nazaj na kazalo
 
SVETA TROJICA     18. 5. 2008 // Leto VIII // Št. 36

UVODNIK

PISMO JOŽKU JORASU

Ko sem še vztrajal v zaplankanosti, sem tudi sam pomislil, da bi začel gladovno stavkati. Tudi jaz sem bil zato, da se naši ljudje končno domenijo, kje je meja. Kajti ta nedoločenost gre že čez vse meje! Mislil sem: »Mejo je treba enkrat določiti in pika! Da ne bo več prepirov in sprenevedanja. In da bo Jožko končno dobil, kar mu pripada.«

Pa sem se spremenil. Mogoče me je omehčala tako razširjena »šengenskost«, ki smo jo sprejeli z odprtimi rokami in zapornicami, ji nazdravljali s šampanjcem in jo blagrovali. Pa saj sploh ni treba več meje. Saj je moderno povedati, da so meje padle, da so se izbrisale oziroma da jih sploh več ni. Lahko gremo, kamorkoli hočemo, lahko gledamo, kar hočemo, lahko si oblačimo, kar hočemo,  lahko živimo, kakor hočemo. In nihče nas ne nadzoruje. To je popolna svoboda! To je raj na zemlji!
 
Ljubim svobodo! Zato se ne vznemirjam za vsako figo – tudi če ni tako, kot bi moralo biti. Ti časi so mimo. Zdaj je drugače. Saj ni nič takega, če te otrok pri verouku potreplja po zadnjici. Tudi ne, če si oči napase na brhki mladenki, ki razkazuje svoje telo na velikih plakatih ob cesti. Nič od tega. Ljubim svobodo! Namesto verouka se usedem z njimi v senco, potem pa skupaj zapojemo katero od pesmi iz nanizanke Rebelde – vsi smo jih že tolikokrat slišali, da jih znamo na pamet.
 
Ne razumem ljudi. V Novi Gorici javkajo, ker »ni več meje«. Naenkrat je postalo življenje v »mladem mestu« izredno nevarno. Nikomur se ne zaupa več, vsak se boji in čimbolj zapira v svoje gnezdo. Pravijo, da so krivi nekateri, ki izkoriščajo »brezmejnost«. In ker ni več ograje, stopajo na prste sosedom.
 
»Zarukani ljudje! Kdo ima pravico, da mi postavlja meje? Lahko delam, kar hočem. To je demokracija. Nihče me ne bo ustavil,« si mislim, ko divjam po cesti, ker se mi mudi. Ob cesti pa sameva mehki prepričevalec: »Zakon omejuje, da varuje.«
 
Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

LUČ NA POTI

SOSEDSKI ZMENEK
Vsakoletni medškofijski Svetogorski zmenek v maju je postal po več kot dveh desetletjih tradicionalen in sam po sebi umeven.
Nekaj bi manjkalo, če se kristjani in ljudje dobre volje Koprske in Goriške škofije na zadnjo nedeljo v maju ne bi srečali na Sveti Gori. Umanjkali bi na zmenku sosedje, ki so se njihovi predniki stoletja v dobrem in hudem duhovno identificirali s Sveto Goro, se na njej zbirali, srečevali, prepevali, zahvaljevali, priporočali.
In se spoštovali!
Razen morda v nekaterih izsiljeno grdih časih, ki so popačili dostojanstvo nekaterih ljudi okrog Svete Gore.
Svetogorsko romanje ne bi bilo svetogorsko, če ne bi zbiralo pred milostno podobo ljudi različnih krajev, različnih izročil, jezikov, življenjskih izkušenj pa enakih ciljev in dobrih namenov.
 
SKUPEN CILJ
Cilj romarskega popoldneva dveh škofij je v ponovnem izkustvu »biti sosed« in v prošnjah za  polnost življenja »na tej in oni strani meje«, kakor smo nekdaj govorili, danes raje za polnost življenja v  skupni deželi spominov in prihodnosti, sprave in sodelovanja, miru in komplementarnosti znotraj Evrope. Toda to ni vse in niti ne glavno. Glavno je, da ponazorimo sosedsko povezanost na poti, ki ji ni cilj le določeno svetišče, molitev in pesem, ampak predvsem Gospod, Bog Jezusa Kristusa.
Kar pomeni, da nas na romanju, ki bo prihodnjo nedeljo, vodijo naši predniki, posebej predniki tistih generacij, ki so živeli in romali na Sveto Goro v negotovih, nasilnih ter nejasnih časih.
 
