko tombolo, ki sledi ob 11:15,
Ob 12:00 podelitev veroučnih spričeval,
Ob 12:15 – molitev pred jedjo in kosilo (skuhano in na žaru). Če prinesemo od doma nekaj peciva, si ga izmenjamo in bo kosilo pravo, nedeljsko.
Ob 13.30: animirano popoldne (igre, folklora, glasba…)
Zaključek do približno 17:00.
Vsi lepo vabljeni. Tisti, ki imamo (vsaj skromne) dohodke smo naprošeni, da prispevamo za celotne stroške po 7€ na osebo. Velikodušnejši ali bolje podprti darovalci pa tudi več… Košare za dar bodo pripravljene. Lepo povabljeni!

POČITNIŠKI PROGRAMI
Birmanci pa tudi drugi veroučenci in njihovi prijatelji so se že razporedili po različnih organiziranih počitniških programih.
Glede cene in prtljage, ki naj jo vzamejo s seboj, naj se pozanimajo za vsak program posebej, za skupino, ki bo preživela teden na Vojskem, so pojasnila na oglasni deski.

UPOKOJENCI
Za zaključek mesečnih srečanj smo vabljeni na romanje v Idrijo, Spodnjo Idrijo in Krnice. Odhod pri cerkvi v torek 17. junija ob 8:00. Zraven lahko pridete tudi drugi. Cena prevoza in kosila je € 12,00. Vpis v zakristiji.

POGREBI
Na pokopališču pri Sveti Trojici smo se poslovili 29. maja od Marije Grapulin (100) roj. Nartnik, ki je umrla na Vrhniki, kjer je nazadnje prebivala; 30. maja pa na Solkanskem pokopališču od Stanislave Merljak (73), rojene Repinc, bivajoče na Partizanski. Naj počivata v miru!

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala za miloščino pretekle nedelje za socialno varstvo duhovnikom: v Kromberku 193 €, na Vogrskem 138 €. Bog povrni stokratno!

PRIPRAVA NA KRST
Tečaj priprave staršev na krst otrok bo v Kromberku še to sredo ob 20. uri.

KRST
Prihodnjo nedeljo bo krst otrok tako v Kromberku, kot tudi na Vogrskem.

VEROUK
Zaključili smo letošnje veroučno leto. Vsem otrokom voščimo še uspešen sklep šolskega leta, da bi se čez poletje zasluženo odpočili in si nabrali moči za naprej.

SOLKAN

ZAKLJUČEK VEROUČNEGA LETA
bo v nedeljo 15. junija z zahvalno mašo ob 10:00.

ZAHVALA
za dar prejšnje nedelje 393 € za solidarnostni sklad kot prispevek za socialno zavarovanje duhovnikov naše škofije.

KRST
7. 6. je s krstom postala božji otrok Gaja Remiaš. Naj bo odslej še v večje veselje staršem, sorodnikom in prijateljem!

POROKA
7. 6. sta si z obljubo ljubezni in zvestobe v Kristusu podarila zakrament sv. zakona Nike Bašin in Matej Remiaš. Zares praznik leta družine. Ko jima iz srca voščimo »na mnoga srečna leta v edinosti!«, molimo, da bi se tak praznik leta družine zgodil še večkrat v župniji.

ŠEMPAS - OSEK

VEROUK
Veroučno leto zaključujemo z mašo v nedeljo. Ob podelitvi spričeval bodo otroci prejeli spomin na obisk šmarnične pobožnosti, bralci Slomškovega bralnega priznanja pa pohvale in zlate nalepke za sodelovanje. Na zadnje srečanje prinesete naročilnice za veroučne priročnike za prihodnje leto in prijavnico za Oratorij.
S sodelavci pri katehezi se srečamo v petek, 13. junija ob 19:30.

VPIS K VEROUKU
V ponedeljek, 9. junija ob 17:30 ste povabljeni, da v župnišču v Šempasu vpišete otroke, ki bodo v prihodnjem veroučnem letu obiskovali 1. letnik verouka.

KARITAS
S članicami in sodelavkami Karitas se srečamo v torek, 10. junija po maši.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 16. junija ob 20:00.

ŠEMPETER

Železna maša g. Dušana Bratina in srečanje za ostarele
bo v nedeljo 8. junija ob 16:00.

Seja župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta
bo v ponedeljek 9. junija ob 20:00.

Izlet za katehistinje, otroški in mladinski pevski zbor
bo v soboto 14. junija ob 8:30. Odhod bo izpred župnišča. Šli bomo v dolino Glinščice nad Trstom. Vzemite s seboj primerno obutev in nekaj hrane! Po pohodu bomo šli skupaj na pizzo.

ŠOLSKE MAŠE
bodo ta teden v ponedeljek, 9. 6. za 2. razred, v sredo, 11. 6. za 5. razred osemletke, v četrtek, 12. 6. za 7. razred in v petek, 13. 6. za 8. razred.

ZAHVALNA MAŠA
ob sklepu veroučnega in pastoralnega leta bo v nedeljo, 15. junija ob 10:00. Veroučenci vrnejo spričevala.

SKUPNA OZNANILA

FATIMSKA MARIJA V STIČNI
Pri domačem župniku se lahko prijavite za romanje v Stično, kjer bo Marija iz Fatime od 12. do 22. junija. Koprska škofija roma v petek, 20. junija. Odhod avtobusa bo ob 12:00 izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vrnemo se okrog polnoči. Lepo povabljeni. Cena romanja je 15 €.

ZAHVALA
V imenu varovancev Doma upokojencev Nova Gorica se zahvaljujem vsem sodelavcem Karitas in drugim, ki ste v mesecu maju varovancem posredovali šmarnična razmišljanja, vodili pesmi in molili litanije. Prepričan sem, da jim je vaše služenje polepšalo bivanje v domu ter jih napolnilo z veseljem in ljubeznijo do nebeške Matere Marije. Bog plačaj!
p. Krizostom

ROMANJE NA BREZJE
Tudi letos bomo v soboto, 21. 6. poromali na že 40. srečanje bolnih in invalidov na Brezje. Čimprej se prijavite v zakristiji župnije Nova Gorica - Kapela ali na telefon 33 077 52. Cena romanja je 12 €, odhod z avtobusne postaje je ob 6:00.