nazaj na kazalo
BINKOŠTI    11. 5. 2008 // Leto VIII // Št. 35

UVODNIK

V ČAST SVETEMU DUHU ZA ZDRAVO PAMET …  

Tako so včasih napovedali molitveni namen naši starši in stari starši. Danes, ko ob tehnološkem in znanstvenem razvoju mislimo, da smo najnaprednejši in najpametnejši, se nam zdi, da ni potrebno slediti tej modrosti »starih«, ter da smo tudi modrost, kot dar Svetega Duha, že davno presegli.
Binkoštni praznik prihoda Svetega Duha nam daje priložnost, da razmislimo, kakšno vlogo ima Sveti Duh v našem življenju od samega začetka. Ali res lahko umrljivo bitje, naši starši, »ustvari« nekaj tako čudovitega, kot je življenje? Niti današnja znanost, si zaenkrat še ne domišlja, da lahko življenje ustvari. Kot je bil Božji Sin spočet po Svetem Duhu, tako se lahko vsako spočetje novega bitja zgodi samo v moči Božjega Duha. Tudi mi smo bili torej spočeti po Svetem Duhu.
Božji duh je deloval skozi vso zgodovino človeštva, in Sveto pismo velikokrat omenja, kako je napolnjeval tega in onega preroka, kralja ali druge. Odhajajoči Kristus ga sedaj po apostolih obljubi vsem; obljubi ga kot tistega, ki bo apostole tolažil, ko so ostali sami, predvsem pa ga obljubi kot tistega, ki jih bo razsvetljeval in jim dajal moči, da bodo pogumno pričevali o njegovem vstajenju.
Za kaj so torej molili naši predniki, ko so molili v čast Svetemu Duhu? Čutili so, da svet in dogodki na svetu v glavnem niso odvisni od njihovega delovanja in prizadevanja; čutili so, da velikokrat tudi na stvari, ki se dogajajo v njihovem življenju, nimajo velikega vpliva; čutili so, da niti to, za kar se odločajo sami ali kar hočejo narediti sami, ni povsem v njihovih rokah; čutili so, da je vir moči, poguma in razsvetljenja nekje drugje.
In vse se začne pri odločitvah, ki se spočenjajo v človekovem srcu in razumu. Niso molili za intiligentnost, niso molili za veliko mero modrosti, molili so za pamet, in molili so, da bi bila ta pamet normalna ali zdrava – kot jo je Bog ob stvarjenju in začetku življenja slehernemu položil v njegovo notranjost.
Če bomo živeli po tem, kar je Bog položil vsakemu izmed nas globoko v našo notranjost, bomo tudi mi, s še tako preprostimi dejanji, vedno tudi priče Kristusovega in našega vstajenja.

