nazaj na kazalo
  
8. NAVADNA NEDELJA     25. 5. 2008 // Leto VIII // Št. 37

UVODNIK

TELOVO IN MAŠA

Ob prazniku svetega Rešnjega Telesa in Krvi se zahvaljujemo za Jezusa med nami in častimo našega Gospoda v sveti hostiji.
 
Kakor je kruh, ki je bil skrit v mnogih pšeničnih zrnih, zbran, zmlet in spečen v kruh, tako se tudi mi zbiramo v cerkvah, potem ko pridemo iz različnih krajev, hiš in blokov, da bi postali eno, da bi postali Cerkev.
Simboliko kruha je Kristus uporabil za znamenje svojega odrešenjskega darovanja. Pri maši opravlja Jezus svojo daritev za vsakega izmed nas. Prav tako pa se želi preko kruha z nami najtesneje združiti. Pri maši se kruh spremeni v Kristusovo telo, hrano nesmrtnosti. Hrani nas z živim Bogom in stori, da smo mi v Njem in On v nas.
Ko ga pri obhajilu prejemamo, se spreminjamo tudi sami vanj. Bog sam postaja eno z nami v našem trpljenju, v naši bolezni, v našem veselju in sreči, v naših molitvah, prošnjah in zahvalah.
 
Ko govorimo o vinu pri maši, se spomnimo na njegov izvor, na vinsko trto (Jezus se je primerjal z njo). Če hočemo dobiti žlahtni sok, iz katerega nastane vino, moramo dati grozde v stiskalnico. Ta plemenita pijača je sad sonca, dela vinogradnikov in stisnjenega grozdja. Tako postaja tudi naše življenje prek preizkušenj bolj plemenito.
Med darovi na oltarju sta tudi vino in voda. Vino simbolizira Kristusa, voda pa človeka. Jezus Kristus je Bog in človek. Po posvečenju pri maši postane vino Jezusova kri. Ta očisti naša srca in srca tistih, za katere ga prosimo.
 
Pri maši se zgodi eno najlepših dejanj ljubezni – Bog se pod podobo kruha in vina skloni do nas in postane del nas. Pri vsakem obhajanju evharistije, nas Bog poišče in si želi, da bi mu v srcu namenili prostor, v katerem se bo srečal z nami, z vsem, kar smo in kar imamo.
Obhajilo je trenutek srečanja s Kristusom – kot posamezniki in kot občestvo. Lahko bi rekli, da se dogodi skrivnost: Jezus se pri maši daruje na križu, da bi vsakemu izmed nas pokazal novo življenjsko pot, da bi nas okrepil v težavah in v odločitvah. Želi nas osvoboditi strahu. Ko v obhajilu prejmemo Kristusovo telo, smo živa Cerkev, občestvo. Smo kakor apostoli, ki so hodili z njim, ga poslušali, ga spraševali, se z njim veselili in žalostili.
 
