4. VELIKONOČNA NEDELJA 13. 4. 2008 // Leto VIII // Št. 32

UVODNIK

DUHOVNI POKLIC

Ali je duhovni poklic sploh poklic?
V ožjem pomenu besede štejemo v to skupino duhovnike, redovnike in redovnice ter misijonarje in misijonarke. Zaman bi se trudil, da bi na seznamu poklicev našel duhovni poklic. Opredeljeni smo kot svobodni umetniki, kar po svoje ni nič narobe, saj se trudimo biti svobodni, vendar je naše poslanstvo več kot le umetnost.
Ko gledam na življenje današnjega človeka, vidim, da večina ljudi hrepeni po duhovnosti. Upam si trditi, da dandanes človek nobenega poklica ne more resno in odgovorno opravljati, če iz svojega življenja izbriše duhovno dimenzijo.
V minulem tednu sem na radiu Ognjišče slišal izjavo medicinske sestre, da se je za svoj poklic odločila zato, ker ji je babica nekoč svetovala: »Kaj boš umirala kot tajnica, bodi raje sestra v bolnici! V tebi vidim čudovite darove s katerimi moreš obogatiti ljudi.« Tako je postala medicinska sestra in danes je v svojem poklicu srečna, saj s požrtvovalnim delom lajša stisko ljudi v bolečinah in preizkušnjah.
V življenju prav vsak potrebuje duha, ki nam usmerja korak na pravo pot, pot lastne izpolnitve in notranjega miru.
4. velikonočna nedelja, nedelja Dobrega pastirja, nas še posebej nagovarja, da se zavemo prisotnosti in moči duha od zgoraj, ki ga more v dobri meri posredovati prav človek, ki je z vsem srcem odgovoril na Božje povabilo za delo v Gospodovem vinogradu.
Duhovni poklic je resnično poklic, ki se dotika naše čestokrat ranjene in obtežene duše. Zato je med nas prišel Nekdo v podobi Dobrega pastirja, da bi z lastnim zgledom pokazal poslanstvo vsakega, ki se odloči za to pot.
Vsi skupaj in vsak zase smo dolžni prepoznavati svojo poklicanost in prositi Boga, naj nas usliši, ko prihajamo predenj s prošnjo po obilni žetvi duhovnih poklicev.

