3. VELIKONOČNA NEDELJA 6. 4. 2008 // Leto VIII // Št. 31

UVODNIK

KAJ JE OSTALO PO TREH LETIH?

»Po Janezu Pavlu II. je Bog ponovno vstopil v svet,« je na predvečer tretje obletnice smrti Janeza Pavla II. dejal kardinal Re, prefekt kongregacije za škofe. »Za to je porabljal vse svoje moči. S svojim zgledom zadnjih tednov bolezni je pokojni papež pričal, naj bosta tako obdobje starosti kot bolezen sprejeta z vedrino, in nas je poučil, da je življenje dar vse do konca, in da ga je potrebno zato sprejemati tudi v nemoči in trpljenju.«
Zvestoba evangeliju mu je dajala moči, da je z neverjetno svežino branil poglavitne človeške in krščanske vrednote. Na vseh koncih sveta je sejal razloge za življenje in upanje in je ponovno poudaril dostojanstvo vsakega moškega in ženske. S tem je hotel poudariti, da je pot resnice in moralnih vrednot edina cesta, ki lahko zagotovi bolj human, pravičen in miroljuben pristop do človeka.
Njegova vera, njegova prepričanja, njegov pogum ostajajo pričevanja, ki govorijo na srce vsakemu človeku, saj je bilo njegovo življenje vedno v sozvočju z njegovim oznanilom. Zato so v njem mnogi z zaupanjem iskali smisel življenja. Bil je steza do ponovnega odkritja poti, ki vodi k Bogu.
O papeževem življenju govori tudi novinar in pisatelj Bernard Lecomte, avtor njegove biografije: »S svojo duhovno hojo je učil in spodbujal vzhodne kristjane ter s tem zgradil ogrodje svoje politične in socialne govorice med ljudmi, s katero je branil človekove pravice in svobodo, še posebej najbolj intimno – religiozno svobodo.«
Kar še najbolj odseva iz življenja Janeza Pavla II., je po besedah kardinala Sandrija njegova »zlepljenost« s Kristusom v družbi z Marijo. To je bilo posebej vidno v obhajanju in češčenju svete evharistije, kjer je našel moč, da je vsem ljudem, posebno pa trpečim na duši in telesu ter dvomljivcem in skeptikom, oznanjal Živega Kristusa, prijatelja in rešitelja za vsakogar.

Po članku Roberte Sciamplicotti (www.zenit.org) prevedel in priredil Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

RAFAELOVA DRUŽBA

Rafaelova družba oz. Družba sv. Rafaela je cerkvena bratovščina za izseljence. Nastala je kot odraz skrbi Katoliške Cerkve zaradi množičnega izseljevanja iz Evrope v drugi polovici 19. stoletja. Družbe, ki so dobile ime po nadangelu Rafaelu, zavetniku popotnikov, so bile razširjenje po celem svetu. Izseljencem so nudile duhovno in materialno pomoč, predvsem pa jim pomagale na poti in pri namestitvi v novi domovini.
Prvo Družbo sv. Rafaela so ustanovili v Nemčiji leta 1878, iz te države je namreč v tistem času odšlo nekaj milijonov izseljencev. Nemškemu zgledu je leta 1890 sledila tudi podobna avstrijska družba s sedežem na Dunaju. Sredi osemdesetih let 19. stoletja je val izseljevanja zajel tudi slovenske dežele, naši predniki so začeli množično odhajati predvsem v Severno Ameriko. Do leta 1914 jih je odšlo že več kot 200.000. Zato so na pobudo takratnega ljubljanskega škofa Jegliča v Ljubljani leta 1903 najprej ustanovili pomožni odbor dunajske Družbe sv. Rafaela. Ustanovni zbor slovenske podružnice Družbe sv. Rafaela za varstvo katoliških izseljencev iz Kranjske, Koroške in Primorske je bil 11. novembra 1907 v Ljubljani. Prvi predsednik je postal Ivan Janežič. Družba je pri svojem delu računala na pomoč cerkvenih in državnih ustanov, nekaj denarja je uspela zbrati tudi s članarinami in drugimi samostojnimi akcijami. Delovala je preko razvejane mreže zastopnikov po slovenskih župnijah in v večjih evropskih pristaniščih (Trst, Le Havre, Bremen, Hamburg). Leta 1904 so izdali knjižico Kažipot za izseljence, nanje so se obračali tudi s pomočjo slovenskih katoliško usmerjenih časopisov, tako doma kot v Ameriki. Predvsem so izseljencem nudili različna obvestila, nasvete za potovanje, posredovali so naslove za primer stiske itd. Že leta 1908 je bila v New Yorku na pobudo p. Kazimirja Zakrajška ustanovljena Družba sv. Rafaela za slovenske priseljence. Predvsem je posvečala svojo skrb slovenskim naselbinam brez stalnega slovenskega duhovnika. Na otoku Ellis Island pred New Yorkom, vstopni postaji za priseljence, je imela stalnega zastopnika, ki je rojakom nudil pomoč pri prvem stiku z Ameriko.
Do začetka prve svetovne vojne so nastale podobne organizacije za pomoč izseljencem še v Gorici, Trstu in Mariboru. Slovenske podružnice so dejansko ob izbruhu spopadov prenehale delovati, formalno so jih sicer ukinili šele 1924.
Z razpadom stare Avstro-Ogrske so tudi na področju skrbi za izseljence nastopile nove razmere. Tako je 16. oktobra 1927 v Ljubljani nastala samostojna slovenska Družba sv. Rafaela. Prvi predsednik je postal tedanji ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, v bistvu je delovala podobno kot njena predhodnica v nekdanji državi.
Po drugi svetovni vojni so nove revolucionarne oblasti Družbo sv. Rafaela ukinile. Z demokratičnimi spremembami na Slovenskem je njeno ime zopet prevzelo Katoliško središče Slovencev po svetu. Danes Družba sv. Rafaela deluje v Ljubljani, v prostorih zraven Teološke fakultete.

Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

IGRATI NA SREČO ALI BITI SREČEN? (1. del)

HAZARD - SLOVENCI IN ZAHODNI SOSEDJE
Igre na srečo, zlasti njihov bolezenski surov protiudarec, ki mu strokovnjaki pravijo zasvojenost z igrami na srečo in brezumno prezadolževanje, v raznih državah vedno bolj vznemirjajo socialne službe, civilne in cerkvene organizacije, zakonodajalce, strokovnjake pa tudi politike.
Med državami, prepojenimi s hazardom, si Slovenija še vedno ne dela posebnih skrbi.
Spet zaostaja. Ni čudno!
Ljudje o igralništvu in njegovih posledicah še vedno ne vedo kaj prida, hazarda in njegovih pogubnih posledic ne poznajo. V tem smo nerazgledani. Velik del ljudi še vedno verjame propagandi igralničarjev, marsikomu se še vedno v sanjah prikazuje gospodarski čudež, splošna blaginja ter odrešitvena moč hazarda za Goriško.
Bralec teh vrstic se lahko spomni, kako so še pred tremi leti tako imenovani odgovorni in strokovni glasniki hazarda od Ljubljane do Nove Gorice tekmovali, kdo bo bolj žvenketajoče podprl tedaj aktualen mega načrt igralništva.
Bog ve, zakaj se je takrat vsem skupaj strašno mudilo: igralničarjem, teti iz Amerike, državi, krajevnim oblastnikom in delu (neukega) ljudstva.
Skoraj istočasno pa so že prihajali podatki o resničnem življenju okrog hazarda. Kar je spravilo na noge najprej nekatere posameznike, kmalu pa tudi razne skupine, ki so vsi skupaj spregledali zavajanje igralničarjev v denarnem, družbenem in političnem pogledu!, požrešnežev torej, ki se šopirijo, ker imajo denar in si domišljajo, da lahko narekujejo, kaj naj si o hazardu ljudje mislimo, govorimo, podpiramo in glasujemo.
No, ozaveščeni del Italijanov se vedno bolj premišljeno in zaskrbljeno vključuje v razpravo o človeških in družbenih posledicah, ki jih prinaša nesluteni razmah iger na srečo.