p. David

VREDNO SPOMINA

SLOVENSKO VERSKO SREDIŠČE V GORICI

Pravijo, da so meje padle. Mogoče se zato večkrat kot doslej tudi peš odpravimo v sosednjo Gorico. Ko stopamo po ozki ulici nekdanjega judovskega geta (Via Ascoli) proti mestnemu središču, nas tam ob večerih in nedeljskih dopoldnevih preseneti živahna slovenska govorica. Na majhnem trgu, poimenovanem po nadškofu F.B. Sedeju, opazimo cerkvico sv. Ivana iz konca 16. stoletja, kjer je danes sedež Pastoralnega središča za Slovence v Gorici. Vodi ga g. Marjan Markežič, doma iz Pregare v Istri. Njegov uradni naziv je Nadškofijski delegat za slovensko pastoralno središče, sicer je hkrati tudi župnik v Pevmi in Štmavru. Pri delu s slovenskimi verniki v Gorici mu pomaga kaplan Alessio Stassi, doma iz Števerjana.
Ob razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo leta 1947 je sicer v Goriški nadškofiji ostala številčna slovenska manjšina, ki je v večjem delu krajevne katoliške Cerkve našla svojega iskrenega zagovornika. To še danes dokazuje vidna dvojezičnost, npr. napis na Nadškofijskem ordinariatu v Gorici, uradovanje škofijske pisarne, škofov vikar za Slovence msgr. Oskar Simčič. Že leta 1947 so nekateri slovenski duhovniki tedanjemu nadškofu C. Margottiju predlagali ustanovitev samostojne slovenske župnije v Gorici. Na žalost se ta pobuda ni uresničila, tudi zaradi zapletenih političnih in mednacionalnih odnosov. Kot nekakšno nadomestilo je bila sredi oktobra 1947 ustanovljena slovenska dekanija v Štandrežu. Ob tem je nadškof Margotti dovolil, da so se slovenski duhovniki v Gorici pridružili tej dekaniji ne glede na dekanijske meje, četudi ideje o ustanovitvi mestne župnije niso opustili. Ponovno so jo obudili v času nadškofa A. Pangrazia (1962-1966), uresničitev pa je ta zamisel dočakala leta 1972 z ustanovitvijo Pastoralnega središča za Slovence v Gorici. Tedanji goriški nadškof Pietro Cocolin (1967-1982), po rodu Furlan, je bil tudi sicer Slovencem zelo naklonjen. Tako je poleti 1978 v uradnem nadškofijskem glasilu Folium ecclesiasticum objavil posebna pravila glede slovenskega jezika, ki so ga postavljala ob bok italijanščini pri delovanju Goriške nadškofije.
V duhu apostolskega pisma Christus Dominus je nadškof Cocolin pastoralnemu središču za Slovence podelil vse pristojnosti personalne župnije, to je župnije brez lastnega ozemlja, čeprav formalno pastoralno središče ni doseglo tega statusa. Še danes se lahko slovenski verniki v Gorici na to središče obračajo ne glede na obstoječe župnijske meje.
Seveda pa slovenska beseda v goriški Cerkvi ni omenjena samo na Pastoralno središče za Slovence v Gorici. Slovenske maše, ki jih darujejo slovenski duhovniki, so tudi v okoliških župnijah (Štandrež, Sovodnje, Podgora, Pevma, Štmaver, Števerjan). Ta praksa se je ohranila tudi v nekaterih drugih mestnih župnijah, kjer so slovenski katoličani že dolgo prisotni (goriška stolnica, sv. Ignacij na Travniku). Poleg tega je že nadškof Pangrazio določil, da je obvezno članstvo vsaj enega slovenskega duhovnika v Škofijskem pastoralnem svetu, ki je nastal leta 1965 na podlagi določb II. vatikanskega koncila. 
 
Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

EKOLOŠKA SPREOBRNITEV

PREJŠNJI TOREK
Prejšnji torek, 6. maja, je potekalo v Bruslju letno srečanje med evropskimi političnimi voditelji ter zastopniki Evropskih Cerkva in tistih verskih skupnosti, ki izpovedujejo vero v enega Boga.
Voditelj srečanja, slovenski predsednik vlade Janez Janša, je imel ob sebi predstavnike Evropskega parlamenta in Evropske komisije; zastopnik Katoliške Cerkve, slovenski kardinal dr. Franc Rode pa predstavnike kardinalskega zbora ter zastopnike različnih Cerkva in verskih skupnosti v Evropi. 

PREDSEDUJOČI
Slovenski vladni predsednik je povzel sporočilo srečanja v soglasnost vseh navzočih glede odgovornosti za stvarstvo in za prihodnost našega planeta. Vsebinski del pa je g. Janša strnil v predlog, ki ga je izrekel pokojni papež Janez Pavel II. kot zahtevo po »ekološki spreobrnitvi.«
 
POT SKROMNOSTI
Kardinal dr. Franc Rode je opomnil, da Sveto pismo ne govori predvsem o naravi pač pa o stvarstvu. Ugotavljal je, da je težko reči, da smo odgovorni za naravo. Tudi zato, ker če govorimo o »naravi«, nehote vključujemo misel, kakor da govorimo o dobrini, ki nima mej. Če pa se pogovarjamo o stvarstvu, se približamo naši skupni odgovornosti za ta čas in prihodnost. Nadaljeval je: »V današnjem svetu smo poklicani k zmernemu slogu življenja in ne k razsipnosti, da ohranimo zemeljske dobrine stvarstva in jih delimo z ubožnejšimi ljudstvi.«
 
NOVO ZASTOPSTVO
Škof Van Luyn je predlagal, naj Evropska unija imenuje Visokega predstavnika Prihodnjih rodov in ga postavijo ob bok Visokemu Predstavniku Unije za Zunanje zadeve. Predlagal je, naj oba postaneta podpredsednika Evropske komisije. Na ta način bi Evropska unija lažje videla ne le trenutna vprašanja, ki jih mora reševati, marveč tudi ona, ki so na obzorju in jih bodo morale reševati prihodnje generacije. Tako bi dobila Evropska unija novo vizijo s pogledom v bližnjo in bolj oddaljeno prihodnost.  
Nakar je sklenil, da bi bila taka pobuda: »jasno znamenje našemu zaupanju v Evropo, ki bi na ta način izpričala solidarnost onkraj ozemeljskih in časovnih mej.«
 
