nazaj na kazalo
6. VELIKONOČNA NEDELJA     27. 4. 2008 // Leto VIII // Št. 34

UVODNIK

MOJ VELIKI BRAT

Morebiti se je začelo tako: ljudstvo je bilo nezadovoljno. Hotelo je imeti kaj več od življenja, recimo temu višji standard (početi kaj življenjsko nenujnega). Imenitniki so se domislili: naredimo areno, na sredo postavimo par ničvrednih (ali škodljivih) ljudi, spustimo mednje zveri in glejmo.
Publika je obnorela! Mlado in staro, profano in pobožno je drlo na ta milostni kraj in uživalo, nadvse uživalo. Ljudstvo je bilo spet srečno, oblast tudi – na prefinjen način se je znebila krščanske golazni, ki je podpihovala in vznemirjala ljudstvo brez možganov.
Tako so se rodili resničnostni šovi.
Nič novega torej. »Big brother«, pionir njihove vrste, je moderna arena z ljudmi in zvermi. Sprva se vse zdi kruto. Kdo bi spustil zveri med ljudi. Saj nikomur ne privoščimo mučenja. A s temi nesmiselnimi ugovori se mučimo le v začetku. Slaba vest pod pritiskom zanimivosti in užitka kaj kmalu potihne. Počasi se nam zdi zabavno gledati boj z zvermi. Postane nam ljubko, kako špricne kri iz aorte. Potem že čakamo, kdaj bodo pridušeno popokala rebra. Prav kmalu si že sami želimo zasaditi zobe v igralce. Nestrpni postajamo ... »Jaz bi jim pokazal, tej golazni ...«
To ni oddaljena stvar. Še malo resneje je postalo. Zdaj se javljajo prostovoljci, da bi jih spustili v areno. Tudi zveri ni več. Zdaj smo zveri gledalci, ki se naslajamo nad dogajanjem v areni. In obračamo palec, zdaj navzgor zdaj navzdol. Kdo si več upa? Kdo si upa prestopiti mejo spodobnosti in okusa? Kdo si upa s kom v posteljo? Kdaj bo kdo koga pretepel? Poglejte se v ogledalo, če so se vam med zanimivim dogajanjem v hiši Big brother podaljšali zobje.
Naši otroci so seveda z nami. Naj se imajo lepo. Naj se učijo. Morda pa jih bomo kdaj s ponosom gledali v areni in z navdušenjem pokazali: »Glejte, ta, ki si upa gol plesati po hiši, ta je pa naš!«
Ne vem, kdo se mi bolj smili. Izbiram med ljudmi, ki so v tisti najbolj opazovani hiši v Sloveniji, ker ravnajo z njimi slabše kot z živalmi (in ker si tega sami celo želijo), med nami, ki jih gledamo in med našimi otroki, ker rasejo v času brez mej (takih in drugačnih) ... In se ne morem odločiti ...

Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

FLAGELLUM DEI - BIČ BOŽJI

Med ljudstvi, ki so v zatonu rimskega imperija po geografsko najbolj primernem in že od prazgodovine dalje tudi najbolj prometnem koridorju med Srednjo Evropo in Apeninskim polotokom z različnimi nameni (naselitev ali plenitev) potovala in drla čez današnje slovensko ozemlje proti Italiji, so bili tudi Huni, nomadsko ljudstvo mongolskega izvora. Bili so odlični jezdeci, spretni bojevniki, vešči lokostrelci v diru, ki so s pridom uporabljali usnjeni laso. Njihov prodor v Evropo okoli leta 370 velja za začetek t. i. selitve narodov, ki je v mnogočem spremenila naselitveno, kulturno ter civilizacijsko podobo stare celine. »To je konec sveta« je zapisal milanski škof sv. Ambrozij, ko je opisoval nastop Hunov. Leta 534 je Hunom zavladal kralj Atila, država pa je segala od srednjeazijskih step do južne Nemčije, s središčem v Panoniji, njihovi vpadi čez meje rimske države pa so vzbujali strah, ki je dosegel vrhunec leta 452, ko so oblegali in oplenili Akvilejo (Oglej) ali leto prej (451), ko so na pohodu v Galijo (Francija) v boju z rimsko vojsko bili hudo poraženi. Poraz je omajal do tedaj neokrnjeno podobo Atile –  neizprosnega in zanesljivega voditelja. Atila je nenadoma umrl leta 453,  to pa je pomenilo tudi zaton ne le hunske države ampak sploh Hunov. Na slovenskem ozemlju so Huni zapustili le nekaj materialnih sledi, kar priča o tem, da se tu niso dlje zadrževali, zato pa se je v ljudskem pripovedništvu ohranil spomin na Hune in posebej na njihovega kralja, ki se je v evropski in tudi slovenski  ljudski spomin zapisal zavoljo svoje uničevalne moči kot flagellum Dei = »bič božji«.  V ljudskem pripovedništvu so takšne npr. pripovedke o pesjanih ali pasjeglavcih, o Psu Marku, ki da je prav sam Atila. Takšna je tudi ljudska pripoved o slovenski kraljici iz nadiških dolin, ki ji je hunski vladar odvzel zemljo, pred njim pa se je zatekla v Landarsko jamo. To pripovedko je upesnil A. Aškerc v pesmi Atila in slovenska kraljica. Med ljudsko izročilo o Hunih, posebej o Atili štejejo tudi ledinske imena, ki zaznamujejo bajeslovni Atilov grob. Atila naj bi bil pokopan v treh krstah, zlati, srebrni in železni v Tolminu, njegov grob pa naj bi na zahodnem slovenskem ozemlju bil tudi v Števerjanu (Valerišče), kjer naj bi hunskega kralja pokopali štirje vojščaki, ki so jih po vrnitvi v tabor ubili, da nihče nikoli ne bi zvedel za njegov grob, v katerega so zakopali tudi kraljevi zaklad. Ljudska etimologija s huni povezuje nastanek imena vasi Vogrsko. Bolj radovedni si o Hunih in Atili lahko preberejo npr. v  razpravah T. Knifica, Hunski sledovi v Sloveniji (Ptujski arheološki zbornik, 1993, 521-542) ali Z. Šmitka, Aspetti comparativi della tradizione popolare a proposito di Attila tra Slovenia e Italia (katalog razstave Attila e gli Unni, Oglej 1995, 107-112).
 
Drago Svoljšak

ZNAMENJA

IGRATI NA SREČO ALI BITI SREČEN? (4. del)

BASEN

MIŠ
Miška opazuje skozi špranjo v zidu stare hiše gospodinjo, ki odpira čudno škatlo. Take škatle je miška že poznala. In si reče: »V škatli ima gospodinja piškote!« Ko pa gospodinja dvigne, kar je v škatli, miški zastane dih. V rokah je imela mišelovko.
Miška steče čez dvorišče in vpije: »V hiši je mišnica! V tej hiši je mišnica!«

DRUGE ŽIVALI
Teče mimo kure, ki brska po dvorišču in brezskrbno kokodaka. Pove ji, kaj je v hiši. Kokoška pa: »Gospa Miš, to je resen problem. Nima pa nobenih posledic zame, zaradi mišelovke se pa res ne bom vznemirjala!«
Miška stopi k prašiču: »V hiši je nevarnost-mišnica!« Prašič miško pozorno posluša, z njo sočustvuje in reče: »Gospa Miš, zelo mi je žal, ampak jaz ne morem nič in tudi nočem imeti nič s to zadevo. Bom pa molil zate in za vse, ki jim grozi nevarnost. Bodi prepričana, da si v mojih dobrih željah in molitvah!«
In že je zgrožena miška pri kravi: »V hiši je mišnica! V hiši je mišnica! Kdor vstopi, je v nevarnosti!« Krava odgovori: »Oh, gospa Miš, žal mi je za tiste, ki bodo šli v nevarnost. Vem pa, da zaradi tega ne bo padla z mojega vampa niti ena dlaka. Vsak odgovarja zase!«

MIŠKA SE JE VDALA
Miška se je vdala v usodo. Nihče ni opazil nevarne povezave med mišelovko in seboj.
Ponoči pa se zasliši odsekan pok. Sprožila se je mišnica.
Gospodinja pohiti gledat kaj se je ujelo. V temi ni videla, da se je ujel rep strupene kače. Kača je pičila gospodinjo. Gospodar je gospodinjo takoj odpeljal v bolnišnico. Čez dva dni se je vrnila domov z vročino.

