nazaj na kazalo
5. VELIKONOČNA NEDELJA     20. 4. 2008 // Leto VIII // Št. 33

UVODNIK

ČASI? TAKI IN DRUGAČNI

VELIKA NOČ 2008
Pogovor ob žegnu in voščilih se je ob velikonočnih praznikih premaknil k razpravljanju o pomenu velike noči in njenem praznovanju za večino ljudi tega časa v tukajšnjem prostoru.
Vlile so se besede, križale misli, mešale izkušnje, praznovanjske, tradicionalne, krščanske, potrošniške in nikakršne. Tudi prazne!
Na koncu se je debata zedinila v ugotovitev, da živimo v nekakšnem ozračju kakor Božjega mrka, zatona Boga ali oddaljenosti Božjega.

JE REKEL
Nekdo je rekel, da smo namnožili hrup, udobje, blagostanje, strahove, predvsem pa svoj napuh čez vse mere. Vso to šaro da smo zbasali v sebi in v družinah tako na trdo, da Bog ne more več do nas. Med Bogom in nami je preveč navlake. Zaradi tega da tudi velikonočni prazniki gredo nekako mimo, nimamo časa, ali ga imamo premalo.
 
ANDREJ SINJAVSKI
Pred enajstimi leti je umrl mož, ki se je trudil, da bi sodobnemu človeku razložil vzroke za občutek Božje oddaljenosti in odsotnosti. Ta občutek se je porajal v drugi polovici prejšnjega stoletja najbolj množično na Zahodu.
Mož, ki je o tem veliko govoril in pisal je ruski mislec in pisatelj Andrej Sinjavski  (roj. v Moskvi 1925, obsojen na sedem let sovjetskega zapora, leta 1973 gre na Zahod in dobi prestižno profesuro na Sorboni, umrje v PROŠNJI DNEVI
V ponedeljek, torek in sredo pred vnebohodom se v molitvah obračamo k vsem svetnikom, da nam izprosijo potrebnega Božjega blagoslova za življenje in delo.

GOSPODOV VNEBOHOD
letos 1. 5., ko je tudi praznik sv. Jožefa, delavca, zavetnika naše škofije.
Sv. maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši molitev za duhovne poklice.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA
Do binkošti z Marijo in apostoli kličemo: Pridi, pridi, Sveti Duh.

ŠMARNICE 2008
Za odrasle se pričnejo 1. 5. in bodo povezane z mašo. Odkrivali bomo Marijo, kraljico družine. Za otroke se pričnejo v 5. 5. ob 18:30. V pomoč nam bodo Šmarnice slovenske družine.

PRVI PETEK IN SOBOTA
2. in 3. maja. 2. maja ob 18:30 zakrament sprave, da bomo po srcu čim bliže Majniški kraljici.

NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na prvo majsko nedeljo, 4. 5. Romarska maša ob 10:00 (v Solkanu takrat ne bo maše). V čim večjem številu se pridružimo romarjem za križev pot s Prevala ob 8:00. Ob lepem vremenu se kot pravi romarji tudi po bogoslužju še zadržimo na kraju milosti.

BINKOŠTNA NEDELJA, 11. 5.
K maši ob 10:00 vabljeni tudi starejši in bolniki. Zdravi jim s prevozom omogočimo to veselje. Po maši še prijateljsko druženje.Franciji leta 1997).
 
PRIPOVEDUJE IN VPRAŠUJE
Govorimo o blagostanju in sanjamo o še večjem blagostanju. Tehnika postaja v svoji napihnjeni vsemogočnosti vedno bolj neobvladana. Povsod je oglušujoč hrup, ki preglaša naše notranje glasove. Medtem pa se pehamo, da bi spravili skupaj vedno več stvari na vedno bolj natlačen in neurejen kup.   
Kako naj v vsem tem sploh slišimo korak Boga, ki hodi po naših poteh brez reklame, brez hrupa, saj je njegov glas namenjen našemu srcu?
Stari Latinci so pripovedovali o bogovih, da hodijo med nami z nogami povitimi v mehko volno,  da bi bili neslišni in nevsiljivo skrivnostni…
Mi imamo na ušesih kar naprej neke slušalke… v njih pa se meša vesoljni hrup tega sveta.
Ni čudno, da preslišimo velikonočno sporočilo.
In mimohod vstalega Gospoda!
 