STVARSTVO – STALNO SPREMLJANJE
Voditelj Švedske Luteranske Cerkve Anders Harald Wejryd je poudarjal, da so vse vere dolžne delovati zoper nasilne klimatske spremembe. To je vprašanje, ki ne zadeva le tehnične rešitve, marveč je v prvi vrsti zadeva »morale, pravičnosti in enakosti.«
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering je dodal upanje, da bodo Evropske institucije poglobile dialog z verskimi skupnostmi, kakor naroča Lizbonska pogodba v 17. členu, ki zahteva dialog s Cerkvami , ki je »odprt, pregleden in reden«.

O MEJAH EKONOMIJE

Vsa moderna ekonomija in ekonomska znanost sta naperjeni v materialno blagostanje… Seveda nihče ne bo silil ekonomske znanosti, naj študira duhovne vrednote… a po drugi strani ta znanost ne sme izgubiti izpred oči sredstvenega značaja svojega področja: matarialno blagostanje je zgolj sredstvo, važno sredstvo, a nikdar cilj.
 
Milan Komar, Razmišljanja ob razgovorih; str 197-198.
 
Zbral Gašper Rudolf

IZ SLOVARJA   »Č« KOT ČAS

Sreča ali bolje Božja previdnost hoče, da nekatere življenjsko nujne stvari prejmemo vsi že ob rojstvu. Sodobna miselnost pa dela na tem, da bi si prizadevali za odvečne stvari, za veliko odvečnih stvari!
Modrec z vzhoda se vprašuje: Ali je možno, da ljudje preživijo čas skupaj, ne da bi se tega zavedali? Da delajo skupaj, ne da bi postali bolj srečni? Da letijo v vesolje in pozabljajo na neskončnost? Živijo le malo let in prezirajo večnost?
Med stvarmi, ki jih podedujemo vsi, je gotovo čas. Dnevi, ure, noči so naši močni zavezniki.
Smešni so ljudje, ki prikrivajo svoja leta, gube ali očala. Razjokal bi se nad ljudmi, ki si uničujejo življenje »kar tako«. Jezil bi se na ljudi, ki uporabljajo dneve kot da so telefonski žetoni – zahtevajo takojšnje odgovore in so obsedeni od mita 'vse takoj'.
V naših hišah imamo ure. So obešene na stene ali razstavljene po pohištvu. V škatlicah ležijo vsakovrstne ure: majhne, dragocene, žepne, ure priznanih znamk, starinske, ljubiteljske, zbirateljske.
Nekoč so živeli od časa, danes se od časa umira.
Umre tisti, ki beži pred časom v drogo. Umre, kdor beži pred časom s tem, da navije svoj Kawasaki na 250 km/h. Umre, kdor beži pred očetovstvom v želji po lažni svobodi. Umre, kdor postane hitro pomemben in kdor ne postane nikoli. Preveč ljudi je že mrtvih, čeprav še živijo.
Čas zahteva, da vsakdo od nas obogati svoje življenje z bogastvom, ki je vredno truda.
Pravi ljudje ne pozabijo svojega izvora, se ne ustrašijo poti, ki jo morajo prehoditi in vsakodnevne drobne stvari vzamejo zares. Pravi ljudje vedo, da ne morejo spremeniti smeri vetra, zmorejo pa obvladati jadra. Pravi ljudje vedo, da čas lahko blaži ali zaostri, omogoči spominjanje ali pozabo. Pravi ljudje znajo živeti kot levi ali kot jagnjeta, kot ovce in kot volkovi, kot kače in kot golobje.
Kristus je rekel, da je prišel, da bi ločil otroke od staršev, žene od mož, da bi prinesel ogenj, da bi razkrinkal pobeljene grobove.
Najbolj očarljiva obveznost je investicija časa, ljubezni in fantazije v mlade.
Naši očetje in stari očetje so imeli navado reči: »V mojih časih…«
Kitajski pregovor nas spomni, da ena generacija posadi drevesa, druga uživa njih senco… Prevečkrat naši stari očetje niso posadili vseh dreves, ki so jih nameravali ali so se jim mnoge sadike posušile ali pa so mladi izbrali druga drevesa in druge sence.
Življenje lahko razumemo tudi, če se oziramo nazaj, a ga moramo gledati naprej - še posebej mladi. Gledati v prihodnost pomeni dati smisel in pomen času ali, če hočete, tej uri.
 