Cvetko Valič

VREDNO SPOMINA

PRIMOŽ TRUBAR NA GORIŠKEM

Letos se spominjamo 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, vodilnega slovenskega protestantskega reformatorja, ustanovitelja in prvega superintendenta protestantske Cerkve na Slovenskem. Trubar velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in prvega slovenskega pisatelja. Vihrava Trubarjeva življenjska pot, polna vzponov in padcev je tako obsežna, da bi poskus njene kratke predstavitve okrnil celotno podobo. Omejili se bomo na odmevno propagandno potovanje, ki ga je Primož Trubar kot ljubljanski superintendent opravil po Goriškem jeseni leta 1563.
Trubar je bil na širše območje Goriške vezan že od mladosti, ko je leta 1524 prišel v Trst na dvor tržaškega škofa Bonoma. Trubar se je pri njem seznanil z vrhunsko tradicijo učene kulture svojega časa. V Trst se je Trubar v kasnejših letih vračal zlasti takrat, ko so se verske razmere na Kranjskem tako pregrele, da je bil potreben začasen umik v naklonjeno tržaško okolje.
Trubar je v Gorico prišel konec oktobra ali v začetku novembra 1563 na povabilo goriškega deželnega glavarja Jurija Thurna in drugih goriških plemičev. V Gorico, ki se je v tistem času še vedno nagibala na protestantsko stran, je Trubar, zelo svetopisemsko, prijezdil na osličku. Po prihodu je zaprosil goriške duhovnike, da bi pridigal v tamkajšnji cerkvi, vendar so ti njegovo prošnjo zavrnili. Trubar je zato svojo prižnico postavil na balkonu dvorca gospodov Eckov, na koncu Raštela. Pridigal je tudi na gradu Thurnov v Rubijah. V Gorici je pridigal štirinajst dni v vseh treh deželnih jezikih: nemščini, italijanščini in slovenščini. Za dodaten dvig temperature v že tako versko razgretem okolju na Goriškem je poskrbel s krstom sina pl. Ecka, kar je še posebno razjezilo duhovščino. Ni bilo prvič, da je Trubar prišel navzkriž z goriško duhovščino. Prvič se je to zgodilo že leta 1539, ko je zelo odločno nastopili proti tedaj (pre)pogostim romanjem in procesijam ter še zlasti z odločnim nasprotovanjem gradnji cerkve na kraju Marijinih prikazovanj na Sveti Gori. S tem si je nakopal jezo frančiškanov in oglejskega patriarha.
Po dveh zelo uspešnih tednih pridig na katerih so se zbirali vsi družbeni sloji, od kmetov, meščanov do plemičev, se je Trubar sredi novembra med vračanjem po Vipavski dolini ustavil v Vipavskem (tedaj Svetem) Križu. Križ je bil v posesti grofov Thurnov, ki so tam imeli svojega oskrbnika, pristaša protestantizma. Trubar je pred številnim občestvom imel odmevno pridigo, ki je naletela na odobravanje tamkajšnje duhovščine. Prav številčno poslušalstvo in naklonjeni odzivi duhovščine kažejo, da se je v tistem času v zgornji Vipavski dolini veliko ljudi nagibalo k protestantski veri in da so bili njeni tihi pristaši tudi številni katoliški duhovniki.
S tem se je zaključilo Trubarjeva razmeroma uspešna podpora reformaciji na Goriškem, ki pa se ji nikakor ni uspelo utrditi. Usojeno ji je bilo životarjenje, s katoliško obnovo pa dokončen propad.

Matej Seljak

ZNAMENJA

ČE JE RES, KAR PRAVIJO… (2)

ČE…!
Če je res, kar pravijo starši, učitelji, vzgojitelji, kateheti in drugi, ki delajo z mladimi, da morajo vsi po vrsti vedeti o vzgoji in otrocih veliko več kot njihovi predhodniki; če je res, kot pravijo, da »imeti rad mlade« ne zadošča več; potem je res, da vstopa vzgoja v središče življenja odraslih, ki vedo kaj se dogaja in v središče nevednosti onih, žal tudi nekaterih staršev, ki niso opazili, kako se vrti svet.
In spreminja.
Otroci pa so odraz nakopičenih sprememb.

PREDMETE DELAMO, RASTLINE GOJIMO, ŽIVALI VZREJAMO, OTROKE VZGAJAMO

Vzgojitelji in starši se po svojih močeh vrtimo okrog (maloštevilnih) otrok. Pogosto smo  vzgojitelji bolj kot vzgojitelji le gojitelji, rejniki, hranitelji, učitelji in otrokom dobavitelji raznih ugodij. So starši, ki se obnašajo kot da so otroci izdelek, za katerega je treba poskrbeti samo, da bo šel čim prej v pogon s čim višjimi obrati. Da bo uspel!
S skrbijo, da bi se otroci imeli »fajn«, da bi se čim manj naprezali, da bi jim bi bilo življenje lahko, vsekamo seveda mimo življenja in otrokovih resničnih potreb.
Značilno je, da se sučejo današnji pogovori o vzgoji okrog zdravja (hvalevredno), udobja (izkoriščanja), zunanjosti (zaradi česar imajo otroci komplekse s sprejemanjem samih sebe), kaj bodo, ko bodo odrasli (tekmovalnost), kako bodo šli čim bolj poceni skozi (posledica je nepotešljivost).