Gašper Rudolf

VREDNO SPOMINA

ANDREJ LAVRIN – OB 200. OBLETNICI SMRTI

V dolgi vrsti duhovnikov, ki so v preteklosti službovali v Šempetru pri Gorici si prav posebno mesto zasluži Andrej Jožef Lavrin. Ta razgledani in izobraženi mož je v kraju deloval skoraj trideset let, v času po odhodu jezuitov, ki za kraj niso najbolje skrbeli. Lavrin se je rodil 13. septembra 1743 v Vipavi, umrl je 24. aprila leta 1808 v Šempetru. Izhajal je iz kmečke družine, šolal pa se je v Novem mestu, Ljubljani, Gradcu in končno na Dunaju, kjer je doktoriral iz filozofije in teologije. Posvečenje je prejel leta 1768, do junija 1779 je bil kaplan v Vipavi.
Drugi goriški nadškof grof Rudolf Edling je v mladem duhovniku videl sposobnega in primernega kandidata za zahtevno mesto šempetrskega župnika. Župnija je bila namreč ena največjih v Goriški nadškofiji, ponavadi so to mesto zasedali najodličnejši duhovniki. Mladi Lavrin se je izkazal in kmalu napredoval do pomembnih nalog v nadškofiji. Naslednik nadškof Inzaghi, ki je deloval v zapletenih časih jožefinskih reform, je župnika Lavrina povišal v konzistorialnega svetnika, dobil je pomembno vlogo pri župnijskih izpitih. Leta 1790 je postal častni kanonik.
Istega leta je Lavrin postal okrožni dekan (decanus circularis) in je upravljal velik del ozemlja tedanje Goriške nadškofije, šlo je za župnije: v Gorici, Šempeter, Prvačina, Vogrsko, Miren, Solkan, Kanal ter za kaplanije: Kostanjevica na Krasu, Doberdob in Temnica. Hkrati so pod njegovo cerkveno oblast sodile tudi dekanije s kmečkim prebivalstvom (decanatus ruralis): Tolmin in Volče, Kobarid, Bovec, Podmelec, Šentviška gora, Šebrelje, Cerkno, Nemški Rut, Černiče in Šempas, Kamnje, Sv. Križ, Rihemberk, Dornberk, Komen, Renče, Goče in Ajdovščina.
Lavrin je veljal tudi za pomembnega goriškega pesnika, sodeloval je v zbirki prigodnic v čast grofu Janezu Filipu Cobenzlu, pomembnemu posestniku na Goriškem in Kranjskem. V tej zbirki najdemo Lavrinovo klasicistično pesem Oda Slavenska, kjer poudarja, da govori v imenu Slavencev (mi se le časti veselimo visoke našga Slavenca). Ob tem je Lavrin prvič v slovenski poeziji uporabil narodno ime Slavenec, do tedaj so namreč rabili pokrajinska imena (Goričani, Kranjci, Štajerci itd.).
Niso znane poznejše Lavrinove pesmi, očitno ga je bolj pritegnila zgodovina, saj je avtor krajše zgodovine oglejskega patriarhata in goriške nadškofije.
Še posebej je zanimiv arhivski dokument, ki ga je podpisal župnik Lavrin. Nastal je verjetno leta 1788 in ga danes hrani Nadškofijski arhiv v Gorici. V njem Lavrin poroča o nekdanjih cerkvah v župnijah Šempeter, Miren, Renče, Prvačina in Vogrsko, ki so bile tedaj že opuščene ali uničene. V šempetrski župniji so to cerkvica sv. Marka na istoimenskem hribu nad Šempetrom (ecclesia s. Marci in Monte), cerkvica sv. Sebastjana v kraju (ecclesia s. Sebastiani in pago) ter cerkvica sv. Ota na gričih proti Vrtojbi (ecclesia s. Ottonis supra Vertoibam Sup.).

