nazaj na kazalo
 VELIKA NOČ     23. 3. 2008 // Leto VIII // Št. 30

UVODNIK

OB ODPRTEM GROBU

Sporočilo velikonočnega dogodka nas najprej usmeri h grobu, ki je prazen. Mnogi obstanejo ob dejstvu neuresničenosti v življenju in neizpolnjenih pričakovanjih. Kako težko se soočamo s pomembnimi življenjskimi vprašanji. Tudi krščanska znamenja v današnjem okolju ne nagovarjajo več. Prav tako ne moremo mimo verske brezbrižnosti, ko se mnogo ljudi zadovolji z neko megleno vernostjo, brez Boga in daleč od resnice. Duhovno življenje v mnogih kristjanih doživlja trenutek negotovosti, ne samo v moralnem pogledu, temveč v odnosu do Boga nasploh.
Tako pred odprtim grobom stojimo mi, odvaljeni kamen nam postavlja težko vprašanje. Kratek pogled nazaj, predvsem v vsakdanje življenje nam razkriva pravo podobo in usmeritev našega življenja. Ob srečevanju z izzivi, preizkušnjami, grehom, trpljenjem, se pogosto izkaže, kako nismo pripravljeni, da bi se z njimi srečali, ob njih preverili svoje življenje in poiskali pot naprej. Prav v tem ostajamo nekje na pol poti, bistvo duhovnega življenja prepuščamo navadam in predpisom.
Lahko pa je velikonočni dogodek tudi nov začetek, novo ovrednotenje duhovnega življenja, naših temeljnih življenjskih izbir in odločitev. Človek namreč, kadar stoji pred velikimi skrivnostmi, pomembnimi življenjskimi vprašanji, sploh če gre za razsežnosti človekovega duhovnega življenja, ki ga presegajo, ne more odgovorov iskati v begu pred temi vprašanji, največkrat v takojšnjih ponudbah in površnih odgovorih, ki so danes kar pri roki, ampak se mora v takšnih trenutkih zaustaviti, razmisliti, umolkniti, moliti … Mislim, da je to ena temeljnih človekovih drž in znamenje zrelosti. Tudi dvom v takšnih trenutkih ne pomeni le zanikanje, oddaljevanje od Boga, ampak je priložnost za preverjanje in predvsem možnost za nov začetek.
Torej ne ostanemo pri odprtem in praznem grobu, ampak z zaupanjem vstopamo v življenje, ki ga v novi luči vidimo razgrnjenega pred seboj. Vstali Kristus pred nas postavlja vedno nove možnosti, ki jih uresničujemo in smo se zanje vedno znova sposobni odločati. Kristjan, ki je svoje življenje naravnal v to smer je pravi kristjan, je velikonočni kristjan. Sporočilo velike noči: Kristus je vstal in živi nas vabi, da gremo h grobu iskat Boga.
 
Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

OB 100-LETNICI MARIJINE DRUŽBE V GORICI

Letos bomo konec marca praznovali 100. obletnico ustanovitve Marijine družbe v Gorici. Na Goriškem so bile prve dekliške Marijine družbe ustanovljene okoli leta 1899, med drugim tudi v Trstu. Najstarejša Marijina družba v pojožefinskem obdobju na Slovenskem je bila ustanovljena v Škofji loki leta 1858. Pravi razcvet so Marijine družbe na Slovenskem doživele za časa ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča (1898-1930), ki je bil velik Marijin častilec.
Gorica kot duhovno, politično, ekonomsko in kulturno središče Vipavske in Soške doline je svojo Marijino družbo dobila razmeroma pozno. S sprejemom prvih novink med redne članice 25. marca 1908 je Družba v polnosti zaživela. Ob prvem sprejemu je v Družbo vstopilo 139 deklet, njihovo število pa je vse do izbruha prve svetovne vojne nenehno naraščalo.
Svoje prostore je Marijina družba imela v palači grofa Strassolda, kjer so potekala redna shajanja ob nedeljah in drugih praznikih. Bogata, zlasti dobrodelna, evharistična, tiskovna, misijonska, izobraževalna in kulturna aktivnost Družbe v Gorici je bila grobo prekinjena z izbruhom prve svetovne vojne tudi v tem delu Evrope. Mnoge članice so bile skupaj s številnimi drugimi civilnimi prebivalci prisiljene zapustiti domove in odpotovati v begunstvo. Po italijanski priključitvi Goriške, se je kulturna in duhovna dejavnost Marijine družbe hitro obnovila. Z lastnimi sredstvi je bila do leta 1920 vsaj za silo obnovljena družbina cerkvica sv. Antona. V tem času je Marijina družba dobila tudi novo dvorano v prostorih nekdanje telovadnice Novega doma v Gorici, kjer so lahko potekale tudi razne kulturne dejavnosti in vaje pevskega zbora. Nenehno zaostrovanje protislovenske raznarodovale politike fašistične Italije ni ustavilo delovanja Marijine družbe v Gorici, ki je v zmanjšanem in okrnjenem obsegu z nemajhno nevarnostjo za njene članice potekalo naprej in si je po kapitulaciji Italije leta 1943 do konca vojne celo spet nekoliko opomoglo navkljub nemški okupaciji.
Konec druge svetovne vojne je zopet korenito posegel v ta prostor in s tem tudi v delovanje goriške Marijine družbe. Nove meje so od goriške Družbe v Italiji odrezale številne slovenske članice, ki so sedaj prebivale ne samo v drugi državi, Jugoslaviji, ampak tudi v novi družbenopolitični realnosti, komunizmu. Družba je kljub napetostim in novim konfliktom, ki jih je prinesel nov čas, uspešno obnovila svoje kulturno-vzgojno delovanje. Leta 1960 so bile v dekliško Marijino družbo prvič sprejete tudi poročene žene in matere, s tem se je goriška dekliška Marijina družba tudi uradno preimenovala v goriško Marijino družbo. Število članic Družbe je medtem postopoma, a nenehno upadalo, saj so mlada dekleta v sedemdesetih letih pričela iskati nove organizacije, ki bi bolj ustrezale duhu novega časa, zlasti hitro se je krepilo skavtsko gibanje. Navkljub temu, pa se je Marijina družba v Gorici ohranila vse do danes mnogo dlje kot preostale Marijine družbe drugod po Slovenskem.