KAJ SE DOGAJA SOSEDOM?
Hazardiranje je postalo v Italiji industrija, ki je po prometu na 5. (petem!) mestu. Lani je bila na prvem seveda avtomobilska industrija, na drugem Telecom, na tretjem Enel (energetika), na četrtem Ifim (zavarovalništvo, nepremičnine itn.). Na petem mestu hazard, saj je v letu 2007 vsrkal kar 42,2 milijard evrov ali 2% celotnega notranjega dohodka!
V Italiji so leta 2000 igralci zaigrali 14,3 milijarde evrov, leta 2002 skoraj dvakrat več, 28 milijard; leta 2006 že 35,2 milijard evrov, lani pa neverjetnih 42,2 milijard!
Med okroglo 250 tisoč postavljenimi igralnimi avtomati jih nadzirajo organizirani kriminalci kar 100 tisoč. To pomeni, da sta na pet avtomatov kar dva izven nadzora države, občine in npr. (naše prihodnje) pokrajine.
En sam avtomat, ki ni pod nadzorom ustrezne oblasti, prinese kriminalni združbi okroglih 80 tisoč evrov na leto, na mesec torej »kupček« € 6.666.
Kar je treba podčrtati kot prilogo k spoznanju: kjer je hazard, je tudi kriminal in: malopridneži so zvitejši od (ob)lastnikov.
Znano je, da potekajo stvari najbolj namazano, kjer se malopridneži povežejo z oblastniki, sodniki in advokati.
Poštenjaki in lumpi pa naj medtem skupaj vpijejo, kje je pravna država!

Gašper Rudolf

Milan Komar

SAMOSTOJNOST, RESNOST IN VESELJE

(odlomek)
V prvi vrsti želim našim dekletom in fantom, da ostanejo, kar so; da se ne utope v množižni gmoti, v veletoku sprotnega dogajanja, ampak da živijo svoje lastno osebnostno življenje, da rastejo iz svojih korenin in se tako razvijejo v čvrste človeške like, v polne in zrele osebnosti. To je tisto, kar danes naši skupnosti in svetu, v katerem živimo, najbolj manjka. To manjka tudi nam samim; kadar ne živimo lastnega življenja, smo kot riba na suhem, manjka nam najvažnejše, nimamo nobene enotne smeri, samo premetavamo se iz ene zadeve v drugo, mahamo po zraku okrog sebe, a ne gremo naprej. /.../
Kdor misli, da bo bolj zaživel, če se bo prepustil toku življenja »naj gre, kamor hoče«, se zelo moti. Bog nas je ustvaril osebna bitja z zavestjo, razsodnostjo in svobodo. Zato bo terjal odgovor od nas. Ne moremo živeti kot delec zgodovinskega toka, ki plava z dogodki, se izgublja v splošnosti in nedoločenosti. Tudi če bi se človek hotel razbliniti v množici in tokovih, bi se ne mogel. Njegova narava je neuničljivo osebnostna. Če jo mečeš skozi vrata, se povrne skozi okno. »Obsojeni smo na svobodo,« je zapisal brezverni eksistencialist Sartre. Svobodo čuti kot obsodbo le tisti, ki svobode ne ljubi, ki mu je v breme. Kdor pa svobodo ljubi kot »najdragocenejše darilo narave,« kakor se je izrazil papež Leon XIII., bo našel v svobodnem odločanju in iz njega izvirajočem samostojnem življenju svoja najlepša zadoščenja. Seveda svoboda ne pomeni, da človek sme storiti, karkoli se mu zdi, ne glede na splošni naravni red in na posamično naravo, ki mu je bila dana. On je gospodar svoje narave v tem smislu, da jo lahko prav in skladno razvija, ali pa jo nasprotno zanemarja ali pa celo zatira. Iz svoje kože pa ne more skočiti. /.../
Živeti lastno življenje pa ni lahko. Najprej ni lahko odkriti svoj lastni obraz, odkriti se zares in v globini. »Da mi je odkriti svoj obraz!« kliče s pretresljivim glasom pesnik. Odkriti svojo pot. Tisto, ki jo Bog hoče, da jo prehodimo. In ko jo odkrijemo, ni lahko po njej hoditi, ko nas tisoč stvari moti in vabi, da se od nje oddaljimo. Doslednost in zvestoba lastni poti in lastnemu poslanstvu sta s trnjem prepreženi. A skupaj s tem trnjem raste tudi najlepše cvetje. Ni prvega brez drugega. Nobeno veselje v življenju ni globlje kakor tisto, ki spremlja naše pristne uresničitve, a ravno te so tiste, ki zahtevajo največ odpovedi, žrtev in trpljenja. Ko mlad človek uvidi ta pozitivni značaj odpovedi, je postal zrel. Dokler pa išče samo sladkosti življenja in beži pred odpovedjo, je pa še infantilen in nezrel.

Milan Komar (znan tudi kot Emilio Komar, 1921 - 2006) je bil argentinski Slovenec, katoliški filozof in esejist ter dolgoletni predavatelj zgodovine moderne filozofije na Argentinski katoliški univerzi. Odlomek je iz knjige »Razmišljanja ob razgovorih«, ki je izšla pri založbi Družina.