Renato Podbersič ml.PROŠNJI DNEVI
V ponedeljek, torek in sredo pred vnebohodom se v molitvah obračamo k vsem svetnikom, da nam izprosijo potrebnega Božjega blagoslova za življenje in delo.

GOSPODOV VNEBOHOD
letos 1. 5., ko je tudi praznik sv. Jožefa, delavca, zavetnika naše škofije.
Sv. maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši molitev za duhovne poklice.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA
Do binkošti z Marijo in apostoli kličemo: Pridi, pridi, Sveti Duh.

ŠMARNICE 2008
Za odrasle se pričnejo 1. 5. in bodo povezane z mašo. Odkrivali bomo Marijo, kraljico družine. Za otroke se pričnejo v 5. 5. ob 18:30. V pomoč nam bodo Šmarnice slovenske družine.

PRVI PETEK IN SOBOTA
2. in 3. maja. 2. maja ob 18:30 zakrament sprave, da bomo po srcu čim bliže Majniški kraljici.

NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na prvo majsko nedeljo, 4. 5. Romarska maša ob 10:00 (v Solkanu takrat ne bo maše). V čim večjem številu se pridružimo romarjem za križev pot s Prevala ob 8:00. Ob lepem vremenu se kot pravi romarji tudi po bogoslužju še zadržimo na kraju milosti.

BINKOŠTNA NEDELJA, 11. 5.
K maši ob 10:00 vabljeni tudi starejši in bolniki. Zdravi jim s prevozom omogočimo to veselje. Po maši še prijateljsko druženje.

ZNAMENJA

IGRATI NA SREČO ALI BITI SREČEN? (3. del)

V DRUŽINI
Prejšnjo nedeljo 13. aprila 2008 je bil v tedniku Družina objavljen na 10. strani  pogovor z mag. Bogdanom Vidmarjem o igralništvu. G. Bogdan je delal več let v župniji Kristusa Odrešenika in spoznal mesto. V Rimu je dosegel magisterij iz pedagogike in je svetovalni delavec na Škofijski gimnaziji v Vipavi. Nekaj poudarkov:
 
BISTVENO VPRAŠANJE
je spreminjanje igralniške zakonodaje. Hit in igralniška industrija nasploh pričakuje liberalizacijo zakonodaje in ministrstvo za finance je tak predlog tudi pripravilo. Igralniška industrija očitno pričakuje še ugodnejše obdavčenje svoje dejavnosti od predlaganega, še več možnosti za prirejanje iger na srečo. Mi pa smo prepričani, da se je treba obrniti v čisto drugo smer: da je potrebno zakonodajo zaostriti, saj že sedaj recimo ni poskrbljeno za problematične in patološke hazarderje. V Sloveniji ni niti ene specializirane zdravstvene ustanove za zasvojene z igrami na srečo, čeprav smo po številu igralnic na prebivalca na prvem mestu v Evropi.
Poseben problem je reklamiranje igralništva, kjer ni nobenih opozoril na nevarnosti, ki jih prinaša. Se pravi, že sedanja zakonodaja ne omogoča t.i. odgovornega igralništva, ki bi ga naj menda uvajali v novih mega igralnicah.

STRANKE
Ni politične stranke ali vidnega politika, ki bi javno postavljal pod vprašaj širjenje igralništva in bil kritičen do takšnega razmaha te industrije, kot mu ga namenjajo načrti. Tukaj so si vse parlamentarne stranke zelo podobne.  Na pobudo, da se srečamo z njihovimi poslanskimi skupinami, se je odzvala samo SDS. Poslušali so nas in obljubili, da bodo zadevo predstavili tudi drugim članom stranke.
Druge stranke pa se niso niti odzvale civilni iniciativi.

IN KRISTJANI?
Vprašati se moramo, zakaj kristjani tolikokrat molčimo, ko gre za pomembne družbene stvari. Kot da nimamo pravega poguma. Politiki tako rekoč vsi po vrsti zagovarjajo širjenje igralništva, mi pa se bojimo kritično ovrednotiti njihove besede… Mislim, da bi morala biti Cerkev – pa nimam v mislih le vodstva – bolj odločna. Kje smo se izgubili kristjani ob dejstvu, da imamo v Sloveniji največ igralnic glede na število prebivalcev. Imamo 13 igralnic in skoraj 40 igralnih salonov, s čimer prekašamo vse evropske države… Očitno se kristjani ne znamo »iti demokracijo«.