Matej Seljak

ZNAMENJA

POČASTITEV GORIŠKIH ZAVETNIKOV

Stolna župnija v Gorici je slovesno počastila svoja zavetnika oglejska mučenca, škofa Hilarija in diakona Tacijana, s prireditvami, ki so potekale od 2. do 14. marca t.l. Vrstile so se kulturne in športne prireditve ter liturgične slovesnosti, ki so povezovale mestne prebivalce z okoliškimi in otroke z odraslimi. Program je vključeval tudi gledališko predstavo v stolni cerkvi z naslovom »Mladeniča na poti luči. Življenje in mučeništvo svetih Hilarija in Tacijana« v izvedbi Attori senza confini – Coral de Lucinis, avtorice Rosarie de Vitis Piemonti. Arhitektonska členjenost cerkvenega prostora na tri ravni je simbolno poudarjala prehod od zemeljskega (cerkvena ladja - najnižja raven, in prezbiterij s prestolom - oblast) k nadzemskemu.
Sredi 18. stol. je Gorica postala sedež nadškofije in je prevzela oglejsko kulturno in liturgično dediščino, kar je obogatilo goriško kulturo sobivanja ljudstev, ki so pripadala trem temeljnim evropskim jezikovnim skupinam: slovanski, romanski in germanski. Goriška župnijska cerkev sv. Hilarija in Tacijana je tedaj postala stolnica.
Na vseh prireditvah je bilo čutiti žarčenje oglejske kulturne dediščine tudi v upoštevanju večjezičnosti prebivalcev teh krajev. To so odražali pozdravi v vseh treh jezikih današnjega goriškega območja. Za uvod v koncert sakralne glasbe, na katerem sta nastopila slovenska in italijanska zbora, je stolni župnik Sinuhe Marotta prijazno nagovoril tudi v slovenščini z brezhibno izreko.
Pri slovesni maši v čast svetima goriškima zavetnikoma so ob gospodu nadškofu, mons. Dinu De Antoniu, somaševali tudi duhovniki s slovenske strani, z ambona se je slišala Božja beseda v treh jezikih, enako se je glasilo ubrano petje s kora. V pridigi je nadškof poudaril  pomen solidarnosti, odprtosti do sočloveka, kajti zapiranje vase zavira osebno rast. Enako pomembno je ohranjanje lastne istovetnosti. Prositi je treba sveta zavetnika, naj nam pomagata ohranjati zvestobo Nebu in Zemlji, Bogu in človeku.
Na temo »Vzgoja mladih ob 60-letnici italijanske Ustave« je predaval don Luigi Ciotti, duhovnik, ki mu je – kot je bilo razumeti – zaupana cesta kot župnija, torej okolje zapostavljenih in ponižanih.
V naglo spreminjajoči se družbi, kjer prevladuje pravica močnejšega in sta v ospredju tekmovalnost ter kopičenje bogastva, se mladi brez pozitivne samopodobe umikajo iz realnega v virtualni svet interneta in mamil. Za aktivno vključitev v družbo potrebujejo trdno oporo, ki jo dajejo pozitivne vrednote.
Vzgojne temelje daje otroku družina, vendar vsi starši niso kos tej zahtevni nalogi, tudi oni potrebujejo pomoč šole, Cerkve in drugih institucij.
Mladim je treba predvsem zaupati in verjeti vanje. Vzgojitelj ne sme ravnati z mladostnikom kot s prazno posodo, ki jo je treba napolniti, ampak odkrivati v njem sposobnosti in znanje, da se aktivira in se s pozitivno samopodobo vključi v družbo kot subjekt, odgovoren za svoja dejanja.
Geslo »Mladi so naša prihodnost« je treba zamenjati z »Mladi so naša sedanjost«.

Antonija Valentinčič

VELIKA NOČ – GOSPODOVO VSTAJENJE

»PRI NAS DOMA«

L8_st30_sl1Velika noč je največji krščanski praznik, praznik Vstajenja in dokončnega Življenja, je praznik vseh praznikov.
»TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO IN VESELIMO SE GA!« (Ps 127,14)
Pri velikonočnem judovskem družinskem obredu otrok vpraša očeta: »Zakaj je danes tako velik praznik?«
Oče razloži vsebino praznika: Izraelci so bili sužnji v Egiptu in jih je Bog po Mojzesu popeljal v Obljubljeno deželo. Pred odhodom so zaužili velikonočno jagnje in prečkali Rdeče morje.
Judovsko razlago dopolnjujemo s krščansko vsebino: »Velika noč je največji  praznik, ker je na ta dan Jezus dokazal, da po smrti človek zaživi življenje z Bogom in da življenje z Bogom traja brez konca. Velika noč sporoča, da smo zapisani večnosti.«

KAJ NAREDIMO »PRI NAS DOMA?«

Družinsko mizo okrasimo praznično.
Sredi mize naj bo v (ali ob) pomladanski ikebani rdeča ali bela sveča kot znamenje Velike noči. Pred velikonočnim kosilom oče prižge velikonočno svečo in vodi velikonočno molitev.
To molitev molimo vsak dan v velikonočnem tednu.
  
L8_st30_sl2MOLITEV –TUDI PRED JEDJO - V VELIKONOČNEM ČASU
 
V. Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
O. Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
V. Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
O. Prosi za nas Boga, aleluja.
 
V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
O. Ker je Gospod res vstal, aleluja.
 
