nazaj na kazalo
9. NAVADNA NEDELJA    1. 6. 2008 // Leto VIII // Št. 38

UVODNIK

NAŠI NAČRTI – HIŠA NA …

Za vsakega od nas je pomembno, s kakšnimi merili in na kakšen način presojamo, vrednotimo naše življenje. To še posebej pride do izraza v trenutkih, ki nas vabijo k pomembnim odločitvam. Žal prav na tem področju pogosto ne naredimo vsaj dveh ključnih stvari.
Velikokrat manjka pogled na prehojeno pot, vrnitev k začetkom, načrtovanju. Ljudje se radi zaustavljamo samo ob trenutnih danostih, ki nas silijo, da živimo kar tako, od danes do jutri. Prav takšno, zgolj pozunanjeno življenje nas je privedlo do površnosti, malomarnosti in vse pogosteje ravnodušnosti ter naveličanosti. Že pogled med naše mlade, ki največkrat živijo brez smisla, brez izhodišč za nadaljnje življenje, brez odnosa do dela, materialnih dobrin…, nam lahko potrdi prav to misel. In kaj naredimo, da bi bilo drugače, boljše. Niti starši, niti šolske in druge ustanove, ki delajo z mladimi in tudi v Cerkvi prav v tem občutimo veliko nemoč. Namesto, da bi naša prizadevanja povezali, poenotili, smo nad temi problemi dvignili roke, žal najprej starši. Toda odgovornosti nihče od nas ne more prenašati na druge. Zato je potrebno, da se zavemo odgovornosti, ki jo imamo.
Prav v pogledu nazaj lahko najdemo potrditev pravih ali napačnih odločitev in s to izkušnjo pogledamo v prihodnost, kjer nas čakajo nove priložnosti in izzivi, ko se človek potrudi in nekaj naredi, da bo življenje boljše in lepše, za nas in za druge. Zato pa je potrebno v središče postaviti vrednote (tu bi še posebej izpostavil družino in vero). Ne moremo mimo dejstva, da je družina, predvsem po starših, prva poklicana za prenos znamenj, ob katerih oživljamo drže, odnos do pomembnih stvari v življenju, ki kažejo na to, za katere vrednote smo se v družini odločili. Mogoče se nam kar samo ponuja vprašanje nedelje – Gospodovega dneva, ki je zelo očitno spričevalo kvalitete družinskega življenja.
Veliko je odprtih vprašanj, ki ne morejo kar tako mimo nas predvsem, da s pogledom nazaj in tudi naprej ovrednotimo sedanji trenutek in prave odločitve za življenje.
 
Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

REFORMACIJA NA GORIŠKEM

Po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta leta 1500 je bila Goriška vključena v habsburške dežele Notranje Avstrije in s tem v srednjeevropski svet. Tako je ostalo  do konca prve svetovne vojne. Srednjeevropski prostor, njegov politični, gospodarski, družbeni, kulturni in verski razvoj je poslej določal smernice razvoja tudi na Goriškem. Tako je Goriško sicer v manjšem obsegu kot preostale dežele Notranje Avstrije v 16. stoletju zajel val reformacije. Goriška je bila pomembno križišče za protestantsko promocijo južno od Alp.
Z idejami reformacije je simpatiziralo predvsem goriško plemstvo, ki je imelo tesne vezi s preostalimi, reformaciji naklonjenimi, notranjeavstrijskimi deželami. Pomembni podporniki protestantizma na Goriškem so bili grofje Thurn, ki so s svojim ugledom vplivali in bili za zgled goriškemu plemstvu. Med ljudstvom so se nove ideje širile predvsem med trgovci in obrtniki. Tedanjo duhovščino je močno pestila nizka izobrazba, pomanjkanje čuta za duhovno vodstvo, navezanost na materialne dobrine in moralno vprašljivo vedenje z redkimi izjemami. Močno je bilo čutiti odsotnost rednega škofovskega nadzora, saj je bilo oglejskim patriarhom, beneškim podanikom, zaradi spora med Beneško republiko in Habsburžani onemogočeno delovanje na habsburških tleh. Vse to je predstavljalo ugodno podlago za nastop protestantske reformacije na Goriškem. Vse do 60. let 16. stoletja je bil protestantizem pri nas bolj prikrit in neorganiziran. Odločilni zagon mu je dal Trubarjev agitacijski obisk v Gorici in Vipavski dolini jeseni 1563. Po pritožbi goriškega župnika Mateja Marcina pri cesarju Ferdinandu je bila Trubarju kasneje onemogočena ponovna vrnitev. V Gorici je Trubarjevo delo nadaljeval Tomaž Osterman, pridigar iz Vipave. Osterman je plemiču Hanibalu Ecku krstil drugega sina, prvega je krstil že Trubar. Obenem si je dovolil zelo sporno dejanje, ki je mejilo na bogoskrunstvo, ko je po obhajilu iz keliha nalil nekaterim navzočim ženam. Tako goriški župnik Marcina kot glavarjev namestnik Dornberg sta ostro ukrepala in Osterman se je bil prisiljen umakniti v Vipavo, v zavetje protestantom bolj naklonjenega grofa Lanthierija.
V sami Gorici in okolici sta se samo dva duhovnika opredelila za novo vero. Prvi je bil kaplan v mestni župnijski cerkvi, Jernej Pogiboch. Drugi je bil nekdanji redovnik, Francesco Croco, kaplan v Šempetru pri Gorici, ki pa je veljal za človeka dvomljive verske in moralne drže. Protestantizem se je še slabše prijel na goriškem podeželju, kjer so z njim simpatizirali nekateri duhovniki, npr. Mihael Nucli v Tolminu, že omenjeni Tomaž Osterman v Vipavi, Gašper Feuza v Rihemberku, Janez Blancha in Ivan Tulščak v Idriji, a se tradicionalno konservativno prebivalstvo ni ogrelo za nove ideje. Pomenljiv je tudi podatek, da na Goriškem nista bili ustanovljeni ne protestantska občina ne molilnica.
Med vsemi slovenskimi deželami je reformacija na Goriškem našla najmanj pristašev, zato je bila tukaj katoliška obnova toliko bolj uspešna in se je do začetka 17. stoletja že zaključila.
 
Matej Seljak

ZNAMENJA

MED GODOVNJAKI

30. MAJA: SVETA IVANA ORLEANSKA – JEANNE D'ARC

Poznamo jo pod različnimi imeni - Devica Orleanska, Sveta Ivana, Joan d'Arc. V prejšnjem stoletju je bila proglašena za svetnico ter zavetnico Francije, ujetnikov, mučencev, nasprotnikov cerkvenih oblasti, zaradi vere zasramovanih, zapornikov, žrtev posilstev, vojakov in žensk v oboroženih silah. Francozi so jo proglasili za največjo narodno junakinjo. Njej gre velika zasluga za prebuditev francoske narodne zavesti.
L8_ST38_SL1Rodila se je l. 1412 v vasici Domrémy, na meji med pokrajinama Bar in Lorrena. Sežgana je bila na grmadi l. 1431 v Rouenu v glavnem mestu Normandije, v enem najlepših in najbolj cvetočih srednjeveških evropskih mest na francoskem severozahodu. Angleško-normanska dinastija (Plantageneti) je vladala Angliji in velikemu delu Francije od 11. do 15. stol.
Stoletna vojna med Anglijo in Francijo je trajala 116 let od 1337-1453. Izčrpavala je deželi, posebno Francijo, kjer sta razsajali kuga in lakota.
Ivana je bila kmečko dekle, pastirica, ki je verjela, da jo vodi Božja roka. Njeno poslanstvo je bilo vrniti Francijo Francozom. V sebi je nosila številne darove značilne za jasnovidce. Ti darovi in kreposti so spodbujali dekletovo izjemno pobožnost. Ivana se je odlikovala po visoki duševni in telesni zmogljivosti, po pogumu brez primere in zdravem razumu.
Zanašala se je na osebno izkustvo Božje navzočnosti. To ni bilo vedno v skladu s stališčem duhovščine in Cerkve. S sedemnajstimi leti je poveljevala francoski kraljevi vojski. Charlesa de Ponthieu (kasnejšega Karla VII.) iz rodbine Valois je prepričala, da je iz Francije pregnal Angleže. Leta 1429 ji je kralj zaupal vodenje armade pri obleganju Orléansa in v drugih spopadih. Njen vojaški prapor je predstavljal Jezusa Kristusa in Poslednjo sodbo. Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica odločilno prevesila v prid Francozom. Njene zmage so omogočile kronanje Karla VII. v Reimsu prestolnici pokrajine Champagne, zaradi česar je njeno družino nagradil s plemištvom.
Vojvoda Burgundski Filip Lepi jo je naslednje leto ujel pri Compiègnu in prodal Angležem, čeprav jo je želel odkupiti tudi Karel VII. Proangleška duhovščina jo je na montiranem procesu obtožila krivoverstva in jo obsodila na smrt.
Leta 1449 je Karel VII. spet zavzel Rouen in na obnovljenem procesu, ki ga je odobril tudi papež Kalist III., so duhovniki iz vse Evrope ugotovili Ivanino nedolžnost na podlagi dokumentov in številnih prič. Inkvizitor jo je junija 1456 označil za mučenko, njene sodnike pa za krivoverce. Druga nedelja v maju je v ta spomin francoski državni praznik.
 