NISEM PRETIRAN OPTIMIST
Že dalj časa spremljama javne razprave o igralništvu, ki jih je sprožila napoved sodelovanja Hita in Harrah'sa, v skoraj vseh primerih pa so se spraševali le o tem, ali bo slovenski partner sodeloval z Američani ali ne, kako bi to sodelovanje vzpostavili, kdo bo imel od njega največje koristi, kolikšen delež v teh načrtih bo imeli igralništvo in kolikšnega turizem… Na razne okrogle mize pa niso povabljeni tisti, ki imajo drugačno vizijo Slovenije.  Kar ni ravno znak demokratičnosti v naših medijih. Drugi smo si morali medijski prostor tako rekoč izboriti.
PROŠNJI DNEVI
V ponedeljek, torek in sredo pred vnebohodom se v molitvah obračamo k vsem svetnikom, da nam izprosijo potrebnega Božjega blagoslova za življenje in delo.

GOSPODOV VNEBOHOD
letos 1. 5., ko je tudi praznik sv. Jožefa, delavca, zavetnika naše škofije.
Sv. maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši molitev za duhovne poklice.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA
Do binkošti z Marijo in apostoli kličemo: Pridi, pridi, Sveti Duh.

ŠMARNICE 2008
Za odrasle se pričnejo 1. 5. in bodo povezane z mašo. Odkrivali bomo Marijo, kraljico družine. Za otroke se pričnejo v 5. 5. ob 18:30. V pomoč nam bodo Šmarnice slovenske družine.

PRVI PETEK IN SOBOTA
2. in 3. maja. 2. maja ob 18:30 zakrament sprave, da bomo po srcu čim bliže Majniški kraljici.

NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na prvo majsko nedeljo, 4. 5. Romarska maša ob 10:00 (v Solkanu takrat ne bo maše). V čim večjem številu se pridružimo romarjem za križev pot s Prevala ob 8:00. Ob lepem vremenu se kot pravi romarji tudi po bogoslužju še zadržimo na kraju milosti.

BINKOŠTNA NEDELJA, 11. 5.
K maši ob 10:00 vabljeni tudi starejši in bolniki. Zdravi jim s prevozom omogočimo to veselje. Po maši še prijateljsko druženje.
Povzeto iz  Družine, 13. 04. 2008, str. 10.

IZ SLOVARJA »M« KOT MOLITEV

Naučil sem se, da lahko molim iz različnih razlogov: da bi prosil za nekaj ali za nekoga, da bi se zahvaljeval ali častil.
Poskušal sem moliti sam, poskušal sem moliti v skupini, v skupnosti, v samostanski tišini, celo v hrupu avtoceste, pa na vrhovih gora, v mestnih parkih, v polmraku svoje skromne sobice.
L8_st33_sl1Vseskozi me je mučila potreba, da bi se pogovarjal z Bogom, da bi izmenjal besede z edino osebo, ki sem jo čutil kot očeta, z edinim, ki bi me edini mogel razumeti. Toda vedno je prišlo kaj vmes. Vedno so me premagale nepremostljive ovire, ki so jih med naju postavljali moj egoizem, moja glava, polna samo strogo razumarskih sklepanj, moja nesposobnost, da bi odvrgel neumne pregrade hinavske kulture.
Hotel sem se čutiti otroka nebes in večnosti, pa sem ostajal igrača v oblasti cmeravosti in oguljenih fraz.
Bil sem David brez prače, angel z zlepljenimi krili, plezalec v teniskah, potapljač s praznimi jeklenkami.
Godilo mi je drugim pripovedovati o svojih napakah in pomanjkljivostih. Desetletja so bili moji grehi edina priložnost, da sem govoril z Bogom in bližnjim.
V starosti pa sem, utrujen od objokovanja in predvsem od čiščenja svoje divjine in jezen nase, ker sem se obdal z ruševinami zgradbe, ki se je zrušila preden je bila zgrajena, vse vrgel stran.
Končno govorim s svojim Bogom, pa ne s papirjem v rokah ali z že izdelanim govorom. Vem, da on ve, da je življenje povezano s tem mojim neurejenim govorjenjem. Moj Bog ni Bog natančnih stavčnih zvez, vnaprej določenih vzdihljajev ali eksegeze.
Nekje sem bral tole anekdoto. Daleč od sveta, nepismen in odljuden je živel puščavnik. Prebival je v jami, jedel je zelenjavo s travnika, spal je na kamnitih tleh. Edina molitev, ki jo je uspel oblikovati, je bila sestavljena iz nekaj besed. Prihajal je iz jame, k nebu dvignil roke in ure dolgo kričal: »Gospod, usmili se Sebe!« Stare knjige pravijo, da so puščavnika ob smrti angeli odnesli v nebesa, čeprav je izrekal hudo napako.
Mi pa znamo na tisoče molitvic. Dostojanstveno jih izrekamo. Gorje, če se zmotimo za kakšno besedo ali preskočimo kakšno pavzo!
Ne vem, če bodo na prehodu v večnost prepoznali to kreditno kartico.
                           