ROMANJE
Romanje že prostorsko zbližuje sosede, ki si želijo ostati dobri sosedje. In se odločajo za sosedstvo. Molijo za sosedstvo.
Pravo in pristno romanje je dejansko pot, kakor so jo doživljali naši predniki, predvsem tisti, ki pešačili na Sveto Goro »od blizu in daleč«, da bi v svojem romanju povzeli vsakršno človekovo potovanje od življenja v svojem kraju do življenja v večnosti, ki navsezadnje daje pomen vsakemu romanju.
 
LETOS
Letošnje romarsko geslo je: »Tvoja Beseda je svetilka mojim nogam, luč na moji stezi!« (Ps 119, 105)
 
Gašper Rudolf

ZNAMENJA

ČE JE RES, KAR PRAVIJO… (1)

SREDIŠČNO VPRAŠANJE
Če je res, kar pravijo, da so današnji otroci in mladi veliko hitrejši, kakor smo bili odrasli in starejši v njihovi starosti; če je res, kar pravijo, da tudi mladim teče čas veliko hitreje kakor prejšnji generaciji; če je res, da je za mlade vstop v sodobno tehnologijo najbolj enostavna zadeva in če je res, da je to vstopanje tudi vstopanje v namišljeno in izmišljeno življenje, potem je res, da je postala vzgoja mladih osrednje vprašanje današnjih staršev in sploh tega časa.  
Če je imel prav filozof Gottfried Leibnitz (+1718) s trditvijo, da bo šel svet na bolje šele tedaj, ko bomo vzgojo spreminjali na bolje, je zadeva vredna premisleka.
Preberemo lahko vse knjige o vzgoji, kar je bilo napisanih… pa bomo ugotovili, da pravega enostavnega vzgojnega recepta sploh ni (več).  
Zdaj, ko smo pred poletnimi počitnicami, bodo mnogi povedali, tudi utemeljeno! ošpičena mnenja o šoli, obšolskih dejavnostih, verouku, vzgojiteljih, katehetih, duhovnikih, programih in njihovih zahtevnostih…
S čimer bodo pritrdili, da za vzgojo ni dovolj »vzgojni občutek« ali »veselje«.
 
ČE JE RES, KAR PRAVIJO,
da namreč danes vzgoja težko »prime« tudi zato, ker mlade vedno bolj vsiljivo nagovarjajo in sučejo  mediji, različne zabavne oddaje, zlasti reklame in surovi prizori brezsramnega nagonskega obnašanja, kar pri mladih spodbuja nemir, nastopaštvo in hormonsko prehitevanje razvoja, tedaj je že vprašanje, ali ima vzgoja sploh še kaj možnosti.
Otroci in mladi hočejo čim prej odrasti po vzorih, ki jih vidijo in se o njih običajno le redko pogovorijo s starši.
Mediji jih silijo v prezgodnje zorenje ter v ravnanje, ki so si ga ogledali v osladnih nadaljevankah in brezsramnih šovih ob puhlem besedičenju nastopajočih modnih lutk, večinoma brez vsebine in sporočila, vrednega mladega življenja.  
 
PO DRUGI STRANI
se je težko se je strinjati, da je današnja vzgoja na psu, ali da so starši odpovedali. Dejstva tega ne potrjujejo. Po šolah župnijah, različnih duhovnih in kulturnih središčih ter društvih in skupinah organiziramo programe s starši, skoraj nikoli ne brez vzgojiteljskih vsebin.  
Ko sklepamo po župnijah letošnja srečanja s starši, se čutimo dolžne, da ohrabrimo starše in vse, ki se z vzgojo kakorkoli ukvarjamo z nekaj premisleki pred delovnim letom, ki nas čaka po počitnicah.
 
VZGOJA JE POČLOVEČEVANJE
Je pa tudi res, da se vprašanju vzgoje in njenim izzivom izmika preveč ljudi, ki delajo z mladimi ali živijo z njimi. Tudi starši.
Videti je, da se celo krščanski starši, mlajši in zrelejši, premalo zavedajo vzgojnega poslanstva župnij in Cerkve. Včasih jim je povsem tuje ali pa zavračajo dejstvo, da ima Cerkev najdaljše vzgojno izkušnjo na teh tleh in da svojo izkušnjo nenehno posodablja.  
Od prvih Binkošti do danes se krščanstvo zavzema za vzgojo v oznanilu Jezusa Kristusa.
Da bi rasli v človečnosti.
 