NAKAR SE ZVRSTIJO
Gospodar je vedel, da se vročina zdravi tudi z dobro in svežo kurjo juho. Zato je kokoško zaklal in ženi skuhal juho.
Bolezen pa se je slabšala. Na obisk so prihajali prijatelji in sorodniki. Da bi jih pogostil, je gospodar zaklal prašiča.
Na žalost je žena umrla. Na pogreb je prišla množica. Da bi vse pogostil, je gospodar dal zaklati kravo.
Miška pa je vse to opazovala skozi svojo špranjo…

NEVARNOST – ZA KOGA?
Kadar boš bral ali slišal, da je kdo v nevarnosti, recimo, da zapade v odvisnost igranja na srečo ali da zapravlja denar za igre na srečo in si misliš, da je to njegov problem, se spomni: »Kadar je nekdo v nevarnosti, smo vsi v nevarnosti!«
Najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi na tem svetu, pa je prijatelj, ki ti pove, kje je nevarnost, lovka ali zanka.

Zgodbo je z Vrneta pobral in priredil Gašper Rudolf

MODA GOVORI V VELELNIKU

(odlomek)

Moda govori v velelniku. Ukazuje. Poveljuje. »Letos: oranžne in ognjene barve, ki se bližajo rdečim, rožnatim, vijoličastim tonom!« /.../ Ponekod se velelnik razpusti v navaden povedni naklon: »To sezono nosimo črtaste pletenine.« »Spalne srajce imajo letos tričetrt dolžine.« Že ni več potrebno izrecno ukazovati, pokorščina modi je splošno sprejeta. O tem se več ne debatira.
Moda je zakon, je postava. Čista postava, ker ni nič drugega kot postava. Postava, ki nima stvarnega kritja. Zakaj je letos moderna ta barva in ne druga? Ker je tako določeno. In zakaj je tako določeno? Ker je pač tako določeno. Moda temelji na goli samovolji. Kdor se ji ne pokorava, je izobčen. Kar ni po modi, je iz mode. In kar je iz mode, je zunaj življenja, zunaj civilizacije, zunaj časa, zunaj svetne aktualnosti. Gre za neke vrste civilno smrt. Odtod neverjetna preplašenost in ubogljivost ljudi, ki so na drugih področjih radi uporni. Recimo, mladine. Človek se sploh sprašuje, če je točno govoriti o upornosti, ko morda gre le za neko redistribucijo ubogljivosti. /.../ Moda ne ukazuje od zgoraj, ampak od strani, iz horizontale, in ljudje jo v tej smeri ubogajo. Zdi se, kakor da se niso nikomur uklonili, a vendar je vse polno uklanjanja. Govoriti o avtoriteti zveni danes staroversko, a kljub temu se je težko ubraniti vtisa, da se ves svet uklanja neki nevidni, brezosebni in brezobzirni avtoriteti. Da je v bistvu zelo malo samostojnih, neodvisno mislečih ljudi. Da bi bilo prav govoriti o zelo ubogljivih upornikih ali pa o postransko malo upornih ubogljivcih.
Če bi šlo le za cunje, vse to ne bi imelo večjega pomena, a moda se že dalj časa ne zadovolji samo z urejevanjem oblačil in prodira vse globlje v življenje. /.../ Moda vdira v literaturo, filozofijo, da, tudi v teologijo. Izprevrača vzgojo, moralo, se igra z osnovami družbenega sožitja, izjeda temeljna načela spoznanja in življenja. /.../
Moda se ne razvija, moda seka in preskakuje, uničuje in preprečuje, da bi si človek ustvaril pregled, zajemajoč vzročno povezanost med prejšnjim, sedanjim in prihodnjim. Ali se na dnu cele vrste sodobnih kulturnih, političnih in socialnih zmešnjav ne skriva prav to pomanjkanje pregleda in zdržemnosti? To pomanjkanje onemogoča osebno kritično presojo in s tem odgovorno odločanje. Moda je čredniška in vodi v čredništvo. /.../ Zato je treba modo brzdati in ji zapirati vrata v področja, ki zahtevajo neko večjo globino, večjo resnost in osebno zavzetost. Kdor misli, da bo uspel pri vzgoji, pri kulturnem, socialnem ali političnem delu, če bo važna vprašanja modno zajemal in modno reševal, se zelo moti. Sezonsko preskakovanje, ki je modi bistveno, in pa sprotno izničevanje prejšnje mode mu bo onemogočilo vsak resničen napredek in naredilo jalov ves napor.