Po letošnjim romanju v Francijo priredila Tina Ščuka

IZ SLOVARJA - »M« KOT MESTO (1)

Nekoč so bila mesta.
Kmetje in podeželani so se za redko pot v mesto skrbno pripravljali. Šli so k brivcu, poiskali so poročno srajco, okopali so se, očistili čevlje, se posvetovali s prijatelji… in potem so se odpravili v mesto.
Takrat so bila mesta svetišča zdravja, umetnosti, znanosti in vere. Vsako mesto je bilo vsaj nekaj tega kot Jeruzalem, Meka, Babilon, Ninive, Rim. Potem so mesta izginila. Ostali so le drobci, kamnit tlak, razpadajoči stebri. Mesta so zdaj morje avtomobilov, prometni hrušč, zatohel zrak. Ljudje tekajo, taksisti drvijo, promet drvi, kolesarji drvijo.
Mesta so kolesa. Prekleta kolesa, ki so pokopala vse zaklade mest!
Mesta so bila včasih gospe plemenitega porekla. Slovesna, vedra, gotova, varna in predvsem bogata na pravih stvareh. Danes pa so mesta kot ženske, ki so na hitro obogatele: razkazujejo svojo izzivalnost, pokriva jih nekoristna krama, v njih je dvomljiva moralnost, vest je večkrat pod-asfaltirana, da bi se izognili skrbem. V nekaj desetletjih so mesta umetniška dela in dragocenosti zgodovinske vrednosti nadomestila s kramo: polomljene klopce, neokusni zaboji za cvetje, svetilke kot iz lutkovne predstave, reklamni panoji, fast-food in druga šara.
Spomnim se, da so bile nekoč okrog mestnih železniških postaj gostije s kostanjevo pogačo, s pečenim kostanjem, bonboni, ročno izdelanimi punčkami. S hrano nam je postregel starček, kot da smo knezi, pogovarjal se je z nami, si izmišljal zgodbice in se poigraval.
Res je, bil je tudi kakšen klošar, a smo ga vsi poznali, in nekaj ženščin, ki so se sprehajale po pločnikih.
Postaje so bile tudi  šole radovednosti. Stari starši so vodili vnuke po železniških postajah, da bi si ogledali lokomotivo. Bila je črna, polna koles, umazana od kadečega se premoga, dimnik iz pekla. Črni so bili tudi železničarji, ki so z lopato odmetavali premog, ga metali v tisto žrelo, ki je potem vleklo enega, dva, deset vagonov. V vagonih so lepo vzgojeno sedeli gospodje in gospe, pozdravljali so… in odpotovali. Tedaj je odpotovati pomenilo nekaj resnega, je trajalo nekaj časa, bilo je skrivnostno.
Danes odpotujemo, se vračamo, izginjamo, se ponovno vračamo; vse v nekaj urah in malo resno.
Mesta so bila nekaj velikega! Sedaj pa so mesta grmada barv, znoja in drobcev.
Če pa mesta vidiš poleti, je pred tabo še bolj neskladna predstava. Da bi stvar razumeli in jo videli od blizu, naj nam služi primer: odpraviti se moramo na trg, kjer se je končal mega rok koncert.
Ne samo, da tam ni ničesar, ampak je tisto malo, kar je ostalo… svinjarija. Papir, steklenice, siringe, kosi sendvičev, zlomljene klopi, razdejanje.
Poleti mesto ni več gospa, ni niti ženščina, je le vrsta gnusnih ostankov.  
 