MORDA JE MISLIL NA TO
vzgojitelj srednješolcev in študentov Luigi Giussani (+ 22. febr. 2005), ko je vzkliknil: »Lahko nas pustite brez vsega toda dopustite, da vzgajamo!«
V čemer je dobršna mera nesporazuma med nekaterimi starši in veroukom po župnijah. Zdi se, da nesporazumi naraščajo. Vzgojni nesporazumi!
Po župnijah se trudimo vzdrževati pomen vzgoje, kljub temu da v javnosti prevladujejo programi, ki niso v središču vzgoje, recimo: tekmovanja, nastopanja, zmagovanja, spretnosti, tudi razne »finte«...

TEŽAVNOST
Težava staršev v potrošniških časih je, kako naj bosta oba – oče in mama – vsak na svoj način, toda oba! dosledna z otrokom – z vsemi otroki - v vseh obdobjih njihovega življenja.
V hitro menjajočem se času, v katerem smo, starši potrebujejo resno oporo, ker morajo iskati vedno novo ravnovesje v družinskih odnosih in v odnosih z okoljem.
Župnije, kateheti in duhovniki se čutimo dolžne omogočiti staršem dober pogovor, ne samo običajen klepet, z drugimi starši o njihovih izkušnjah z otroki, da pretehtavajo svoja razmišljanja, izkušnje, poslušanja in branja o vzgoji.
Veliko škodo naredimo otrokom, če jim odrasli, institucije in župnije, zlasti pa starši, ne damo zgleda, da so sodobna vzgojna  in druga vprašanja vznemirljiv izziv za odrasle.
Zato se kateheti zahvaljujemo ob koncu veroučnega leta, da smo z mnogimi straši prehodili na srečanjih z njimi košček vzgojne poti.
Kljub naraščajočim težavam s časom.
Gašper Rudolf

O KRAJEVNEM BRATSTVU FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA (FSR)


»Redka je župnija, ki jo upravljamo slovenski frančiškani, da ne bi imela bratov in sester, ki pripadajo Frančiškovemu tretjemu redu, ali kot ga imenujejo po novem 'Frančiškovem svetnemu redu -FSR«. V župniji Kostanjevica v Novi Gorici se ta skupina nahaja že vrsto let. Trenutno jo spremlja brat Vili Pustoslemšek OFM s Svete gore. Dvakrat v  mesecu prihaja na Kostanjevico, kjer se srečuje s petnajstimi brati in sestrami. Od teh je sedem članov z zaobljubo. Prihajajo od blizu in daleč. Njihova srečanja so povezana z duhovnostjo sv. Frančiška in sv. Klare. Navdih in spodbude na srečanjih črpajo iz molitve in raznih redovnih dokumentov, ki med drugim naročajo tudi tole:
»Ko oznanjajo evangelij, naj bratje oznanjajo Kristusa, in to, Križanega, in ne da bi želeli kaj drugega, kakor, da hodijo za njim, naj prinašajo vsem, ki jih srečajo, Gospodov mir in dobro, ter trdno upanje v boljši svet.« 
Vrata in srca so vsem na stežaj odprta. Pridite in poglejte!

Srečanje je vsak prvi in tretji torek v mesecu  ob 17. uri  v samostanskih prostorih.