p. Krizostom

VREDNO SPOMINA

BITKA PRI FLOVIU

Ko so se leta 568 iz polisa Norikon Langobardi preselili v Italijo in osnovali v Furlaniji svoje prvo vojvodstvo (dukat), s sedežem v Čedadu (antični Forum Iulii) so izpraznili obsežna ozemlja med Panonijo in vzhodnimi Alpami, kamor so se za njimi naseljevali Slovani, takrat še pod avarsko nadoblastjo. Langobardi in Slovani so tako postali novi mejaši in Pavel Diakon v Zgodovini Langobardov pogosto poroča o njihovih odnosih in spopadih, npr. v letih 664, 605, 720 v zgornjem Posočju. Prav na slovansko – langobardskem ozemeljskem spoju se je že v 8. stoletju izoblikovala etnična meja med slovanskim in romanskim svetom, ki je ostala vse do danes bolj ali manj nespremenjena. Langobardi so se dobro zavedali ranljivosti vzhodne meje čedadskega dukata, zato so jo zavarovali s farami - zaselki (Bilje, Solkan, Fara, Gorica), ki so v svojem okolju gospodarili in hkrati kot vojščaki nadzorovali in varovali obsoški predel Vipavske doline. Vipavska dolina, v kateri se je od prazgodovine dalje, posebej pa v antiki in v obdobju preseljevanja ljudstev iz panonske pahljače v en sam tok zgoščal promet Italije željnih ljudstev, je bila tudi za Langobarde ključ branjenja njihove nove domovine.
Prav v tej prelestni dolini, koder blagi mediteran globoko seže v evropsko celino, so se ob Hublju, pri kraju Flovio (Flovius), ki je bil v zgodnjem srednjem veku dedič slovite rimske trdnjave Castra ali po mrzlem Hublju (Fluvius Frigidus) poimenovane cestne postaje mansio Fluvio Frigido, Langobardi spopadli z Avari. To je bilo leta 663. Šlo je pravzaprav za notranji obračun med langobardskim kraljem Grimualdom in kralju nepokornim vojvodo Lupom. Da ne bi zanetil krvave in škodljive bratomorne vojne je kralj nad Lupa namreč poklical kar Avare ali Obre, ljudstvo iz azijskih step, ki so skupaj s Slovani tudi sicer sovražno pritiskali na njihove zahodne meje. Pavel Diakon v Zgodovini Langobardov (5. knjiga, 19, 20) takole opisuje to bitko, zadnjo veliko bitko v antični zgodovini Goriške: »Kakan je prišel z veliko vojsko in na kraju, ki se imenuje Flovius, se je vojvoda Lupus tri dni boril s kakanovo vojsko… Prvi dan je premagal veliko vojsko in le malo njegovih ljudi je bilo ranjenih. Drugega dne, ko je bilo že nekaj njegovih ranjenih in mrtvih, je vendar prav tako pobil mnogo Avarov. Tretjega dne pa, ko je bilo že večji del njegovih ranjenih ali ubitih, ni nič manj uničil veliko kakanovo vojsko in se polastil bogatega plena. Ko pa so četrtega dne videli prihajati nadnje tolikšno množico, so se komaj mogli rešiti z begom.« Lupus je na bojnem polju umrl, Langobardi so se umaknili v svoje trdnjavice, »Avari pa so se razkropili po vsem njihovem ozemlju in vse oplenili ali uničili z ognjem«.

Drago Svoljšak

ZNAMENJA

IGRATI NA SREČO ALI BITI SREČEN? (2. del)

VPRAŠLJIVOST IGER NA SREČO
V Italiji, velja tudi za Slovenijo!, je stanje na področju iger na srečo zaskrbljujoče. Tega niso pričakovali, zlasti ne tako hitro…
O tem je v Turinu potekal strokoven posvet 28. marca 2008 v Študijskem središču Skupine Abel (Gruppo Abele). Sodelovali so najvidnejši strokovnjaki s področja medicine, psihiatrije, sociale, države ter različnih prostovoljnih združenj, ki spremljajo pojav hazardiranja in njegove posledice.
Tam so bili tudi ljudje, ki vodijo po različnih krajih Italije središča za zdravljenje zasvojenosti od iger na srečo. Hoteli so povezati znanje in pamet, da bi ob naraščajočem pustošenju iger na srečo, uspešneje pomagali ljudem iz hazarderskih zablod ter javnost osveščali o neusmiljenih in hitrih! posledicah igralničarstva.

SKUPINA ABEL (Gruppo Abele)
Ko so razgrinjali podatke, so se prijeli za glavo.
V svetovnem merilu so Italijani že na tretjem mestu hazardiranja, takoj za Japonci in Britanci. Na omenjenem posvetu so očitali brez dlake na jeziku, da so za dramatično stanje na področju igralništva krivi tudi politiki vodilnih političnih strank. Dopuščajo, da je postalo vse ozemlje prepreženo z igralnimi avtomati in (manjšimi) igralnimi saloni, TV igrami na srečo, z reklamnimi triki trgovcev (kakor tudi pri nas!).
Pred okroglo 20 leti sta imeli poleg državne loterije koncesijo še dve športni stavi. Zdaj imajo povsod igralne avtomate, množijo in povečujejo se ponudbe iger na srečo na spletu… Vedno več ljudi tava okrog različnih stav in zapravljanj, prepričanih, da denar samo čaka, kako se bo vsul prav nanje…