 Antonio Mazzi, prevedel in priredil Vinko Paljk

PABERKOVANJA

PREBIVALSTVO V EVROPI – 2. DEL

NATALITETA
V Evropi je rojenih vse manj otrok: leta 2006 so registrirali 5,1 milijonov rojstev. Stanje se je z majhnim porastom spremenilo v letih 2005 in 2006, a le za 1,1%. Leta 2005 je žena v Evropski uniji imela 1,38 otroka. Francija (1,94) in Irska (1,88) sta državi z najvišjo rodnostjo, Grčija (1,28), Španija (1,34) in Italija (1,34) pa z najnižjo. Meja za ohranjanje generacijskega ravnovesja je 2,1 otroka. V Evropi že lahko govorimo o »demografski zimi«, s padcem natalitete za 30%. Demografski padec in staranje prebivalstva kažeta posledice na ekonomskem področju, saj je bogastvo neke države odvisno tudi od števila prebivalcev. V Belgiji je opazen veliki padec aktivnega prebivalstva in je država, ki ima šestkrat manjšo gospodarsko rast kot Italija, ker ima šestkrat manj prebivalstva. Ekonomskim sledijo še druge posledice na področju sociale in predvsem vpliva na življenje mladih ter starejših od 65. let.
 
SPLAV
V 27. državah EU vsakih 25 sekund opravijo splav. Vsak dan v Evropi zaprejo tri šole, ker primanjkuje otrok. V letu 2004 je bilo število splavov 1.235.517, v povprečju 3.385 na dan. To pomeni 19,4 % nosečnosti, en otrok od petih. Španija je država, v kateri se je število splavov v zadnjih desetih letih najbolj povečalo, kar za 75%. Sledita ji Belgija s 50% in Nizozemska s 45%. Splav je prvi razlog umrljivosti v Evropi, več kot bolezni srca in ožilja, prometne nesreče, droga, alkohol, samomori. V Evropi so le tri države, kjer splav ni legaliziran: Irska, Malta in Poljska.
 
POROKE – RAZVEZE
V 25. letih (1980-2005) je število porok v Evropi padlo za 692.000, kar pomeni 22,3%. Od dveh porok, ki jih sklenejo, je ena razvezana. Starost poročenih se zvišuje: moški so prestopili 30. leto, ženske pa se v povprečju poročajo pri 28. letih. Vsako leto se okrog dva milijona otrok rodi izven zakona, 1.893.000 v letu 2005. V nekaterih državah to pomeni polovico otrok: Švedska (55,4%), Bolgarija (49,04%), Danska (45,4%), Francija (45,2%), Velika Britanija (42,3%). Podatki Narodnega urada za statistiko kažejo, da je bil v Franciji leta 2007 odstotek otrok, ki so se rodili izven zakona 50,5%. V EU se en zakon razbije vsakih 30 sekund in je število preraslo milijon razvez. Zakonske razveze so od 369.365 leta 1980 do 2005 narasle za 55%. Španija z dvigom kar za 183%, je država, kjer je stanje najbolj kritično, sledijo ji Portugalska (89%) in Italija (62%). Otrok, ki jih je razveza prizadela je 21 milijonov.
 
Aleš Rupnik

Konkurenca

Konkurenca dela svoje in klošar nastavlja v levi roki klobuk, v desni pa čepico.
»Kaj pa je zdaj to?« ga vpraša Miha.
»Nič, konkurenca me sili, da moram tudi jaz odpreti podružnico!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

FRANČIŠKOVA DRUŽINA
V torek, 3. 6. vabi Frančiškova družina vse častilce Najsvetejšega in prijatelje sv. Frančiška in sv. Klare na svoje redno mesečno srečanje. Ob 17:00 bo v cerkvi polurna adoracija pred Najsvetejšim in nato redno srečanje, ki je vsak prvi in tretji torek ob 17:00.
 