 
V. Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. 
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Podamo si roke in voščimo drug drugemu:

»BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ!«

PABERKOVANJA

IZZIVI SEKULARIZACIJE

V Papeškem svetu za kulturo so pripravili srečanje na temo: »Izzivi sekularizacije za Cerkev in v Cerkvi«. O temi je nadškof Gianfranco Ravasi, predsednik Sveta, povedal, da se v procesih sekularizacije že v temeljih prizadeva odstraniti vse, kar usmerja k duhovnemu. Takšne izbire, navdihnjene s priložnostno moralo, privedejo do razvrednotenja vsake duhovne razsežnosti človekovega življenja. Zato se je potrebno vrniti k osnovnim človeškim vrednotam.
O soočanju s sekulariziranim svetom je rekel, da so krščanske skupnosti v nevarnosti, da se zaprejo vase in ustvarjajo nekakšno mirno, urejeno, obredno in duhovno oazo. Jezus je pri zadnji večerji učencem rekel naj bodo v svetu, a ne od sveta. V svetu moramo biti navzoči, ne da bi se odrekli svoji istovetnosti. V ta svet moramo prinašati lastne vrednote solidarnosti, prizadevanja za javno dobro, ljubezni, pravičnosti in smisla življenja.
Sekularizacijo se pogosto želi izenačiti z laičnostjo. Obstaja nevarnost, da se iz sveta, oziroma iz družbene ureditve odstranijo vse vrednote, ki so povezane z duhovno, versko in etično razsežnostjo v najširšem pomenu besede in tako uvajajo poenostavljeno in bolj prilagodljivo etiko. V tem se izraža potreba po duhovnem sporočilu v svetu, ki bo nagovarjalo tudi v javnosti in ne samo v zasebnih okoljih. Oznanilo evangelija je izziv, ker svet ne želi obravnavati temeljnih vprašanj, ki zadevajo človekovo vest in tako ne more več etično presojati svoje ravnanje. Na žalost je potrebno prehoditi naporno pot in to je predvsem iskanje govorice, ki bo govorila sekulariziranemu svetu in bo s sporočilom o bistvenih človekovih vprašanjih povabila, da se zgolj od stvarnega usmerimo k Božjemu.

NOVE IZDAJE VATIKANSKIH POŠTNIH ZNAMK

Vatikanska pošta je 6. marca izdala priložnostne poštne znamke. Dve znamki so izdali v seriji Evropa s skupno evropsko temo: »pismo«. Na eni znamki je pismo, naslovljeno na papeža Benedikta XVI., na drugi pa je fotografija papeža, ki piše pismo. Druga serija osmih znamk je posvečena 500. obletnici Sikstinske kapele. Na znamkah so motivi iz kapele. Vatikanska pošta je izdala še znamko z motivom bazilike sv. Petra in kolonad.
To znamko lahko kupimo v poštnem avtomatu na Trgu Sv. Petra.
V letu 2008 Vatikanska pošta namerava izdati znamke posvečene Mednarodnemu evharističnemu kongresu, Svetovnemu dnevu mladih ter 500. obletnici rojstva Andrea Palladija. Skupaj z Združenimi narodi bodo izdali znamko ob obisku papeža Benedikta XVI. na sedežu OZN. Prav tako pripravljajo znamko ob Letu sv. Pavla. Zadnja redna izdaja bo prinesla božično znamko, ki jo bodo izdali skupaj z Nemčijo.

Aleš Rupnik

Ženo je izgubil

V gneči v veleblagovnici je mož izgubil ženo. Zbegan se ozira okrog sebe, da bi jo kje zagledal. Zadrego opazi prodajalka in vpraša: »S čim, gospod, pa vam lahko postrežem?« »Ženo sem izgubil.« »Joj, pogrebni oddelek je v drugem nadstropju levo!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

VOŠČILO IN ZAHVALA
Frančiškovi bratje na Kostanjevici voščimo Vam vsem, Vašim družinam, še posebej trpečim in preizkušanim bratom in sestram, duhovno bogate in srčno vesele velikonočne praznike. Naj velikonočna skrivnost razsvetli in napolni vse dneve Vašega življenja!
Vsem, ki ste na cvetno soboto pomagali čistiti okolico in notranjost cerkve, iskren Bog plačaj. Hvala tudi vsem skupinam in posameznikom, ki ste pripomogli h globini praznovanja letošnje velike noči. Posebna zahvala br. Miranu za skrbno okrasitev cerkve! Hvala tudi g. Komljancu, ki je daroval oljke. Zbrali smo 390,30 €. Vsem Bog povrni.
 