Milan Komar

PABERKOVANJA

PAPEŽ V ZDA

Govor na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov (OZN) in obisk Ground Zero sta dva pomenljivejša trenutka, ki ju je papež Benedikt XVI. izpostavil v govoru ob koncu šestdnevnega obiska v ZDA. Na sedežu OZN je papeža pričakal glavni tajnik Ban Ki – Moon s predsednikom Generalne skupščine. Benedikt XVI. se je pred predstavniki 192. držav zahvalil za prijazen sprejem. V nagovoru se je zaustavil ob 60. obletnici Deklaracije o človekovih pravicah in se zahvalil »za vse, kar je organizacija uspela doseči na področju varovanja osnovnih pravic vsake človeške osebe po vsem svetu«. Vse ljudi dobre volje je povabil, da se še naprej zavzemajo za ustvarjanje pravičnega in mirnega sožitja med narodi.
Nato je obiskal Ground Zero, kraj 11. septembra 2001, porušenih »dvojčkov«. Papeža so pozdravili newyorški župan, 24 predstavnikov gasilcev, civilne zaščite in policije ter v napadu ranjeni in sorodniki žrtev. Sveti oče je po molitvi prižgal svečo in vsem podelil blagoslov.
»O Bog ljubezni, milosti in sprave, obrni svoj pogled na nas, narod številnih ver in različnih tradicij, ki smo danes zbrani na tem kraju, prizorišču nasilja in bolečine. Prosimo Te, da v svoji dobroti podeliš večno luč in mir vsem, ki so umrli na tem kraju…«
Spomnil se je vseh, ki jih je njihovo delo in obveznosti 11. septembra 2001 privedlo na ta kraj in so postali žrtve tragedije. »Prosimo Te, da v svoji dobroti podeliš ozdravljenje vsem, ki zaradi tistega dne, danes trpijo. Prav tako zaceli trpljenje užaloščenih družin in vseh, ki so v tej tragediji izgubili svoje drage. Daj jim moč, da bodo pogumno živeli v upanju« je papež Benedikt XVI. molil za vse, ki so tudi v drugih krajih ZDA na isti dan našli smrt, bili ranjeni ali so izgubili družino. »Naša srca se povezujejo z njihovimi, naša molitev objema njihovo bolečino in trpljenje.«
Nato je molil k Bogu miru, da vsem narodom podari mir: »Bog miru, prinesi svojo luč v naš nasilni svet: mir v srca vseh mož in žena, mir med narode zemlje. Na svojo pot ljubezni usmeri vse, ki jim je sovraštvo uničilo srce in pamet. Dobri Bog, skrušeni pred nerazumno razsežnostjo te tragedije, prosimo za Tvojo luč in tvoje vodstvo. Podeli vsem, ki so preživeli, da bodo prav s svojim življenjem pokazali, da izgubljena življenja niso bila izgubljena zaman. Opogumi nas in potolaži, okrepi v upanju in nam daj modrosti in poguma, da bomo neutrudno delali za svet, v katerem bo med narodi in v srcih vseh vladal mir in resnična ljubezen«.

Aleš Rupnik

Vrabci in pomladanska setev

Mama vrabčevka in njeni mladiči opazujejo kmeta pri pomladanski setvi. »Predvsem si zapomnite tole,« pravi vrabčevka, »vedno pustite nekaj zrn, da kmet ne izgubi veselja do svojega dela!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

POČITNICE
Veroučencem in njihovim družinam želimo mirne, zdrave in oddiha polne prvomajske počitnice.

VNEBOHOD
Po 40 dneh velikonočnega praznovanja Cerkev obhaja Gospodov Vnebohod. Svete maše na slovesni praznik v četrtek, 1. 5. bodo ob 6:30, 8:00, 10:00 in 19:00.

ŠMARNICE
Kot vsako leto boste tudi letos mogli zjutraj pred sv. mašo ob 6:30 poslušati šmarnično branje za odrasle, zvečer ob 19:00 pa bodo šmarnice za otroke. Otroci in starši, pridite in počastite Majniško Kraljico, ki je tudi Kraljica vaših družin.