PABERKOVANJA

ŽUPNIJA MORA BITI MISIJONARSKA

»Zahod ni več krščansko okolje, kot nekoč. Zato je v Cerkvi vse bolj potrebno razmišljati o vlogi, ki jo ima v javnem, družbenem življenju«, je rekel dunajski nadškof, kardinal Schönborn na srečanju, ki ga je v Rimu organizirala Skupnost Emanuel, v sodelovanju z Inštitutom »Redemptor hominis«.
Kardinal je govoril o mestnem misijonu, ki je bil leta 2003 na Dunaju. Iz izkušnje je povedal, da mora župnija postati misijonarska, se usmeriti v svet. Kardinal se je ozrl na razvoj župnije v zadnjih petdesetih letih: »Ko sem bil otrok, je bila župnija zaokrožena celota. Vsi so šli k nedeljski maši. Kljub temu, da župnije tudi danes predstavljajo neke vrste domačnost in toplino, so vendar včasih preveč zaprte. Po maši popijemo kavo, v prijateljskem ozračju se dobro počutimo, toda zunanjemu svetu na nek način kažemo hrbet.«
Spomnil se je mestnega misijona na Dunaju leta 2003, ko je pred tem Skupnost Emanuel pariškemu, lizbonskemu, bruseljskemu nadškofu in njemu predložila idejo mestnega misijona. To je bil začetek projekta. »Bil sem navdušen, sem pa tudi dvomil: Kaj bodo rekli v naših župnijah, laiki, župniki in drugi duhovniki? Bodo sprejeli izziv?« Kardinal je pričakoval, da bo od 172 mestnih župnij sodelovalo okrog 30, na koncu jih je sodelovalo 108. »To so znamenja, ki so pomembna predvsem zato, ker smo bistveno spremenili pogled na prihodnost.« Navedel je nekaj pomembnih premikov v življenju župnij. V nekaterih primerih so kraj srečanja po maši iz župnijskih prostorov prenesli v šotor pred cerkvijo, kjer lahko tudi mimoidoče povabijo na pogovor in kavo. Župljani so prvič doživeli resnično misijonsko izkušnjo: nagovoriti nekoga, ga povabiti v družbo. V okviru mestnega misijona so ob prazniku sv. Valentina razdelili okrog 200 tisoč »ljubezenskih pisem«.
»Nekaterim župljanom ni težko iti na ulice, trge, v mestno podzemno železnico in ljudem predstaviti cerkvene programe. To je bil začetek, prvi koraki misijona. Kar še manjka je, da nas mora v misijonsko poslanstvo voditi ljubezen do Kristusa, če hočemo, da bo to prava evangelizacija.«
Na vprašanje novinarjev o sodelovanju med kleriki in laiki je kardinal opozoril na nevarnost: »klerikalizacije laikov in laizacije duhovnikov«.
Duhovnik je pastir v svoji skupnosti. On jo mora upravljati, voditi, z laiki na vseh ravneh sodelovati.
Na vprašanje o možnosti posvečevanja poročenih moških je odgovoril: »To je zelo pomembno vprašanje. Duhovniški poklic je slediti Kristusu v neporočenosti, pokorščini, uboštvu in čistosti. Potrebe ne smejo narekovati sprememb, ki bi zaobšle bistvo duhovniške poklicanosti.«

Aleš Rupnik

Moč pogleda

Mojca pripoveduje: »V Ljubljani sem se peljala z mestnim avtobusom in voznik me je ves čas gledal, kot da nimam vozovnice.« Sošolec jo vpraša: »In kaj se je zgodilo?« »Nič. Jaz sem njega gledala, kot da jo imam!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ZAHVALA
Naj bo še na tem mestu zapisana zahvala za vso skrito in odkrito sodelovanje pri praznovanju župnijskega praznika na preteklo Belo nedeljo. Pri »ofru« - darovanju, ste darovali 710,72 €. Iskren Bog plačaj za vašo velikodušnost.

ROMANJE V ASSISI
Še vedno so prosta mesta za prvomajsko romanje v Assisi, od 1. do 4. 5. Cena je 190 € za odraslega romarja in 150 € za otroka. Čimprej se prijavite v zakristiji.

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
Prvočetrtkovi molitvi pred Najsvetejšim pridružimo v tednu, ki je pred nami še naše osebe in skupne molitve za duhovne poklice. Vsak dan bomo mogli prisluhniti mislim na to temo. Pridite, molimo! Molitveni križ že 14 dni čaka na družine. Prijavite se in ga sprejmite medse.