DAN STARŠEV
Liturgično praznovanje Gospodovega oznanjenja bo letos 31. 3. Na dan praznika, 25. 3. pa se bomo po večerni sv. maši ob 19:00 spomnili naših staršev. Otroci zanje pripravljajo kratek program. Lepo vabljeni!
 
ŽUPNIJSKI PRAZNIK
Tudi letos na Belo nedeljo obhajamo župnijski praznik. Mašo v čast Gospodovega oznanjenja ob 10:00 bo vodil p. Marko Novak, bolniški kurat v novomeški bolnišnici. Pri maši bo ofer za menjavo projekcijskega platna za diapozitive. Maši bo sledilo druženje pred cerkvijo. Pridne in spretne roke naprošamo, da do sobote zvečer poskrbijo za dobrote za še boljše praznovanje. Hvala!
 
DELAVNICA PEKE PECIVA IN POČITNICE
V soboto, 29. 3., bo popoldan ob 15:00 delavnica za veroučence. Pečene dobrote bodo ponudili na župnijskem praznovanju. Zaradi velikonočnega praznovanja v tednu po Veliki noči ne bo verouka. Z rednimi srečanji pričnemo v ponedeljek, 31. 3.
 
ROMANJE V ASSISI
Prosta so samo še tri mesta. Zainteresirani se čimprej prijavite.
 
NA OBISKU
V nedeljo, 6. 4. bo v učilnici potekala prodajna razstava prijateljstva bolnih in invalidov iz Ljubljane. Predstavniki bodo sodelovali pri nedeljskih mašah.

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI - STARŠI
S starši prvoobhajancev se bomo srečali čez 14 dni, 6. 4. po 9. maši. Staršem bomo  predstavili 2. del gradiva za letošnje uvajanje.
 
BIRMANCI – OGLEJ
Birmanci bodo poromali v Oglej, Gradež in Štivan v soboto, 12. 4. Odhod pri cerkvi ob 8:30. Vrnili se bomo okrog 17:00. Cena prevoza in vstopnice za obisk kripte je  10€ na osebo. Prijavimo se takoj. Vabljeni družinski člani birmancev, zlasti starši!
 
BELA NEDELJA - ŽUPNIJSKO ROMANJE
Romarska maša bo na Sveti Gori ob 10:00.
Ob 6:15 zbiranje pri cerkvi, kdor želi peš, odhod ob 6:30.
Ob 7:30 se VSI dobimo na Prevalu.
Ob 7:45 začetek odhodov na Sveto Goro.
DOPOLDANSKIH MAŠ V ŽUPNIJI NE BO! Bosta pa ob 7:30 in ob 19:00.
 
KRIŽEV POT NA SVETO GORO – PREDLOG SKAVTOV
Da se znebimo čakanja, izberemo različne poti in pripravimo sami križev pot. VSE SKUPINE PRIPRAVIJO 5 KLJUČNIH POSTAJ in sicer: 2.,3.,4.,5. in 12.
Odgovorni za posamezne skupine se bodo predstavili na Prevalu in animirali vzpon v svetišče po različnih smereh, ki bodo skupinam pojasnjene pred odhodom. 
Svetogorska Marija pričakuje s posebno ljubeznijo prvoobhajanske in birmanske družine!
 
DAR CVETNE NEDELJE 2008
Na cvetno nedeljo smo zbrali za potrebe cerkvenih zgradb v Slovenski Istri € 435,23. Bog plačaj vsem, tudi darovalcem svežih oljčnih vej!
 
POGREB
V večnost se je preselil Lozar Miroslav (82) z Damberja. Pogreb je bil pri Sveti Trojici 19. 3. Naj slavi vstajenje z Vstalim Gospodom!

KROMBERK VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z rednim veroukom (razen jutri). Z veseljem pridimo pripravljeni!
 
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem za pripravo in lepo sodelovanje pri obredih velikega tedna.
 