POROKA
Da je stanje resnično zaskrbljujoče, kar zadeva poroke, kaže tudi dejstvo, da sta se kot prvi par v tem letu v soboto poročila Nemec Aleksander iz Vrtojbe in Plesničar Ana iz Nove Gorice - Kapela. Mladoporočencema želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti, vsem, ki se pripravljajo na ta zakrament, pa veliko milosti in poguma.

KRST
Med božje otroke pa je bila v nedeljo, 20. 4. sprejeta Neva Kalan, prvorojenka Mateja in Tine Kalan iz Mavčič na Gorenjskem. Novokrščenki želimo zdravja, staršem pa čimprejšnjo uresničitev želje, da najdejo svoj dom na Goriškem.

KRISTUS ODREŠENIK

V ČETRTEK SVETI JOŽEF IN VNEBOHOD
Prvega maja bosta maši ob 7:30 in 20:00.

STARŠI
V nedeljo, 11. 5.  (s ponovitvijo naslednji torek) je na vrsti srečanje s starši 2. in 3. razreda. Naslove smo objavili prejšnji teden. Samo v nedeljo, 18. 5. pa se srečamo s starši birmancev. Nasvidenje!

VEROUK
Z veroukom bomo nadaljevali v ponedeljek, 5. 5.

ŠMARNICE
Z majem bodo šmarnice v cerkvi vsak dan v zvezi z mašo; v kapeli na Partizanski prav tako vsak dan razen ob nedeljah ob 18:45 z začetkom v ponedeljek, 5. 5.
Lepo vabljeni!

KNJIGA, KNJIGE, S KNJIGO
Za boljši odnos do knjige poteka danes v veži ob letošnjem Dnevu knjige akcija z naslovom: »Knjigo podarim, zamenjam, kupim.« Vabljeni!

KROMBERK VOGRSKO

ROMANJE NA SVETO GORO
Danes z romanjem na Sveto Goro iz Kromberka in z Vogrskega izročamo Mariji vse naše iskanje, prizadevanje, veselje in križe življenja.

VEROUK
Otroci in starši, po tem prvomajskem tednu počitnic bomo nadaljevali z zadnjim delom (mesecem) rednega verouka. Navdušeni prihajajmo k šmarnicam!

ŠMARNICE
S četrtkovim prvim majem vstopamo v čudovit Marijin mesec, ko častimo Mater Božjo z vsakodnevnimi šmarnicami: Marijine pesmi, litanije in šmarnično branje. Tudi doma naj nas na Marijo spominja »Marijin oltarček«, ki ga pripravimo tako, da pred Marijino podobo ali kip postavimo sveže rože.

PROŠNJI DNEVI
Do srede bomo v prošnjih dnevih prosili za Božji blagoslov pri našem delu, na prvi maj - v četrtek pa bomo počastili Jezusa ob njegovem vnebohodu.

GOTARDOVA NEDELJA
Prihodnjo nedeljo (4. 5.) bomo na Vogrskem s slovesno mašo počastili svetega Gotarda, sozavetnika župnije.

SOLKAN

PROŠNJI DNEVI
V ponedeljek, torek in sredo pred vnebohodom se v molitvah obračamo k vsem svetnikom, da nam izprosijo potrebnega Božjega blagoslova za življenje in delo.

GOSPODOV VNEBOHOD
letos 1. 5., ko je tudi praznik sv. Jožefa, delavca, zavetnika naše škofije.
Sv. maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši molitev za duhovne poklice.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA
Do binkošti z Marijo in apostoli kličemo: Pridi, pridi, Sveti Duh.

ŠMARNICE 2008
Za odrasle se pričnejo 1. 5. in bodo povezane z mašo. Odkrivali bomo Marijo, kraljico družine. Za otroke se pričnejo v 5. 5. ob 18:30. V pomoč nam bodo Šmarnice slovenske družine.

PRVI PETEK IN SOBOTA
2. in 3. maja. 2. maja ob 18:30 zakrament sprave, da bomo po srcu čim bliže Majniški kraljici.

NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na prvo majsko nedeljo, 4. 5. Romarska maša ob 10:00 (v Solkanu takrat ne bo maše). V čim večjem številu se pridružimo romarjem za križev pot s Prevala ob 8:00. Ob lepem vremenu se kot pravi romarji tudi po bogoslužju še zadržimo na kraju milosti.

BINKOŠTNA NEDELJA, 11. 5.
K maši ob 10:00 vabljeni tudi starejši in bolniki. Zdravi jim s prevozom omogočimo to veselje. Po maši še prijateljsko druženje.

ŠEMPAS - OSEK

ŠMARNICE
K Šmarnicam se zbiramo razen ob nedeljah vsak večer ob 19:00, v Ozeljanu in Šempasu. Lepo povabljeni.
V župniji Osek pa bodo Šmarnice: v Oseku v župnišču (ponedeljek, petek, sobota), pri sv. Luciji (torek in četrtek) in pri sv. Petru (sreda). V nedeljo bodo šmarnice pri sv. Luciji.

GOSPODOV VNEBOHOD
Praznična maša bo v četrtek, 1. 5. v Šempasu in pri sv. Luciji ob 9:00. Popoldne vas vabimo na Vitovlje ob 16:00, kjer bo po maši šmarnična pobožnost.

PRVI PETEK
Na prvi petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko spoved.
Gospod Bogdan bo bolne na domu obiskal v petek dopoldne v Oseku in v soboto dopoldne v Vitovljah.

SREČANJA S STARŠI
Srečanje s starši 4. razreda bo v ponedeljek, 5. 5. in za 3. razred v sredo, 7. 5.; s starši 2. razreda se srečamo v ponedeljek, 12. 5. in 1. razreda v sredo, 14. 5. Srečanja so v Šempasu ob 20:00 v veroučnih prostorih.

KONCERT
Danes ob 14:30 vas vabimo na koncert v župnijsko cerkev v Šempasu. Program oblikujejo Komorni mešani pevski zbor Monošter, Mešani pevski zbor Lipa Šempas in otroško-mladinski pevski zbor župnije Šempas.

BINKOŠTI NA VITOVLJAH
Vabimo vas, da se v nedeljo, 11. 5. udeležite binkoštnega shoda na Vitovljah. Ob pesmi zvonov in molitvi se bomo pripravljali na obhajanje mašne daritve, ki bo ob 16:00. Lepo povabljeni.

VEROUČENCI
Z rednimi veroučnimi srečanji nadaljujemo po počitnicah, 5. 5.

ŠEMPETER

VABILO K ŠMARNICAM
Vabim vas k šmarnični pobožnosti, ki bo med tednom vsak večer ob 19:00, ob nedeljah pa ob nedeljski maši ob 8:00 in 10:00. Na poseben način ste vabljeni prvoobhajanci, ki boste v maju (18. 5.) prejeli prvo sv. obhajilo. Starše prvoobhajancev vabim, da sodelujejo pri branju šmarnic. K šmarnicam vabljeni tudi vsi drugi veroučenci. V spodbudo boste ob obisku šmarnic dobivali posebne nalepke.

DUHOVNA OBNOVA OB 1. PETKU
V četrtek, petek in soboto bomo imeli uro molitve pred Najsvetejšim uro pred večerno mašo (ob 18:00). Oblikovali jo bodo člani 7, in 8. rože ŽRV ter binkoštne dvorane. Medtem bo priložnost za spoved. Med mašo bodo šmarnice, po maši ponovna izpostavitev Najsvetejšega, molitev in blagoslov z Najsvetejšim.

SLOVENSKI PASTORALNI DAN (SPD)
bo na mestnem stadionu v Celju v soboto 10. 5. Odhod avtobusa iz Šempetra bo ob 6:30. Cena prevoza z avtobusom je 15€. Geslo SPD je povezano z letom družine: »Za življenje - za družino.« Zato ste posebno vabljene na SPD družine. Družinam dajem poseben popust za prevoz (za otroke je cena samo 5€). SPD bo praznovanjski vrhunec Slovenske Cerkve, ki se je odločila za Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem.

SKUPNA OZNANILA 

PRIPRAVA NA ZAKON
Nov krog se prične v nedeljo, 4. 5. ob 15:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.

NASLEDNJA OZNANILA
bodo izšla v nedeljo, 11. maja.