Po Antoniu Mazziju priredil Cvetko Valič

PABERKOVANJA

RAZISKAVA O BRANJU SVETEGA PISMA

V Vatikanu so 28. aprila na novinarski konferenci predstavili rezultate raziskave o branju Svetega pisma. Raziskavo je agencija GfK - Eurisko izvedla pod pokroviteljstvom Katoliške biblične federacije ob pripravi na Škofovsko sinodo s temo: »Božja Beseda v življenju in poslanstvu Cerkve«, oktobra 2008. V raziskavo so vključili osem evropskih držav (Veliko Britanijo, Nizozemsko, Nemčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Poljsko in Rusijo) ter ZDA. Anketirali so 13.000 udeležencev različnih veroizpovedi. Iz raziskave razberemo, da je 20% vprašanih Špancev, 27% Italijanov in 26% Britancev v zadnjih dvanajstih mesecih prebralo vsaj en odlomek iz Svetega pisma. V nekoliko večjem odstotku so Sveto pismo brali Poljaki (38%) in Rusi (35%), v samem vrhu pa so v ZDA, s 75%. Nemci (30%), Italijani (31%) in Poljaki (34%) najraje poslušajo nagovore, medtem ko so vprašani v Veliki Britaniji, Rusiji, Španiji in Franciji izjavili, da so jim bližji televizijski prenosi bogoslužnih slavij in oddajanje drugih verskih vsebin. Sveto pismo v molitvi uporablja manj vprašanih. Tudi tu vodijo Američani, 37% jih pri molitvi uporablja svetopisemska besedila. V sorazmerno velikem odstotku so še Poljaki (32%), na dnu lestvice so Nemčija s 13%, Italija 9% in Španija s samo 6%.
V domovih anketirancev v večini primerov imajo vsaj en izvod Svetega pisma. Izjema je Francija, kjer je manj kot 50% vprašanih izjavilo, da imajo doma izvod Svetega pisma. Francija je prav tako edina država, kjer prevladuje mišljenje, da se v šoli ni potrebno učiti vsebin, ki so povezane s Svetim pismom. Iz raziskave razberemo, da je veliko več tistih, ki imajo svetopisemska besedila za »pristna«, kot pa tistih, ki jih smatrajo kot »lažna«, prav tako je več tudi tistih, ki se jim zdijo »zanimiva« (odstotek niti v eni državi ni pod 75%). Večina tudi pravi, da svetopisemska besedila ni tako enostavno brati in razumeti (65% vprašanih v Evropi).

SVETOVNI DAN MLADIH

V preteklih dneh so objavili teme in svetopisemske odlomke za kateheze na Svetovnem dnevu mladih v Sydneyu. Teme so izbrali v Papeškem svetu za laike.
Glavna tema katehez bo: »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče« (Apd 1, 8), v katerih gre za razmislek o Svetem Duhu in poslanstvu v Cerkvi in svetu. Prva kateheza ima naslov: »Poklicani smo, da živimo po Duhu« (Gal 5, 25), druga: »Sveti Duh je duša Cerkve« (1 Kor 12, 13), in tretja: »Poslani v svet: Sveti Duh, prvi posrednik oznanila«.
 
Aleš Rupnik

Vrtnica in vijolica

Učiteljica hoče razložiti otrokom razliko med vrtnico in vijolico. »Predstavljajte si, da gre po cesti elegantno oblečena dama. To je vrtnica. Za njo koraka preprosto bitje s povešeno glavico. Kdo je ta?«
Martina: »Jaz vem. Ta je njen mož!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

INTERNETNA STRAN NAŠE ŽUPNIJE
Aleluja! No, pa smo na svetovnem spletu. Klikni na http://zupnije.rkc.si/go-kapela/ in si tam. Poglej, preberi, shrani kot zaznamek in če imaš kakšno pripombo ali komentar, piši. Hvala!
 