ŠTEVILKE
Socialni delavci so se zgrozili ob podatku, da je igranje na srečo med glavnimi razlogi prezadolženosti Italijanov.
Tako kot naši oblastniki in predstavniki ljudstva, so bili tudi italijanski prepričani, da bodo zbrali z davki od iger na srečo veliko denarja za javne proračune. Nekaj let je šlo; po letu 2002 pa je začel usihati priliv iz hazarderskega posla... Kako? Hazard narašča, na drugi strani pa dobijo od tega vedno manj država, občine, pokrajine.
Zasvojencev, bolnih, zadolženih, osamljenih, tesnobnih, živčnih pa je vedno več…
Tako je torej s toliko reklamiranim nadstandardom iz hazarda!
Zaprepaščeni so bili ob podatku, da je vedno več ljudi zasvojenih z igrami na srečo. Nekateri zasvojenci vstajajo ponoči, da igrajo (in se zadolžujejo!) po internetu… Lani so Italijani zaigrali 42,2 milijard evrov, kar je občutilo na svoji usodi ogromno družin, predvsem manj premožnih. Raziskava med nezaposlenimi je pokazala, da je med njimi nadpovprečno število igralcev.
Finančna izguba je na dlani, da ne govorimo o človeških stiskah. Čeprav imajo v Italiji precej dobrih središč in kar nekaj strokovnjakov za pomoč zasvojencem (blizu Vidma npr. v Campoformido), trdijo, da jih je kruta resničnost hazarda našla nepripravljene. Več kot 700 tisoč odvisnikov od hazarda in njihovih svojcev so nerešljivo breme tudi za 60 milijonsko Italijo.

Gašper Rudolf

IZ SLOVARJA »I« KOT IME

Da je človek edinstven in daleč najbolj vzvišen nad druga živa bitja in druge oblike življenja, vidimo iz njegove sposobnosti, da daje imena. Ljudi in stvari kliče z njihovim imenom.
O tem govori slikovito že prva stran Svetega pisma: »Gospod Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom in jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek« (1 Mz 2, 19).
O človekovi potrebi po dialogu z drugim človekom, z drugim imenom!, govori pripoved o spremembi Adamovega rebra v Evo, v »ti«, ki mu je podoben in se z njim lahko pogovarja. Vse stvari v raju so povezane z imenom – osebe, živali, rastline, pojavi...
Bog je hotel, da je Adam sam dal ime, pomen in namembnost vsemu, kar ga je obdajalo. Kadar te nekdo sredi anonimne množice pokliče po imenu, se ti vedno vzbudi občutje ugodja. Vsakdo od nas ima potrebo, da je klican po imenu, poznan po imenu, skratka priznan po tistem, kar je. Sredstvo za izpolnitev te potrebe pa je ime. Človekova resničnost seveda ni vsa v imenu. Vendar je ime vsaj bledo znamenje njegove veliko globlje resničnosti.Ena od raziskav, ki je bila narejena v revnih predelih Baltimora, je proučevala skupino dve sto fantov, živečih v revščini in brez velikih načrtov. Torej fante brez ambicij in pomembnih sanj o tem, kaj bodo v življenju počeli.
Raziskava je prišla do ugotovitve, ki se je na splošno za vsakega od fantov glasila: »V življenju nima nobene možnosti!« Po petindvajsetih letih so prišli izsledki te raziskave v roke nekemu univerzitetnemu profesorju. Iz radovednosti je dal študentom nalogo, naj raziščejo, kako se je odvijalo življenje teh fantov po prvi raziskavi. Študentje so jih našli 180. Kaj so ugotovili? Kar 176 izmed onih fantov se je dvignilo nad srednjo šolo: postali so odlični pravniki, zdravniki, poslovneži, ljubeči očetje... Osupel profesor je naročil dodatno raziskavo z glavnim vprašanjem: »Kako si vsakdo izmed njih razlaga osebni uspeh?« Skoraj vsi so odgovorili: »V letih odraščanja smo imeli čudovito učiteljico.« Profesor si ni dal miru. Uspelo mu je najti čilo priletno učiteljico: »Kakšno čarobno formulo ste uporabljali, da ste tiste mlade fante potegnili iz zloglasne mestne četrti k življenju?«
S svetlimi in nasmejanimi očmi je čudovita upokojenka odgovorila: »Preprosto. Vsakega posebej sem imela rada. To vedno delam.«
Poznala in imela je rada vsakega posebej do dna njegovega imena. Če vsakega kličemo po imenu, stvari delujejo, sicer… so mrtve.Na nedeljo duhovnih poklicev dodamo: »Bog vsakega kliče po imenu. S posebno ljubeznijo kliče v duhovni poklic. Kdor to zazna ter zavzeto in veselo odgovori, mu je zagotovljena »sijajna kariera«.