Povzel: Gašper Rudolf

IZ SLOVARJA  »D« KOT DUHOVNOST

V dobrem in slabem ostajajo Američani vedno Američani. Medtem ko se ponekod širi zanimanje za satanistične sekte,  Američani odkrivajo molitev.
Menijo, da je Bog še vedno najboljši zdravnik. Ne terapevti, ne zdravila, zdravljenja, znanstvena odkritja ali super opremljene klinike ne morejo premagati molitve in njenih dobrodejnih sadov.
Nekateri ameriški strokovnjaki, ki proučujejo tehnike za sprostitev, pripisujejo molitvi rožnega venca sposobnost, da povzroči na naš organizem podobne učinke kot globoka meditacija: zmanjšanje aritmije in tlaka v žilah.
Ameriška vlada je v zadnjih letih namenila okrog dva milijona dolarjev za raziskave o moči zdravljenja in ozdravitve predvsem s »prošnjo« molitvijo. Ta molitev je v tem, da Boga ne prosimo za svoje zdravje ali ozdravitev, ampak za druge. V priznanih znanstvenih revijah je vedno več študij, ki se podrobneje zanimajo za ta pojav.
Kot se dogaja v takšnih okoliščinah, drugi ugledni raziskovalci zadevo banalizirajo in zatrjujejo, da imajo učinki teh molitev kaj malo opraviti z bivanjem Boga. Usmerjene naj bi bile le na potrebo in bile tesno povezane s starodavnim utopističnim gledanjem, ki je bolj prepojeno s slepim zaupanjem kot pa s pristno vero.
Toda, če pustimo ob strani vsa razhajanja, moramo opozoriti na dejstvo, da je duhovnost vedno bolj navzoča tudi v zahodnem svetu. Ugasiti naše srce, izprazniti naš um, da bi ga napolnili s superdelavnostjo, z učinkovitostjo in brezumnim iskanjem porabnišva, je največja nesreča, ki je prizadela naša zadnja desetletja.
Pred nami so zazijali prepadi in osamitve, ki jih je težko ozdraviti; v naglici jih nadomeščamo s predmeti, idoli in ljudsko histerijo. Napihnjeni s svojo vsemogočnostjo smo za trenutek pomislili, da Boga ne potrebujemo.
Upam, da se danes lahko spet vrnemo k branju Svetega pisma, k molitvi, k temu, da se zaustavimo in okusimo tišino cerkve, občudujemo sončni zahod in ponavljamo petdeset zdravamarij rožnega venca…
Sicer pa ameriški raziskovalci vztrajajo pri svojih prepričanjih in razglašajo, da so očitni in številni dobrodejni učinki molitve. Njihovo geslo je: »Osebna molitev zagotavlja kar največjo korist.«

Antonio Mazzi, prevedel Vinko Paljk

ČAS ZA POSLANJE SVETEGA DUHA

Najprimernejši in najpripravnejši čas za poslanje Svetega Duha in njegov prihod k nam je bil tisti, ki se je začel z odhodom našega rešenika Kristusa.
Kajti dokler je bil Kristus pri vernikih še telesno navzoč, jim je, kot mislim, obilno delil vsakih dobrot. Prišel pa je čas, ko je moral oditi k nebeškemu Očetu. Kako naj bi ne bil med svojimi prijatelji po Duhu on, ki po veri biva v naših srcih. Tako z njim v sebi zaupno vzklikamo: »Abba, Oče!« Z njim lahko dosežemo vsako krepost. Z njim smo močni in nepremagljivi proti hudičevim zvijačam in človeškim napadom, saj je v nas vsemogočni Duh.
 
Sv. Ciril Aleksandrijski

PABERKOVANJA

OVREDNOTITI POKLICANOST

»Reach out« je štiriletni program, s katerim želijo na Irskem ponovno ovrednotiti vprašanje poklicanost in služb v župnijah, da se stanje izboljša. Program so leta 2004 pripravili v dveh škofijah: Kildare in Leighlin. Prvi sadovi so že vidni. K temu je veliko pripomogla raziskava, ki so jo izvedli v župnijah po vsej škofiji. Odziv na vprašalnik je bil zelo pozitiven. Škof Moriarty, je ugotovitve raziskave povzel v izjavi, v kateri je napovedal, da bodo s programom nadaljevali v naslednjih štirih letih. »Od 88. duhovnikov, ki delujejo v škofiji, jih je bilo 34 posvečenih pred štiridesetimi ali več leti«, je povedal škof. »Žal smo se v zadnjih letih preveč ukvarjali s preštevanjem duhovnikov, ki jih je premalo. Ko govorimo o poklicanosti, pri tem ne gre le za poklicanost v duhovništvo, ampak je to tudi povabilo, da ovrednotimo poklicanost laikov za delo v župniji.« Tudi vprašani v raziskavi so mnenja, da je oblikovanje laikov najpomembnejša naloga, saj bodo le tako lahko dejavno prevzemali naloge v župnijskih skupnostih. 75% vprašanih je povedalo, da upoštevajo pobude, ki jih posreduje škofija, toda ustanove, ki bi jih morale izpeljati, so slabo organizirane. Prav tako je slabo organizirano seznanjanje javnosti preko medijev. Velik del vprašanih meni, da je eden najpomembnejših poudarkov, ki ga je potrebno izpostaviti oblikovanje mladih, jih spodbuditi k dejavnejšemu vključevanju v življenje Cerkve, še posebej v obdobju med 15. in 30. letom.