SV. MAŠA PO RADIU OGNJIŠČE
V nedeljo, 8. 6. ob 10:00 bo po radiu Ognjišče iz naše cerkve prenos sv. maše. Lepo prosimo, da ste točni. Po vseh mašah bo tudi srečelov. Artikle za dobitke prinesite do petka, 6. 6. zvečer.
 
KONEC VEROUČNEGA LETA
V nedeljo, 8. 6. bo zaključek veroučnega leta; po maši ob 10:00 bo podelitev spričeval in raznih pohval.
 
ROMANJE NA BREZJE
Na letošnje 40. romanje bolnih in invalidov na Brezje se bomo odpravili z avtobusom. Prijavite se v zakristiji.
 
KRSTA
V nedeljo, 25. 5. sta bili med Božje otroke sprejeti: Kaja Čebron Ušaj, hči Marka Ušaja in Nataše Čebron, Vipavska 126 in Natalija Peloz, hči Jana Peloza in Elene Sušič, Ul. Gradnikovih brigad 39. Iskrene čestitke staršem in botrom.
 
POROKA
Pred oltarjem naše Kostanjeviške Marije sta v soboto, 24. 5. sklenila sv.zakon ženin Aleš Brezar iz župnije Žabnica na Gorenjskem in nevesta Sabina Kosmač iz župnije Idrija. Naj dobri Bog blagoslavlja vse njune skupne dni.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI DAN
Z zahvalo ob sklepu šolskega in veroučnega leta (s podelitvijo spričeval)  bo 15. 6. ob 10:00. Po maši se udeležimo programa. Več o tem prihodnjič. Vsi smo vabljeni!
 
BIRMANCI
V soboto poromajo v Oglej tisti, ki so bili zadržani v aprilu. Nekateri imajo že vplačan prevoz.
 
POROKA
Alenka Trošt iz Nove Gorice in Rok Pikec iz Kranja sta se poročila 24. 5. Naj ju spremlja Božji blagoslov!
 
KRST
25. 5. sta bila krščena Ema Strgar, hči Bojana in Branke Kobal,  ulica XXX. Divizije in Kristjan Gabrijelčič, sin Olega in Manuele Lemut s Cankarjeve. Vse dobro obema družinama!
 
POGREB
Krševan Branko (46) s Cankarjeve 56 je bil pokopan na Stari gori 27. 5.; Vehovec Ličen Marija (81)  pa v Oseku 28. 5.
Naj počivata v Božjem miru!

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala za miloščino kvatrne nedelje (v Kromberku 185€, na Vogrskem 75€), ki je namenjena semenišču in drugim škofijskim potrebam.
 
NABIRKA
Današnja miloščina je namenska - za pomoč duhovnikom za kritje stroškov za socialno varnost. Bog povrni vsem dobrotnikom!
 
VEROUK
Ta teden zaključujemo ocene veroučnega leta. Pridnim čestitamo, manj pridni pa se še malo potrudite!
 
OTROCI NA SVETI GORI
V soboto, 7. 6., je škofijsko mavrično romanje otrok na Sveto Goro z mašo ob 11:00.
 
PRIPRAVA NA KRST
Tečaj priprave staršev na krst otrok se nadaljuje v Kromberku ob sredah ob 20:00.

SOLKAN

19. SEJA ŽPS
je bila 26. maja. Glavna tema Družina je kakor čreda škofa Jurija Bizjaka je navzoče usmerila v razmišljanje o pomenu pozornosti do 'najšibkejšega člena verige', to je do otroka v družini. Člani ŽPS so iz osebnih izkušenj povedali radosti in stiske dela z otroki.
Z veseljem podprejo pobudo slovenskih škofov o 'romanju' podobe Svete družine po župniji. V počitniških tednih jo sprejmejo družine članov ŽPS (javijo se v zakristiji po nedeljski maši), potem pa družine veroučencev.
ŽPS je hvaležen skupinam v župniji, ki poskrbijo za razne dejavnosti: župnijski Karitas za dan starejših in bolnih na binkošti, katehistinjam za šmarnice za otroke, cerkvenemu zboru za sodelovanje z romarji s Krka ob župnijskem romanju na Sveto Goro. Sprejel je predloge za popravilo klopc v cerkvi.
Počitniško srečanje ŽPS 24. 8. bo v župniji Osek.
 