Po Antoniu Mazziju Vinko Paljk

PABERKOVANJA

V SPOMIN NA JANEZA PAVLA II.

»Skrivnost življenja in pričevanja Janeza Pavla II. je bila najgloblja potrditev njegove povezanosti z Bogom v Jezusu Kristusu«, je 2. aprila rekel kardinal Camillo Ruini, papežev vikar za mesto Rim, v kripti vatikanske bazilike na molitvenem bedenju mladih v spomin na papeža Wojtyła. Kardinal Ruini je Janezu Pavlu II. priporočil potrebe ljudi, še posebej mladih. »Če želite občutiti veselje svojega življenja in ga ljubiti kot nekaj, kar ne mine in predvsem kar ne razočara, prosite Gospoda, naj vam pomaga razumeti, da je življenje sad Božje ljubezni do človeka. Zato se življenje ne prekine in ne konča s smrtjo, ker je Božja ljubezen zvesta in edina, ki je močnejša od smrti.«
Kardinal Comastri je govoril o liku Janeza Pavla II. ter poudaril, da je bil čudovit pričevalec križanega in vstalega Jezusa, njegovo življenje je bilo sporočilo, oznanilo… »Bolj ko je slabelo telo, bolj je bilo vsem jasno, da je v Janezu Pavlu II. začelo biti drugo življenje«. Kardinal je povedal, da je prav preko številnih beatifikacij in kanonizacij Janez Pavel II. poudaril, da smo vsi poklicani k svetosti. Natančno ob 21:37, ob uri, ko je Janez Pavel II. odšel v Očetovo hišo, je kardinal Comastri povabil k molku in dodal: »Totus tuus: bil je povsem Marijin, da bi bil popolnoma Jezusov.«

PROGRAM PAPEŠKEGA SVETA »PRAVIČNOST IN MIR«

V Papeškem svetu »Pravičnost in mir«, ki ima prvenstveno nalogo, da poglablja in širi socialni nauk Cerkve, v letošnjem letu pripravljajo štiri mednarodna študijska srečanja ob temah: razoroževanje, politika, davki in delovanje laikov v luči socialnega krščanskega nauka. Prvo srečanje v aprilu ima naslov: »Razoroževanje, razvoj in mir. Možnosti za celovito razorožitev«. Poudarek je na etično – političnih, gospodarskih in pravnih pogledih ter na vlogi mednarodnih, nevladnih in verskih organizacij. »Politika, zahtevna oblika ljubezni« je tema mednarodne konference v juniju. V središču razprave bo krščanski pogled na politiko, človekove pravice in področje zaščite življenja in družine.
Svet bo ob koncu oktobra v Dar-es-Salamu, v Tanzaniji pripravil III. celinski kongres za vso Afriko, kjer bodo predstavili Kompendij socialnega nauka Cerkve. Podoben kongres so pripravili za Ameriko leta 2005 v Meksiku, za Azijo pa leta 2007 v Bangkoku na Tajskem.
V septembru bo srečanje, na katerem bodo govorili o obdavčevanju, ko bo v središču razprave etična, gospodarska in pravna pomembnost davčnega vprašanja. Študijsko posvetovanje o odnosu laikov in cerkvenega socialnega nauka bo potekalo v novembru. Laiki so posebej odgovorni pri oblikovanju in širjenju cerkvenega socialnega nauka. Srečanje je namenjeno poglobitvi vloge laikov.