DIGITALIZIRANA NAJSTAREJŠA BIBLIJA

 
V Leipzigu so predstavili digitalno verzijo 43. listov najstarejšega ohranjenega rokopisa Biblije, ki ga poznamo kot Codex Sinaiticus. Rokopis obsega Novo zavezo in je nastal v 4. stoletju v Egiptu. Ravnatelj univerzitetne knjižnice v Leipzigu, profesor Ulrich Johannes Schneider je na predstavitvi povedal, da je projekt digitalizacije pomemben korak k neomejeni uporabi teh starih del. Codex Sinaiticus je besedilo, ki je v celoti napisano z velikimi črkami, brez presledkov in slik. V digitalni verziji, ki je dostopna preko interneta, bodo uporabniki lahko videli to besedilo. Na voljo sta še grški prepis in nemški prevod.
Univerzitetna knjižnica v Leipzigu namerava do leta 2009 v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico v Sankt Petersburgu, British Library in samostanom Svete Katarine v Egiptu digitalno posneti vseh 390 ohranjenih listov. V teh ustanovah hranijo posamezne dele besedila. Projekt se lahko še nadgradi, uporabljeno tehnologijo pa bodo uporabili tudi za druge podobne načrte, so sporočili iz podjetja Microsoft, ki je projekt podprlo. Profesor zgodovine v Leipzigu, Reinhold Scholl meni, da bo digitalizacija najstarejše ohranjene Biblije »spodbudila raziskovanje«.

Aleš Rupnik

Kam?

Dekle na kolesu pelje skozi križišče pri rdeči luči.
Policist jo ustavi: »Ali nisi slišala mojega žvižga?«
»Seveda sem, ampak danes sem zmenjena z nekom drugim!«  

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

Sv. Rešnje Telo in Kri – TELOVO
V četrtek na slovesni in zapovedani praznik bodo sv. maše v naši cerkvi kot ob nedeljah, le da bo večerna zaradi delovnega dne ob 19:00. Po sv. maši sledi telovska procesija z Najsvetejšim.

PRVO SVETO OBHAJILO
Prihodnjo nedeljo ob 10:00 bo 15 veroučencev 3. razreda prvikrat prejelo Jezusa v sveti hostiji. Otroke in njihove starše podprimo z molitvijo. Katehistinji Leonardi in p. Davidu pa iskrena hvala za pripravo otrok na ta zakrament.

ŽUPNIJSKI PIKNIK
Letos bomo imeli že 6. župnijski piknik in to 15. junija. Kot vsako leto tudi letos zbiramo dobitke, ki jih bomo delili pri srečlovu. Prinesti jih do 6. junija. Hvala.

KRISTUS ODREŠENIK

VSESLOVENSKI PASTORALNI DAN V CELJU
Pred enim tednom, 10. maja, je bil v Celju Pastoralni dan Cerkve na Slovenskem. Našo župnijo je zastopala družina Matejke in Mirana Valantič z otroki. Iz rok škofa Metoda so prejeli podobo Svete družine in jo prejšnjo nedeljo izročili župniji.
Zdaj je podoba izpostavljena v dnevni kapeli.

BIRMANCI - Starši
S starši birmancev se srečamo danes, da naredimo povzetek prehojene poti v tem letu.

UPOKOJENCI
Nasvidenje v sredo ob 17:00!

KRST
Maks Rakuša, sin Ivana in Jane Prijon je bil krščen na binkoštni praznik, 11.maja. 
Njemu in družini voščimo vsega blagoslova!

KROMBERK VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z zadnjim mesecem rednega verouka. Navdušeni prihajajmo k šmarnicam!

PRVO OBHAJILO
V Kromberku pristopa danes ob 10:30 prvič k svetemu obhajilu devet otrok: Larisa Batič, Andrej Fortunat, Ana Hvalič, Aneja Hvalič, Manca Hvalič, Matevž Hvalič, Larisa Komel, Luka Kostadinovski in Kristian Žerovec. Prvoobhajancem in njihovim družina čestitamo in voščimo čim več Božje ljubezni in prijateljstva z Jezusom.