POHVALE
Veroučencem in njihovim staršem se zahvaljujemo za sodelovanje v adventni akciji »Otroci za otroke«, akciji Aninega sklada »Pomoč družinam z več otroki« in akciji »Posvojitev na daljavo«. Za slednjo je bilo v času posta darovanih 272,50 €, nabirka na Veliki četrtek pa je znašala 258,08 €. Bog plačaj za vaš prispevek in trud. Še posebej velja pohvaliti sodelovanje učencev 6. razreda in njihovega kateheta p. Davida, saj so zbrali kar polovico sredstev.
 
SLIKA SV. DRUŽINE
Na včerajšnjem vseslovenskem pastoralnem dnevu v Celju je družina Gregorič v imenu naše župnije sprejela podobo sv. družine. Za sodelovanje se ji zahvaljujemo in ji hkrati čestitamo za odprtost življenju. Pri današnji sv. maši ob 10:00 bomo to podobo slovesno sprejeli. Nato bo skupaj z molitvenim križem romala po naših družinah. Zato, drage družine, prijavite se za sprejem slike in križa.
 
KRST
Zakrament sv. krsta sta prejela: v nedeljo, 27. 4. Taj Peršolja, sin Matjaža in Romine Peršolja, Iztokova 46 v Kromberku, danes pa je bil krščen Nik Pečenko, sin Deana Pečenka in Metke Terpin iz Rutarjeve 6. Staršem in botrom novokrščencev želimo poguma in pričevalne ljubezni.
 
POROKA
Naš rojak p. Rafko Slejko, župnik v Mošnjah na Gorenjskem, je blagoslovil zakon svojega nečaka Janija Žvoklja z Varde in njegove izvoljenke Natalije Rijavec iz Dornberka. Poroka je bila v soboto 3. 5. Mladoporočencema želimo veliko božjega blagoslova.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Danes in v torek se srečamo s starši 2. in 3. razreda. Prihodnjo nedeljo (brez ponovitve naslednji torek) pa s starši birmancev.
 
POUČNO POTOVANJE
Šola verskega poglabljanja prireja obisk znamenite opatije Sesto al Reghena, Šole za izdelavo mozaikov v Spilimbergo in obisk razstave z naslovom »Bog in dobrine« v vili Manin (Codroipo) v soboto, 24. 5. z odhodom pri cerkvi ob uri, ki jo bomo sporočili prihodnjo nedeljo glede na vrstni red programa. Ob vpisu vplačamo akontacijo 20€.
Prijave sprejemamo v zakristiji in pri ge. Valentini samo še do jutri zvečer.
 
BIRMANCI
Do prihodnje nedelje moramo urediti prijave za počitniški teden, za katerega smo rezervirali teden od 26. 6. do 3. 7. na Vojskem. Zberimo se!
 
NAŠI RAJNI
Poslovil se je Avgust Rožič (66), z Ledin 16. Pogreb je bil na Stari gori 25. 4. V Batah pa je bila pokopana 7. 5. Ljudmila Gulin (97) iz ul. Gradnikove brig. 39.
Naj počivata v miru!

KROMBERK VOGRSKO

PRVO OBHAJILO
V Kromberku bo prihodnjo nedeljo, 18. 5. prvo sveto obhajilo med mašo ob 10:30 (ta dan bo maša na Vogrskem ob 9:00).

SVETA TROJICA
Na prihodnjo nedeljo svete Trojice bo maša tudi v cerkvi Svete Trojice ob 16:00.

PRIPRAVA NA KRST
Tečaj priprave staršev na krst otrok prične v sredo, 14. 5. ob 20:00 v Kromberku (tečaj bo vsako sredo do 11. 6.).

KRSTI
V nedeljo, 4. 5. je bil na Vogrskem krščen Filip Marcovich, danes pa v Kromberku Luka Mervič, Keti Pinosa, Etien Kavčič, Andrej Humar, Rok Pavlin, Brina Hvalič in Megi Zucchiati. Staršem čestitamo za pogum, da ste otrokom dali življenje in jim omogočili tudi duhovno bogastvo Božjih otrok. Krst otroka je priložnost za ureditev in poglobitev povezave med seboj in z Bogom za vso družino.

SOLKAN

BINKOŠTI
Iskrena dobrodošlica starejšim in bolnim, ki se danes udeležujejo prazničnega bogoslužja. Zahvaljujemo se jim za njihov vsakodneven skriti prispevek pri graditvi župnijske skupnosti. Naj jim Sveti Duh trenutek za trenutkom vliva moči za vztrajanje skoz vse preizkušnje! Hvala članicam ŽK, ki omogočajo današnje srečanje.
ŠMARNICE 2008
Otroci s spremljevalci ob 18:30 (da je lepo, poskrbi 'orkester' kitaristov), odrasli ob 19:00. Družine: vsaj trenutek vsak dan skupaj pokažejo Mariji, da so njeni. Ljubezen je iznajdljiva.
 