Aleš Rupnik

Nazorna razlaga

Uroš vpraša atija: »Ati, kakšna je razlika med človekom, ki je varčen in skopuhom?« »Poglej, sine! Če na razprodaji kupim srajco zase, sem varčen; če pa na razprodaji kupim plašč za našo mamico, sem skopuh.«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

MOLITVENI KRIŽ
Danes, na nedeljo duhovnih poklicev, še posebej naprošeni vsi, ki ste pripravljeni sprejeti molitveni križ iz Assisija, pred katerim boste en teden molili za nove duhovne poklice.
ROMANJE V ASSISI
Še vedno so prosta mesta na avtobusu, ki bo prišel iz Ljubljane v Novo Gorico ter naprej proti Padovi in Assisiju. Oglasite v zakristiji.
PASTORALNI DAN V CELJU
Prijave po 15 € sprejemamo v zakristiji.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Srečanja, na katera vabimo starše, so zadnja v tem delovnem letu. Danes s starši 4. in 5. razreda.
Prihodnjo nedeljo ali naslednji torek se dobimo s starši predšolskih otrok in 1. razreda. Po prvomajskih počitnicah bo sledilo 11. 5. srečanje s starši 2. in 3. razreda. Teme bomo napovedali.
Letošnja srečanja bomo sklenili 18. 5. s starši birmancev.
KRSTA
Prejšnjo nedeljo, 6. 4., sta bila krščena Alen Sedej, sin Jurija in Natalije Freunderich s Cankarjeve in Natalija Enea Spačal, hči Adrijana in Helene Kostadinović.
Naj spremlja Božji blagoslov obe družini.
MINISTRANTI IN SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Prihodnjo soboto ob 9:00 se dobimo z ministrantkami in ministranti.
Ob 10:00 pa z vsemi bralkami in bralci Slomškovega bralnega priznanja.
Nasvidenje!

KROMBERK VOGRSKO

DUHOVNI POKLICI
Danes, na nedeljo Dobrega pastirja, bomo v molitvah in pri maši še posebej molili in prosili za nove duhovne poklice in za svetost duhovnikov.
VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z rednim veroukom. Z veseljem pridimo pripravljeni!
PAPEŠKA NEDELJA
Prihodnjo nedeljo obhajamo obletnico izvolitve sedanjega papeža Benedikta XVI. V molitvi ga priporočimo Svetemu Duhu, da bi modro vodil sveto Cerkev!
ROMANJE NA SVETO GORO
V nedeljo, 27. 4. romamo na Sveto Goro tako iz Kromberka, kot tudi z Vogrskega. Zato bo to nedeljo maša le v Kromberku ob 9:00 ter na Sveti Gori ob 10:00. Pripravimo se in povabimo tudi druge!

OSEK

SREČANJA S STARŠI
Srečanj s starši se udeležujete po razporedu v Šempasu.
ROMANJE NA SVETO GORO
Skupaj z župnijo Šempas v nedeljo, 20. 4. romamo na Sveto Goro.

SOLKAN

SREČANJA STARŠEV VEROUČENCEV

v torek, 15. 4. ob 19:00 starši s prvoobhajanci,
v sredo, 16. 4. ob 20:00 starši 1. razreda.

NAŠI RAJNI
4. 4. je odšel v Očetov dom 67-letni Sergej Čujk, Šolska 52. Luč Vstalega naj mu sveti vso večnost in domačim preganja temine žalosti!