SVETA TROJICA
Na današnji praznik bo maša tudi v cerkvi Svete Trojice ob 16:00. Vabljeni!

PRIPRAVA NA KRST
Tečaj priprave staršev na krst otrok se nadaljuje v sredo ob 20:00 v Kromberku (ob sredah do 11. junija).

TELOVO
Na zapovedan praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi bo v četrtek po maši v Kromberku češčenje Jezusa pod podobo kruha, prihodnjo nedeljo po maši pa na Vogrskem procesija z Najsvetejšim.

SOLKAN

SVETA TROJICA
V letu družine lahko malo spremenimo znan svetopisemski stavek o človeku: »Sveta Trojica je ustvarila družino po svoji podobi.« In tudi na vse načine pomaga družini, da bi dosegala ta cilj.

SVETO REŠNJE TELO IN KRI
Zapovedan praznik je v četrtek, 22. maja. Sveti maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši je kratko češčenje Najsvetejšega.
Praznik podaljšamo še na nedeljo, ko bo po maši ob 10:00 procesija sv. Rešnjega telesa.

STARŠI VEROUČENCEV
V torek, 20. 5. ali v sredo, 21. 5. ob 20:00 imajo še zadnje letošnje srečanje starši birmancev.

ZA DRUŽINO, ZA ŽIVLJENJE
S Slovenskega pastoralnega dne v Celju 10. 5. je tudi v Solkan priromala podoba Svete družine. Takoj je začela svojo pot po naših družinah. Kdor ima posebno željo, kdaj naj bi bila ta podoba v njegovi družini, naj to pove v zakristiji ali v župnišču. V eni družini ostane podoba en teden, od nedelje do nedelje.

ŠEMPAS - OSEK

PRVOOBHAJANCI
Danes se v Oseku veselimo z družinami štirih prvoobhajancev z vabilom, da bodo Greta Garbari, Eva Stamboldžioski, Matija Gleščič in Matic Praček še naprej vztrajali v prijateljstvu z Jezusom. Zahvaljujem se vsem, ki ste poskrbeli, da je bilo praznovanje lepo pripravljeno.
V teh dneh se s prvoobhajanci in njihovimi družinami v Šempasu srečujemo ob mizi evharistične daritve in pripravljamo na praznovanje, ki bo prihodnjo nedeljo.

KARITAS
Srečanje imamo v torek, 20. maja po maši in šmarnicah.

SVETO REŠNJE TELO
Na praznik je maša v Ozeljanu ob 9:00. V Šempasu pa bo slovesna maša ob 19:00. Po maši bomo imeli procesijo s štirimi oltarji.
Pri sv. Luciji bo maša ob 19:00. Po maši povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.

ZAHVALA
Vsem, še posebej domačinom, ki ste pomagali in sodelovali pri pripravi binkoštnega praznika na Vitovljah se zahvaljujem. Hvala tudi romarjem za darove.

NAŠI RAJNI
V petek, 9. maja smo se v Šempasu poslovili od Dejana Koniča (39), Šempas 109. Ob nenadni in žalostni izgubi domačim izrekamo sožalje in podporo v naši molitvi.

ŠEMPETER

SREČANJA
V nedeljo, 18. 5. ob 16:00 bo v cerkvi molitveno srečanje binkoštne dvorane.
V ponedeljek, 19. 5. ob 20:00 bo srečanje za biblično skupino (Raz 18-20).
V torek, 20. 5. ob 20:00 bo 2. srečanje v pripravi na krst.
V sredo, 21. 5. ob 20:00 bo srečanje dobrodelne komisije ŽPS.
V četrtek, 22. 5. bo zapovedan praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Praznični maši bosta ob 10:00 in 19:00.
V petek, 23. 5. ob 20:00 bo srečanje za mladino (priprava na Oratorij).

SKUPNA OZNANILA 

KVATRNA NEDELJA
Dar današnje nedelje namenjamo za potrebe škofije.

PRIHODNJO NEDELJO OB 16:00 - SVETA GORA
Prihodnjo nedeljo ob 16:00 nas vabijo škofije Goriške in Koprske škofije na Sveto Goro. Vsebina letošnjega medškofijskega srečanja sloni na molilčevi ugotovi v psalmu 119: »Tvoja beseda je svetilka na moji poti.«
Lepo vabljeni!

KATEHETSKI DAN
V soboto, 24. 5. bo na Mirenskem Gradu od 9:00 do 13:00 Katehetski dan koprske škofije.

14. SEZONA GLASBE Z VRTOV SV. FRANČIŠKA