BRATSTVI  FSR KOSTANJEVICA IN FRATERNITŔ »CONCETTA BERTOLI« IZ GORICE STA SE SREČALI PRI BRATIH KAPUCINIH 5. MAJA 2008

l8_st37_1Srečanje bratstev iz obeh Goric in Tolmina je potekalo v kapucinskem samostanu na trgu San Francesco v Gorici.
Udeležila se ga je večina članov obeh bratstev FSR. S Kostanjevice in iz Tolmina je bilo sedemnajst članov. Bratstvo iz Gorice pa je zastopalo dvajset članov. Vodili so brat Stanko Šorli, predsednik pokrajinskega bratstva koprske škofije in duhovna asistenta brata Vili Pustoslemšek OFM za krajevno bratstvo Kostanjevica in Mihael Vovk OFM, pokrajinski duhovni asistent, oba iz Svete Gore.
Sprejeli so nas predstavniki goriške Frančiškove družine brat Robert Komjanc in sestra Livija Vincelli s sobrati. Ob štirih smo pričeli v cerkvi z molitveno uro. Zanjo je bil pripravljenem pismeni program v italijanskem in slovenskem jeziku. Vodil je fra Aurelio Blasotti OfmCap iz Gorice.
Molitvena ura je bila posvečena osemstoletnici rojstva sv. Elizabete Ogrske (1207-2007), zavetnice Frančiškovega svetnega reda in regularnega tretjega reda. Pred nami je bila postavljena njena relikvija obdana s cvetjem. Relikvija roma po vseh krajevnih bratstvih v Italiji. Častili smo jo s pesmijo, molitvijo, branjem Božje besede, razmišljanjem o njenem življenju, delovanju, svetništvu in drugih karizmah, ki jih je vredno poznati in posnemati. Po molitvah, petju, prebrani Božji besedi, evangeliju (Mt 5,1-11), prošnjah in zahvalni pesmi je sledil blagoslov in Frančiškova pesem O moj Bog, dopusti mi…
Seznanili smo se tudi s karitativno dejavnostjo goriškega bratstva, ki vodi menzo za revne meščane in razdeli dnevno okrog trideset kosil.

Mir in dobro!
Lepo vabljeni!

Marta Bizjak

PABERKOVANJA

PREBIVALSTVO V EVROPI

V maju 2007 je Evropska mreža Inštituta za družinsko politiko v Evropskem parlamentu predstavila poročilo, ki ga je izdelala skupina strokovnjakov iz različnih področij, vsebuje pa statistike in druge informacije o stanju prebivalstva v Evropi od leta 1980 do leta 2005.
Po podatkih te raziskave sicer vidimo počasno naraščanje evropskega prebivalstva, največji porast je v letih 2002 – 2007. Ob koncu leta 2006 je Evropa štela okrog 500 milijonov prebivalcev. Irska (s porastom 16,3%), Luksemburg (11,6%) in Španija (11%) so države, kjer je bila rast največja, medtem, ko imajo Nemčija (0,8%), Švedska (2,4%) in Finska (2,7%) najmanjšo rast. V Sloveniji stanje stagnira.
V letih 1994 – 2006 je prebivalstvo v Evropi naraslo za 19 milijonov ljudi. Od tega 80% porasta predstavlja 15 milijonov priseljencev in ne naravna rast, ki prispeva le okrog 310.000 ljudi na leto. V Združenih državah Amerike je za primerjavo porast prebivalstva dvanajstkrat večji kot v Evropi. Samo Francija in Nizozemska imata naravno rast. Poročilo predvideva, da se bo število prebivalcev v Evropi zmanjšalo, medtem, ko bo v ZDA raslo in po tem predvidevanju bo leta 2060 v ZDA in v Evropi enako število prebivalcev (okrog 454 milijonov).