ŠMARNICE – VRTNICE 2008
Katehistinjam in glasbenikom (kitaristkam, kitaristu, violinistki in organistinjama) naj Majniška Kraljica bogato povrne s svojimi darovi, ko so v maju vodili otroke in starše v njen materinski objem! Odslej so nam vzkliki Marijinih litanij bolj domači in razumljivi. In ostajajo nam kot ogledalo, da bi se v njih ogledovali in jih živeli.
Junij nas z »vrtnicami« vabi k nedoumljivim bogastvom Jezusovega Srca.
 
ZADNJE URE VEROUČNEGA LETA
Čeprav je veliko obveznosti v šoli in v drugih dejavnostih, veroučenci s starši zavzeto vztrajajo do konca tudi pri verouku (utrjevanje snovi, dopolnjevanje nalog, zvestoba življenju po Jezusovih smernicah).
 
KRST
25. 5. je s krstom postala Božji otrok Kaja Susič. Ljubezen njenih staršev je znamenje za še večjo Božjo ljubezen.
 
NAŠI RAJNI
20. 5. je Bog k sebi poklical 81-letnega Marka Ravnika, Trg J. Srebrniča 2. Naj doživlja polnost večnega miru, ki ga je izžareval že tu na zemlji s svojim značajem.

ŠEMPAS - OSEK

VEROUK
Veroučenci bodo pri verouku prejeli naročilnice za veroučne priročnike za prihodnje leto. Skupaj s prijavnico za Oratorij naj jih vrnejo na naslednjem veroučnem srečanju.
 
PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko spoved.
G. Bogdan bo bolne na domu obiskal v Oseku v petek dopoldne in v Vitovljah v soboto dopoldne.
 
ROMANJE H KORENINAM
V soboto, 7. 6. z birmanci in spremljevalci romamo h koreninam v Oglej, Gradež in Štivan. Odhod avtobusa je ob 8:00 iz Šempasa. Vrnemo se okrog 17:00. Cena romanja je 10 €. Priprava na romanje bo za 7. razred v torek, 3. 6. in za 8. razred v četrtek, 5. 6. ob 19:30 v Šempasu.
 
VAŠI DAROVI
Na kvatrno nedeljo ste za potrebe škofije darovali: v Šempasu 236,67 € in v Oseku 258,69 €.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 2. 6. ob 20:00 bo srečanje za biblično skupino.
V torek, 3. 6. ob 20:00 bo srečanje za katehistinje.
 
ŠOLSKE MAŠE
Veroučno leto zaključujemo s šolskimi mašami, pri katerih otroci dobijo spričevala (vrnejo jih v nedeljo, 15. 6. pri skupni zahvalni maši ob 10:00). Ta teden bodo maše v ponedeljek za 3. razred, v torek za 1. razred, v četrtek za 4. razred in v petek za 8. razred (maše so ob 19:00).
 
KONCERT
V soboto, 7. 6. ob 20:00 bo v župnijski cerkvi v Šempetru koncert župnijskega pevskega zbora ob 20. obletnici obstoja. Prisrčno vabljeni.
 
ŽELEZNA MAŠA
V nedeljo, 8. 6. ob 16:00 bo obhajal v Šempetru železno mašo g. Dušan Bratina, župnik v pokoju. Slovesnost bo povezana s srečanjem za ostarele.

SKUPNA OZNANILA 

OKROŽNI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 2. 6. ob 20:00 v konkatedrali.
 
FATIMSKA MARIJA V STIČNI
Pri domačem župniku se lahko prijavite za romanje v Stično, kjer bo Marija iz Fatime od 12. do 22. 6. Koprska škofija roma v petek, 20. 6. Odhod avtobusa bo ob 12:00 izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vrnemo se okrog polnoči. Lepo povabljeni. Cena romanja je 15 €.
 
ORATORIJ 2008: »ODPRI OČI!«
Začeli smo z zbiranjem prijav za letošnji oratorij. Junak oratorija je apostol Pavel. Prijavnice dobite v svojih župnijah, kamor jih tudi oddate. Število udeležencev smo omejili na 100, zato se prijavite čimprej, najkasneje pa do 22. 6. Za ostale informacije se obrnite na kaplana Marka.