Antonio Mazzi, prevod Vinko Paljk

PABERKOVANJA

PAPEŽ BENEDIKT XVI. V ZDA

»Kristus, naše upanje« je geslo papeža Benedikta XVI. ob obisku v Združenih državah Amerike. Sveti oče je obisk namenil dvema mestoma, ki mu v šestih dneh obiska nudita gostoljubje in sta simbol ZDA: Washington in New York. Obisk poteka v razpoloženju pastoralnega in medverskega pogovora, pa tudi velike medijske pozornosti. V molitvi s cerkvenimi skupnostmi, ki delujejo na ozemlju teh dveh škofij želijo zaobjeti celotno Cerkev v ZDA. V programu je tudi obisk Steklene palače v New Yorku in Ground Zero, simbola miru, ki je v izgradnji.
Lokalna Cerkev v obeh krajih se že dolgo pripravlja na papežev prihod, predvsem v srečanjih in pogovorih. Velika pastoralna pozornost je bila namenjena mladim Američanom, do katerih sporočilo evangelija išče pot med glasovi in težnjami etičnega relativizma in vsakdanjega materializma. To je v pogovoru za Radio Vatikan povedal washingtonski nadškof Donald Wuerl in dodal, kako ves čas pripravljajo vernike, še posebej mlade, da bi razumeli, kdo je papež. »Papež je Peter med nami. Na ta način lahko katoličane današnjega časa, še posebej mlade naučimo, da Cerkev potrebuje Petra, ki jo vodi in podpira. V naši kulturi, današnji družbi je nujno, da poslušamo evangelij, besedo življenja; poslušati in sprejeti, da obstaja duhovna dimenzija človekovega življenja. V ZDA živimo raztreseno življenje, zato naša pozornost uhaja v vse smeri in se ne zaustavi ob pomembnem dejstvu, da ima človekovo življenje tudi duhovno dimenzijo. Potrebujemo povezanost, pogovor, stik z Bogom. Sveti oče nam prinaša prav to sporočilo, ki nagovarja vse, ne samo katoličane. Papeževa navzočnost bo ovrednotila navzočnost človeka, duhovnika, škofa, vsake osebe, ki predstavlja ta odnos z Bogom.«
O geslu apostolskega potovanja: »Kristus, naše upanje« je nadškof izpostavil besede svetega očeta v okrožnici »Rešeni v upanju (Spe salvi)«, v kateri poudarja, da današnji svet zelo potrebuje znamenja upanja in to zaradi vseh negativnih vidikov, ki jih vsak dan gledamo po televiziji, poslušamo po radiu in beremo v časopisih. Zavedati se moramo, da nad vsem tem obstaja nekaj več. Imamo možnost živeti v miru, oblikovati dobro in pravično družbo, odprto živeti svojo vero in jo živeti v polnosti. »Oseba, ki živi v upanju, živi drugače. Prav zato je obisk svetega očeta za vse trenutek upanja, v katerem je potrebno sprejeti in živeti prav ta smisel upanja. Prihod svetega očeta je pričevanje, oznanilo upanja ne samo za prihodnost, ampak tudi za današnji čas« je povedal nadškof Wuerl.