STARANJE

V Evropi je več starih ljudi, kot otrok. Leta 1980 je bilo 36 milijonov otrok več kot starih ljudi, medtem, ko je v letu 2004 število starih preseglo mlade pod 14. letom starosti. V 25. letih je število mladih padlo za 23 milijonov, kar pomeni 21%; 10% v zadnjih desetih letih. Prebivalstvo, mlajše od 14. let predstavlja le 16,2% vsega prebivalstva (80 milijonov v 27. državah Evropske unije).
Porast za več kot 18 milijonov starejših oseb v 25. letih predstavlja 29%. 81,7 milijonov ljudi, ki so starejši od 65. let, predstavlja šestino vseh. Oseb, ki so starejše od 80. let je 18,8 milijonov, kar pomeni porast za 84% (en prebivalec od 25.). Samo en Italijan od sedmih (14,2%) je mlad. Španija (44%), Portugalska (40%) in Italija (37%) so države, v katerih se je v zadnjih letih število otrok zmanjšalo.
Italija (20%), Nemčija in Grčija so države z največjim odstotkom starega prebivalstva.
Eden od najglobljih nesmislov evropske politike je v dejstvu, da zaposlovanje ne odgovarja problemu staranja prebivalstva, kar za seboj potegne druga vprašanja zdravstva, sociale… Na primer oseb, ki v starosti potrebujejo oskrbo drugih, je več kot 50 milijonov, kar predstavlja 10% evropskega prebivalstva.
Vsi ti problemi, ki izražajo trenutno stanje, v večini evropskih držav najbolj obremenijo družino.

Aleš Rupnik

Ni poročen

Dnevi so se podaljšali, naredila se je noč in Janezek pohajkuje okrog postaje.
Starejša gospa ga pokara: »Ali ne bi moral biti ob tej uri že doma?«
»Zakaj pa?« odvrne fant, »saj še nisem poročen!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ROMANJE NA SVETO GORO
Letošnje romanje sovpada s »kronanco«, 1. 6. ob 10:00. Z molitvijo križevega pota bomo pričeli ob 8:15 na Prevalu. Naj nas romarska molitev poveže in združi pri naši Svetogorski Kraljici.
 
MENJAVA NA PEVSKEM KORU
Sredi aprila se je od zborovodske službe pri našem župnijskem pevskem zboru poslovil g. Peter Pirih, ki je zbor vodil 20 let. Dragi Peter, naj Vam bo dobri Bog bogat plačnik za vse žrtve, ure in darove, ki ste jih vložili v delo na župniji. Vaš zgled zveste službe naj bo v spodbudo še komu. Sicer pa g. Peter ostaja na koru kot eden izmed organistov.
Ob tem pa izrekamo dobrodošlico novemu zborovodji g. Bogdanu Breclju, ki se je z veseljem vrnil na naš kor, saj je na njem prepeval kot mladinec. Dragi g. Bogdan, naj vam Kostanjeviška Marija izprosi moči, poguma in Božjega blagoslova, da boste zahtevno službo, ki ste jo sprejeli, ob zavzetem sodelovanju pevcev dobro opravljali.
 
ŽUPNIJSKI PIKNIK
Bliža se župnijski piknik, ki bo 15. 6. v Prelesju pri Plavah. Do 6. 6. zbiramo primerne dobitke za srečelov.
 
KRSTI
V soboto, 17. 5. sta prejeli zakrament sv. krsta dvojčici Manca in Metka, hčerki Blaža Piriha in Mateje Mislej, Erjavčeva 18. Srečnima staršema čestitamo, vsem skupaj pa želimo obilo božjega blagoslova.
 
POGREB
K zadnjemu počitku smo 9. 5. pospremili Marijo Cink (86), Pinka Tomažiča 4, ki je bila pokopana v Stari Gori, v Šempetru pa smo 14. maja pokopali Vida Kuzmina (76) iz ulice Marija Kogoja 1A. Naj si pri Bogu spočijeta od zemeljskega truda.