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
Srečanje s starši 8. razreda bo v ponedeljek, 14. 4. in za 7. razred v sredo, 16. 4. Za 6. razred bo srečanje v ponedeljek, 21. 4. in za 5. razred v sredo, 23. 4. Srečanja so ob 20:00 v veroučnih prostorih.
ROMANJE NA SVETO GORO
V nedeljo, 20. 4. romamo na Sveto Goro. Peš romarji se zberemo ob 4:30 pri cerkvi v Šempasu. Na Prevalu se za molitev Križevega pota zberemo ob 8:00. Romarska maša bo ob 10:00. Prosim bogoslužne sodelavce, da se dogovorijo za sodelovanje pri maši. Doma na ta dan ni maše. Nedeljska maša bo v soboto ob 19:00 v Ozeljanu.
NAŠI RAJNI
V petek, 3. 4. smo se v Ozeljanu poslovili od Marije Fornazarič (89), Šmihel 67. Hvaležni za njena dobra dela in molitev v župniji jo priporočamo dobroti Božjega usmiljenja.

ŠEMPETER

KRSTI
Na belo nedeljo 30. 3. 2008 je bilo v Šempetru krščenih pet otrok: Elis Bratuž, Nike Černe, Collin Zavrtanik, Lara Zaletel in Monika Furlan. Staršem iskreno čestitam k njihovi odločitvi za pot vere.
CERKVENI POGREBI
V Šempetru smo se prejšnji mesec poslovili od Anice Spačal (1. 3.), Karmele Šinigoj (17. 3.), Marije Žigon (21. 3.), Franca Mirnik (22. 3.), Slave Reščič (29. 3.) in Ane Bufolin (2. 4.). Naj počivajo v Gospodovem miru.
DAROVI V VELIKEM TEDNU
Dar velikega četrtka, namenjen za uboge, je bil 601,44 €. Na veliki petek ste za Cerkev v Sveti deželi darovali 631,82 €. Na veliko noč ste za obnovo zvonika darovali 3006,86 €. Za vse darove se vam iskreno zahvaljujem.
SLOVENSKI PASTORALNI DAN
Slovenska Cerkev se pripravlja na pastoralni dan, ki bo na mestnem stadionu v Celju v soboto 10. maja. Geslo tega dneva bo: »Za življenje - za družino.« Vabljeni v čim večjem številu. Posebno vabljene družine. Lahko greste s svojimi vozili ali z avtobusom, ki bo šel iz Šempetra ob 6:30. Cena prevoza je 15 €. Prijavite se čim hitreje. »Prideš?« »Pridem.«
ROMANJE V FATIMO IN LURD
Dokončno smo se odločili, da bo romanje potekalo tako kot smo načrtovali: v dveh skupinah s čarterskim poletom iz Brnika v Lizbono in nazaj. Letalo bo poletelo iz Brnika 30. aprila ob 20:30, v Lizbono bo prispelo ob 23:05, iz Lizbone se bomo vračali ob 23:35 in prispeli na Brnik ob 3:35. Ker moramo biti na letališču eno uro prej, bo odhod iz Šempetra za drugo skupino 30. aprila ob 17:00. Prva skupina se bo vrnila domov 1. maja okrog 6:00. Ker je za drugo skupino še precej prostora (18 mest), se lahko še prijavite. Celotno ceno za romanje: 550 € poravnajte še ta teden do 20. aprila. V ceno niso vključene letalske takse, ki znašajo 35 €.

SKUPNA OZNANILA

LETO DRUŽINE
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripravili in sodelovali pri MOLITVI ZA DRUŽINE v nedeljo, 6. 4. na Sveti Gori. Ob bogatem sporočilu pesmi, ki jih je izbrala ga. Nataša Konc Lorenzutti in pesmi naših pevskih zborov, ki se vsak teden zbirajo na pevskih vajah, naj nas nagovor in molitev za družino spremlja tudi v prihodnje. Hvala tudi bratom frančiškanom na Sveti Gori za gostoljubje.
PRIPRAVA STARŠEV NA KRST OTROK
S srečanji začnemo v torek, 15. 4. ob 20:00 v Šempasu.
PREDAVANJE O DEMENCI
V ponedeljek 14. 4. ob 20:00 organizira Župnijska karitas Šempeter v župnijski dvorani predavanje (g. Grego Milan). Na to predavanje vabljeni vsi, ki vas ta tema zanika.