SREČANJA STARŠEV
v torek, 13. 5. ob 20:00 4. razred;
v četrtek, 15. 5. ob 20:00 5. razred (9).
 
SVETOPISEMSKA SKUPINA
V sredo, 14. 5. ob 20:00.
 
NAŠI RAJNI
27. 4. je dotrpela 85-letna Dragica (Karla) Pellegrini roj. Leban, IX. Korpus 52 a, 29. 4. pa 63-letni  Boris Šturm, Šolska 13. Jezus jima je z vnebohodom odprl nebesa, kjer naj doživljata večno luč in počitek. Sveti Duh Tolažnik naj potolaži srca sorodnikov!

ŠEMPAS - OSEK

SREČANJA S STARŠI
Srečanje s starši 2. razreda bo v ponedeljek, 12. 5. in 1. razreda v sredo, 14. 5. Srečanja so v Šempasu ob 20:00 v veroučnih prostorih.
 
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Bralci Slomškovega bralnega priznanja se za pogovor in delavnico zberete v soboto, 17. 5. ob 13:30 v veroučnih prostorih. Pogovorili se boste tudi o romanju na Ponikvo.
 
PRVOOBHAJANCI
V Oseku bo praznik prvega svetega obhajila v nedeljo, 18. 5., v Šempasu pa v nedeljo, 25. 5. V teh dneh se s prvoobhajanci in njihovimi družinami srečujemo ob mizi evharistične daritve. V petek, 16. 5. se zberemo v cerkvi v Šempasu ob 17:30, ko boste opravili spoved, prav tako bodo priložnost za spoved imeli tudi starši in drugi.
 
ROMANJE H KORENINAM
Z birmanci romamo v Oglej, Gradež in Štivan v soboto, 7. 6. Prijavite se v zakristiji.
 
NAŠI RAJNI
V četrtek, 24. 4. smo se v Šmihelu poslovili od pokojne Elvire (Vere) Šafarič (76), Šmihel 50a; v nedeljo, 27. 4. pa pri sv. Luciji v Vitovljah od pokojnega Marija Živca (83), Vitovlje 43a. Domačim izrekamo sožalje, drage pokojne pa priporočamo v molitev.

ŠEMPETER

SREČANJA V TEM TEDNU
v ponedeljek, 12. 5. ob 20:00 srečanje za Župnijsko karitas,
v torek, 13. 5. ob 20:00 začetek skupne priprave staršev na krst,
v sredo, 14. 5. ob 20:30 srečanje za starše (g. Slavko Rebec),
v četrtek, 15. 5. ob 20:00 srečanje za starše 5.(8) in 7. razreda.
 
PRIPRAVA NA 1. SV. OBHAJILO
Prvoobhajanci se duhovno pripravljajo na prejem 1. sv. obhajila z obiskom šmarnic. V sredo, 14. 5. ob 8:00 ali 16:00 se bodo starši udeležili delavne akcije čiščenja cerkve in urejanja okolja. V petek, 16. 5. ob 17:00 bo spoved prvoobhajancev in njihovih domačih, po maši pa bo generalka praznovanja. V nedeljo, 18. 5. bo ob 10:00 praznovanje 1. sv. obhajila za 18 otrok naše župnije.

SKUPNA OZNANILA 

ŠMARNICE
Vstopili smo v čudovit Marijin mesec maj, ko častimo Mater božjo z vsakodnevnimi šmarnicami: Marijine pesmi, litanije in šmarnično branje. Tudi doma naj nas na Marijo spominja »Marijin oltarček«, ki ga pripravimo tako, da pred Marijino podobo ali kip postavimo sveže rože.
 
VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vera in luč bo v nedeljo, 11. 5. ob 15:00 v Šempetru pri Gorici. Lepo vabljeni.
 
BINKOŠTI NA VITOVLJAH
Vabimo vas, da se v nedeljo, 11. 5. udeležite binkoštnega shoda na Vitovljah. Ob pesmi zvonov in molitvi se bomo pripravljali na obhajanje mašne daritve, ki bo ob 16:00. Pol ure pred mašo bo v cerkvi šmarnična pobožnost. Lepo povabljeni.