KRISTUS ODREŠENIK

BIRMANCI
S starši smo prejšnjo nedeljo naredili delnI povzetek prehojene poti s pogledom na počitnice in prihodnje leto. Birmanski program ima nenadomestljive prednosti. Datum birme prihodnjega leta naj predlaga ŽPS. Za čiščenje cerkve sta na oglasni deski dva termina. Župnija oskrbi organizirane počitnice letos samo na Vojskem. Za vključitev na počitnice v  drugih programih poskrbi vsak sam. Na Vojskem bo potekal program od 26. 6. do 3. 7. 2008. Sodelovali bodo starši. V glavnem so se sproščeno in odgovorno razporedili že na srečanju.
Operativno srečanje s starši bo 12. 6. ob 20:30. Hvala!
 
ŽUPNIJSKI DAN 15. JUNIJA 2008
Sklep veroučnega leta in dan zahvale za šolsko leto bo 15. 6., na Župnijski dan 2008.
Dopoldanska maša bo ta dan izjemoma samo ob 10:00. Na zunanjem prostoru ob cerkvi bomo nadaljevali srečanje s sodelovanjem pevskih zborov, s tombolo za misijone ter s skupnim kosilom ob programu, med katerim bomo tudi podelili spričevala. Več o tem po sestanku Tajništva ŽPS 28. t.m.
 
URNIK MAŠ MED TEDNOM
Večerna maša je odslej tudi med tednom ob 20:00.
 
KRST
Luka Prohan, sin Emila in Marjete Komar, Gradnikove brigade 31, je bil krščen 17. 5. Družinici želimo vsega blagoslova!

KROMBERK VOGRSKO

TELOVO
Danes z mašo in na Vogrskem tudi s procesijo častimo Jezusa v skrivnosti kruha v sveti hostiji. Češčeno in hvaljeno naj vedno bo, presveto rešnje Telo. Zdaj in vekomaj. Amen.
 
ROMANJE
V soboto, 31. 5. romamo iz obeh župnij v Prekmurje, da se ob lepih krajih, cerkvah in pridnih ljudeh obogatimo in napolnimo svoje »duhovne akumulatorje«.
 
PRIPRAVA NA KRST
Tečaj priprave staršev na krst otrok se nadaljuje v Kromberku ob sredah ob 20:00 (do 11. 6.).

SOLKAN

ŠMARNICE 2008
Pred nami je še zadnji majski teden. Doma in v cerkvi pokažemo vztrajno šmarnično ljubezen do Marije do konca. Sklep šmarnic bo v soboto.
 
SREČANJA STARŠEV
V sredo 28. 5. ob 20:00 starši 5 . r. (8).
 
KRSTI
Na svoj praznik 18. 5. se je Sveta Trojica s krstom naselila v Maticu Gorjanu in Poloni Vižin. Družinama čestitamo z željo, naj svoje odnose čim bolj oblikujejo po vzoru Svete Trojice, da bo božje v otrocih čim bolj rastlo.

ŠEMPAS - OSEK

PRVOOBHAJANCI
Desetim prvoobhajancem iz župnije Šempas ob današnjem praznovanju voščimo, da bi ob Jezusu v svetem obhajilu začutili Božje prijateljstvo in ga skupaj s starši v čimvečji meri prinašali v družine in življenje. Zahvaljujem se vsem, ki ste poskrbeli, da je bilo praznovanje lepo pripravljeno. Nova skupina se nam bo predstavila v nedeljo, ko bodo otroci prejeli molitvenik »Vrata k Bogu« in počitniško domačo nalogo.
 
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
V Šempasu se srečamo v ponedeljek, 26. 5. ob 20:00, v Oseku v sredo, 28. 5. prav tako ob 20:00.
 
PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA
V petek, 30. 5. je praznik Srca Jezusovega. Praznična maša je v Šempasu ob 19:00. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim, po maši bomo zmolili litanije Srca Jezusovega in posvetitev Srcu Jezusovemu.
Praznična maša bo tudi pri sv. Luciji ob 19:00.
 