Aleš Rupnik

Nov paznik

V zapor pride prvič v službo  nov paznik. Upravnik ga vpraša: »Ali ste sposobni za to delo? Naši zaporniki so zelo neukrotljivi.« »Tega pri meni ne bo. Kdor ne bo ubogal, bo letel ven!« odvrne hrabro.

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

PRIPRAVA NA BIRMO
V soboto, 12. aprila so učenci 7. in 8. razred s spremljevalci in katehetom poromali v Oglej, Gradež in Štivan. Na starokrščanskih tleh so tako mogli spoznati od kje je prišla preko misijonarjev krščanska vera v naše kraje.

SREČANJE ZA STARŠE
Starši 7. in 8. razreda imajo srečanje jutri, v ponedeljek, 21. aprila ob 10:00 ali 18:00. Pridite, da se skupaj pogovorimo o zaključnih korakih v tem veroučnem letu.

ROMANJE
V zakristiji zbiramo prijave za slovenski pastoralni dan v Celju v soboto, 10. maja.

ZAHVALA
Ob minulih velikonočnih praznikih ste namensko darovali: za oljke na cvetno nedeljo 390,30 €,  za posvojitev na daljavo 258,08 € in za Božji grob 416,70 €. V imenu vseh obdarovanih Bog plačaj!

POGREBA
Na pokopališču v Stari Gori smo se poslovili: 11. 4. od Vide Grajžl (84), iz Prvomajske 32 in 14. 4. od Alojza Širclja (86), iz Gregorčičeve 13a. Naj jima Gospod podari večni mir.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Danes, s ponovitvijo v torek, se srečamo s starši predšolske skupine in 1. razreda. Vsebina: za predšolske uvajanje v molitev okrog 6. leta; za 1. razred pa dozorevanje za evharistijo-uvajanje v simbole. Vsebina za 11. maj: 2. razred – nagrajevanje in kaznovanje okrog 8. leta; 3. razred pa – Med praznoverjem in nasiljem.

ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA
ŠVP je zaključila letošnji program. Dve udeleženki tretjega letnika sta se odločili za sklepno nalogo. Vnaprejšnje čestitke!
Študijski izlet bomo organizirali v soboto 24. maja: Sesto al Reghena (opatija, cerkev…) in Spilimbergo (mesto mozaika, Šola za mozaik, zgodovinsko jedro). Prijave sprejema ga. Valentina, tel. 333 30 63, ali v zakristiji.

UPOKOJENCI
Nasvidenje v sredo ob 17:00!

KRST
V nedeljo 13. aprila je bila krščena Jasna Kante, hči Petra in Helene Dolinar z Ledin. Krščenki in družini želimo polnost blagoslova.

OGLEJ
Birmanci, ki niso mogli na romanje v Oglej, Gradež in Štivan 12. t.m., naj ga načrtujejo za prvo soboto v juniju (7. junija) s Šempasom. Nekateri ste pot že vplačali. Če je za koga potnina veliko breme, naj pove, da poiščemo rešitev. To velja tudi za poletni program.

DAN KNJIGE
23. april je dan knjige. Založba Branko bo ob tem dnevu prihodnjo nedeljo, 27. aprila, v naši veži promovirala akcijo za boljše kroženje knjig in branje z vodilom: knjigo podarim, zamenjam, kupim. Vabljeni!

KROMBERK VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z rednim veroukom. Z veseljem pridimo pripravljeni!

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Otroci, ki ste sodelovali pri SBP, kakor tudi starši in morda še drugi, romanje na Ponikvo, rojstni kraj škofa blaženega Antona Martina Slomška bo v soboto, 26. aprila z odhodom ob 6:00.

PAPEŠKA NEDELJA
Benedikt XVI. je bil izvoljen za papeža 19. aprila 2005, zato se ga danes kot rimskega škofa in papeža spomnimo v molitvi in pri maši ter ga priporočimo Svetemu Duhu, da bi modro vodil sveto Cerkev!. Bog naj ga ohrani zdravega, skrbnega in preudarnega med nami!