POGREBA
Iz naše župnije sta se v preteklem mesecu iz tega zemejskega življenja poslovila: Renata Konič (65), Erjavčeva 34, ki je bila pokopana v Stari Gori, in Anton Simčič (77) iz Vipavske 25, pokopan pa je bil v Kojskem. Naj počivata v Gospodovem miru.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
- Prvoobhajanci: danes po maši ob 9:00 se srečamo s starši letošnjih prvoobhajancev (ni ponovitve).
- Prihodnjo nedeljo in naslednji torek pa s starši 4. in 5. razreda.
Tema v 4. razredu: »Otrok in denar«; v 5. razredu pa: Izbor prvih besed Svetega pisma: »Človek«.
Nasvidenje!

OGLEJ
Prijave za sobotno romanje v Oglej, Gradež in Štivan sprejemamo samo še danes. Odhod v soboto ob 8:30 pri cerkvi.
Hvala!

NEDELJSKA VEČERNA MAŠA
S prihodnjo nedeljo (13.4.) bo večerna maša na nedelje in praznike ob 20:00.

DAROVI V VELIKEM TEDNU 2008
- Nabirka Karitas na Veliki četrtek znaša € 606,55;
- Nabirka »Božji grob« na Veliki petek za Sveto deželo € 671,88;
- Nabirka Velike sobote za Anin sklad € 204,76.
Bog plačaj!

PRVA POMOČ
V Misijonski pisarni se zahvaljujejo za zbrane pakete avtomobilske prve pomoči. Zbiranje nadaljujemo in se priporočamo v imenu naših misijonarjev in misijonark. V veži pred pisarno je na mizici v ta namen škatla z napisom.

DANES - KONCERT
Komorni orkester NOVA prireja danes ob 17:00 v konkatedrali koncert izbora klasične glasbe pod vodstvom g. Jurija Križniča.

KROMBERK VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z rednim veroukom. Z veseljem pridimo pripravljeni!

OGLEJ
V soboto, 12. 4. romamo s pripravniki na birmo, starši, botri … v Oglej (od tam so naši predniki prejeli krščansko vero), Gradež in Štivan. Odhod ob 8:00, vrnitev okrog 17:00. Cena prevoza in vstopnice je 10 € na osebo. Hrano in pijačo vzamemo s seboj.

NOVOKRŠČENI
Na belo nedeljo, 30. 3. smo na Vogrskem krstili Majo in Tjašo Štolfa ter Nejo Bratuš. Staršem čestitamo in voščimo dobre vzgoje!

POKOJNI
V torek, 1. 4. smo se v Lokah poslovili od Marija Velikonja z Ajševice 16. Naj počiva v miru!

DUHOVNI POKLICI
V tem tednu pred nedeljo Dobrega pastirja, bomo v molitvah in pri maši še posebej molili in prosili za nove duhovne poklice in za svetost duhovnikov.

OSEK

SREČANJA S STARŠI

V ponedeljek, 14. 4. začnemo z novim krogom srečanj s starši po razporedu v Šempasu.

OBLETNICA POSVETITVE CERKVE SV. LUCIJE

Zberemo se v nedeljo, 13. 4. ob 9:00 pri sv. Luciji v Vitovljah. Naj bo to praznovanje znamenje naše župnijske povezanosti. Gospodinje in druge naprošamo, da po maši, kakor je po običaju, pripravijo priložnostno pogostitev.

VAŠI DAROVI

Dar velikega četrtka, namenjen dobrodelnosti, je bil 78,95 €, na veliki petek smo za Cerkev v Sveti deželi darovali 48,00 €. Na Veliko noč ste pri ofru darovali: v soboto zvečer 385,19 €, na praznik 879,94 €. Hvala za vse vaše darove, ki jih namenjate za potrebe župnije, župniku in g. Bogdanu.

SOLKAN

18. seja ŽPS (31. 3.)
Po molitvi za družine in pregledu zapisnika zadnje seje (sprejeti sklepi so postali resničnost) so se navzoči zadržali ob razmišljanju o temi »Kaj ogroža družino?« in v pogovoru o tem. Iz tega sklep: družine s problemi obdajmo s čim več molitve in ljubezni.
Predlogi za naprej: potruditi se moramo za večjo urejenost in zbranost pri procesijah; k obhajilu pristopamo brez čakanja; primerno bi bilo, da bi bila v Oznanilih tudi oznanila s Svete Gore.
Župnijsko romanje na Sveto Goro bo 4. 5. Odhod s Prevala: ob 8:00.