ŠMARNICE
V Šempasu majniška srečanja ob Mariji zaključujemo v soboto, 31. 5. Zberemo se ob 10:00 v župnijski cerkvi v Šempasu. Zahvaljujem se vsem, ki ste vodili šmarnice. Pohvala tudi otrokom, za lepo udeležbo in sodelovanje.
 
VPIS K VEROUKU
V ponedeljek, 9. 6. ob 17:30 ste povabljeni, da v župnijski pisarni v Šempasu vpišete otroke, ki bodo v prihodnjem veroučnem letu obiskovali 1. razred verouka.
 
NAŠI RAJNI
V ponedeljek, 19. 5. smo se v Šempasu poslovili od Milana Žižmonda (74), ki je zadnja leta preživel v domu na Petrovem Brdu. Naj bodo naši rajni preko molitve deležni naše duhovne podpore in povezanosti.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 26. 5. bo ob 20:00 srečanje za oznanjevalno komisijo ŽPS.
V torek, 27. 5. bo ob 20:00 skupna priprava staršev na krst otrok.
V sredo, 28. 5. bo ob  20:00 srečanje za bogoslužno komisijo ŽPS.
V četrtek, 29. 5. bo ob 20:00 srečanje za starše birmancev (8. in 9. razred).
V petek, 30. 5., bo šolska maša za 9. razred in mladino, po maši bo družabno srečanje za mladino (priprava na oratorij).
V nedeljo, 1. 6. bo med mašo ob 10:00 krstno bogoslužje.
 
ŠMARNICE
Ta teden zaključujemo mesec maj in šmarnično pobožnost. V soboto bomo slovesno zaključili mesec maj s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim.
 
VRTNICE
Mesec junij je posvečen Srcu Jezusovemu. Kakor smo se zbirali v mesecu maju ob Mariji, tako vas vabim, da se v juniju zbiramo ob Jezusu. Vsak večer bomo brali »vrtnice« in molili litanije Srca Jezusovega.

SKUPNA OZNANILA 

SOLIDARNOSTNA NABIRKA
Prihodnjo nedeljo bo miloščina namenjena škofijskemu skladu za pomoč pri socialnem zavarovanju duhovnikov in misijonarjev.
 
DANES - SVETA GORA
Ob 16:00 se bomo srečali verniki Goriške in Koprske škofije na Sveti Gori. Vsebina: »Tvoja beseda je svetilka na moji poti.« Lepo vabljeni!
 
SVETA GORA - OBLETNICI
Ob 291. obletnici kronanja Milostne podobe in 469. obletnici Marijinega prikazanja bo potekala slovesnost v svetogorski baziliki takole:
sobota, 31. 5. - ob 20:00 slovesna sveta maša in procesija z Milostno podobo in lučkami;
nedelja, 1. 6.  - ob 15:00 pritrkovanje svetogorskih zvonov s pritrkovalci iz župnije Kanal ob Soči;
ob 16: 00 SLOVESNA SVETA MAŠA, vodi provincial dr. p. Viktor Papež. Med mašo petje Maše v čast Sveti Ceciliji Antona Foersterja;
ob 17:00 DOBRODELNI KONCERT za romarski dom in družinski center.
Pri slovesni maši in v programu dobrodelnega koncerta sodelujejo: Komorni zbor AETERNUM iz Škofje Loke, zborovodja: Aco Bišćević, organist: prof. Tone Potočnik ob sodelovanju igralke in pisateljice ge. Nataše Konc Lorenzutti.
 
KATEHUMENI
Letošnji, ki so za veliko noč obhajali zakramente uvajanja, so v nedeljo 18. 5. z romanjem na Sveto Goro zaključili svoja srečanja. Naj svojo pot zavzeto nadaljujejo v svojih župnijah. Nova skupina katehumenov nadaljuje svoja srečanja do 8. 6. Obe skupini podpirajmo z molitvijo.