ROMANJE NA SVETO GORO
Prihodnjo nedeljo, 27. aprila romamo na Sveto Goro tako iz Kromberka, kot tudi z Vogrskega. Zato bo to nedeljo maša le v Kromberku ob 9:00 ter na Sveti Gori ob 10:00. Za križev pot se zberemo pri prvi postaji na Prevalu ob 8:00, peš pa krenemo z Vogrskega ob 4:30, od kromberškega gradu ob 6:30, z Bonetovšča ob 7:00.

SOLKAN

SREČANJE STARŠEV
V torek, 22. aprila ob 20:00 starši 2. razreda.

25. april SV. MARKO
Po maši prošnja k vsem svetnikom za Božji blagoslov.

NA SVETO GORO
roma naša župnija 4. maja; s Prevala ob 8:00.

ŠEMPAS - OSEK

ROMANJE
Ob župnijskem romanju na Sveto Goro se vsem zahvaljujem za lepo udeležbo, sodelovanje in zbranost.

SREČANJA S STARŠI
Srečanje s starši 6. razreda bo v ponedeljek, 21. aprila in za 5. razred v sredo, 23. aprila. Srečanja so v Šempasu ob 20:00 v veroučnih prostorih. Z drugimi srečanji nadaljujemo po prvomajskih počitnicah.

KONCERT
V nedeljo, 27. aprila ob 14:30 vas vabimo na koncert v župnijsko cerkev v Šempasu. Program oblikujejo Komorni mešani pevski zbor Monošter, Mešani pevski zbor Lipa Šempas in otroško mladinski pevski zbor župnije Šempas. Lepo povabljeni.

OBNOVA ŽUPNIJSKE CERKVE V ŠEMPASU
Z večjimi deli bomo zaključili ta teden. Naprošam, da se čiščenja cerkve in opreme čez teden udeležite v čimvečjem številu, še posebej iz družin letošnjih prvoobhajancev. V nedeljo bo župnijska maša ob 10:30 v Šempasu.

ŠEMPETER

ROMANJE V FATIMO
V petek, 25. aprila po večerni maši ob 19:00 gre na pot prva skupina romarjev. Obiskali bomo Lurd, Kompostelo in Fatimo. Vrnili se bomo z letalom 1. maja zjutraj.
Druga skupina gre na pot v sredo 30. aprila ob 17:00. Odhod letala iz Brnika bo ob 20:30. Obiskali bodo Fatimo in Lurd. V Šempeter se bodo vrnili v ponedeljek v dopoldanskih urah. Za to skupino je še nekaj prostora. Če želite iti, se prijavite takoj, ker se čas izteka. Cena romanja je 550€. V ceno je vključen letalski in avtobusni prevoz ter trije polni penzioni. Dodamo še 35€ za letalske takse.

SLOVENSKI PASTORALNI DAN
bo na mestnem stadionu v Celju v soboto 10. maja 2008. Geslo tega dneva bo: »Za življenje - za družino.« Vabljeni v čim večjem številu. Posebno vabim družine. Lahko greste s svojimi vozili ali z avtobusom, ki bo šel iz Šempetra ob 6:30. Cena prevoza z avtobusom je 15 €. Družinam dajem poseben popust (če gre na pot vsa družina, imajo otroci zastonj). Prijavite se čim prej.

SREČANJA
Ponedeljek, 21. 4. ob 20:00 srečanje za biblično skupino. Torek, 22. 4. ob 20:00 srečanje za starše prvoobhajancev. Sreda, 23. 4. ob 20:00 srečanje za starše 4. in 5. razreda.

SKUPNA OZNANILA 

SLOVENSKI PASTORALNI DAN V CELJU
Vabimo vas, da se udeležite Slovenskega pastoralnega dneva 10. maja 2008 v Celju. Odhod avtobusa bo ob 7:00 izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vrnemo se v zgodnjih večernih urah. Cena prevoza je 15 € na osebo. Prijavite se pri domačem župniku.

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST OTROK
Srečanja potekajo ob torkih ob 20:00 v župnišču v Šempasu.