SVETOPISEMSKA SKUPINA
Se sreča v sredo, 9. 4. ob 19:30.

ROMANJE V OGLEJ
Birmanci s starši gredo na romanje v Oglej, Gradež in Štivan v soboto 12. 4. Odhod s Placa ob 8:00.

PRVOOBHAJANCI S STARŠI
Se srečajo v nedeljo 13. 4. pri maši ob 10:00 in po maši.

KRSTI
Na belo nedeljo 30. 3. je Božje usmiljenje v krstu dvignilo v dostojanstvo Božjih otrok Edija Boltarja, Nejo Luznik Fon, Žiga Hvaliča in Emo Kočevar. Veselimo se z njihovimi starši.

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
Srečanje s starši 8. razreda bo v ponedeljek, 14. 4. in za 7. razred v sredo, 16. 4. ob 20:00 v veroučnih prostorih.

OBNOVA ŽUPNIJSKE CERKVE
V torek, 25. 3. smo začeli z obnovitvenimi deli v župnijski cerkvi. Prepleskali bomo ladjo v cerkvi, zamenjali okna. Prostovoljci so že opravili veliko delo, da so uredili cevi za elektroinštalacije. Popraviti bo potrebno tudi talno ogrevanje. Večino sredstev imamo zbranih, vendar se še priporočamo za vaše darove, da bomo lahko dela čimprej zaključili. V času obnove je maša ob nedeljah v Ozeljanu ob 10:30.

KRSTI
V nedeljo, 30. 3. sta zakrament svetega krsta prejela: Sara Terčič, hči Primoža in Alide roj. Košuta, Ozeljan 47 in Žan Škarabot, sin Marka in Valentine Ličen Škarabot, Šempas 42b. Ob prazniku čestitamo in voščimo, da bi življenje po veri v novokrščenih in njunih družinah vedno bolj raslo.

VAŠI DAROVI
Na veliki četrtek ste v dobrodelne namene darovali 215,75 €, na veliki petek smo za Cerkev v Sveti deželi zbrali 111,94 €. Na veliko noč ste pri ofru darovali: v Ozeljanu 632,37 € in v Šempasu 1.413,07 €. Bog povrni za vašo velikodušnost.

ŠEMPETER

BIRMA
Danes je prejelo 28 mladih iz naše župnije zakrament sv. birme: Arčon Irena, Bizjak Andraž, Bizjak Mateja, Bukovič Tjaša, Cerar Benjamin, Černic Tanja, Fabbro Nastja, Faganelj Ana, Faganelj Meta, Gruden Petra, Istenič Maruša, Jerman Matjaž, Kavčič Marko, Klanšček Nardin Andraž, Koron Anja, Kravos Katarina, Leban Martin, Leban Tarin, Lestan Abel, Martelanc Matjaž, Merljak Sara, Pavlin Žiga, Prinčič Marko, Pulec Leon, Trošt Eva, Vodopivec Tjaša, Vuk Neja in Žbogar Stanislav. Vsem birmancem čestitam.

SREČANJA
V ponedeljek, 7. 4. ob 20:00 za biblično skupino, v sredo, 9. 4. ob 19:30 za katehistinje, ob 20:30 za starše (g. Slavko Rebec), v petek, 11. 4. ob 20:00 za mladino, v soboto, 12. 4. ob 9:00 za prvoobhajance in njihove starše, ob 18:00 za strežnike.

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
bo v nedeljo 13. 4. Kdor le more, naj bo ob 8:00 na Prevalu in poroma na Sveto Goro peš med molitvijo križevega pota. Ob 10:00 bo na Sveti Gori romarska maša. Po maši bodo še pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.

ROMANJE V FATIMO IN LURD (30.4.-5.5.)
Če bi še kdo rad izkoristil izredno priložnost, da bi poromal v Fatimo in Lurd, se še lahko prijavi. Cena romanja je 550 €. Pohitite!

SKUPNA OZNANILA

SREČANJE V LETU DRUŽINE
Danes je na Sveti Gori srečanje družin. Ob 16:00 bo sveta maša za družine, ob 17:00 pa recital o družini, ki ga pripravljajo v pevskih zborih iz našega Okrožja.

SREČANJE GORIŠKE SKUPINE VERA IN LUČ.
V nedeljo, 13. 4. bo ob 15:00 v Šempetru pri Gorici mesečno srečanje Vere in luč. Lepo vabljeni.