OBISK IN BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku in na Vogrskem sem obiskal vse župljane. Ker nekaterih ni bilo doma, se še prijavite, če želite obisk in blagoslov! Iskreno se zahvaljujem vsem za sprejem, pogovor, molitev in za vaš dar. Bog vam stokratno povrni!
 
POGREBI
V Lokah smo 26. 2. pokopali Benedikto Marijo Pavlin, na Banjšicah 8. 3. Albino Zoro Humar, pri Sveti Trojici 12. 3. Marijo Blažič in v Lokah 13. 3. Jožefa Pavlina. Naj počivajo v miru!
 
Velikonočno veselje in obilje Božjega blagoslova voščim vsem Kromberžanom in Vogrinom!

OSEK

VEROUK
je razen v ponedeljek reden za vse skupine.
 
OB PRAZNIKIH
iskrena hvala za vse, kar ste pripravili, sodelovali in darovali. Boglonaj!
 
URNIK MAŠ
S prehodom na poletni čas bodo večerne maše ob 19:00.
 
PRVI PETEK
G. Bogdan bo ob prvem petku obiskal bolne in ostarele na domu v Oseku v petek, 4. 4. in v Vitovljah v soboto, 5. 4. dopoldne.

SOLKAN

VELIKONOČNA VOŠČILA
Letos predvsem vsem družinam: da bi znale vsak dan živeti vstajenjsko: se vedno znova po medsebojni ljubezni in odpuščanju dvigati k 'prvi ljubezni', da bi tako mogel Vstali vedno živeti med nami! Naj bo On tudi najučinkovitejši tolažnik družinam v preizkušnjah!
 
ISKREN BOGLONAJ
vsem, ki so prispevali k doživetim praznikom: birmancem, pevcem, krasilkam, 'apostolom'… in tudi za razne darove.
 
VEROUK
je od torka po rednem urniku.
 
PREHOD NA LETNI ČAS
s sobote na nedeljo. Od nedelje dalje je večerna maša ob 19:00.
 
BELA NEDELJA
Ob 10:00 krstno slavje in 'starševski dan'. Posebno vabljeni starši veroučencev.

ŠEMPAS

ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi obredov svetega tridnevja in velikonočnega praznika.
 
VEROUK
Razen v ponedeljek je v tem tednu reden verouk za vse skupine.
 
MAŠE
V soboto, 30. 3. bo nedeljska maša v Šmihelu ob 17:00. V Ozeljanu ni maše.
 
KRST
S starši se pred krstom srečamo v torek, 25. 3. ob 17:00.
 
URNIK MAŠ
V nedeljo, 30. 3. preidemo na poletni čas. Večerne maše so ob 19:00.

PRVI PETEK
Bolne in ostarele bom na domu obiskal v petek, 4. 4. dopoldne. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.

ŠEMPETER

PRIPRAVA NA BIRMO
V sredo, 26. 3. ob 16:00 bo spraševanje birmancev. V petek, 28. 3. in v soboto, 29. 3. ob 16:00 bo srečanje za birmance in njihove animatorje. V petek, 28. 3. se bo začela birmanska devetdnevnica. Vsi birmanci bodo pri maši vsak večer. Vabljeni tudi domači in vsa župnija. V ponedeljek, 31. 3. bo v župniji škofova vizitacija, ob 18:00 bo srečanje birmancev in animatorjev s škofom, ki bo ob 19:00 tudi maševal, ob 20:00 pa bo imel srečanje za ŽPS, ŽGS in druge sodelavce v župniji. V nedeljo, 6. 4. ob 10:00 bo sprejelo zakrament sv. birme 28 birmancev.
 
ROMANJE V FATIMO IN LURD
od 30. aprila do 5. maja. Romanje organizira naša župnija v dveh skupinah s čarterskim poletom. Za drugo skupino je še veliko prostora. Cena je v primerjavi s podobnimi romanji izredno nizka (550 €). Ob prijavi damo 100 € akontacije.
 
ZAHVALA IN VABILO
Ob veliki noči bi se rad zahvalil vsem sodelavcem, ki ste kakorkoli doprinesli svoj delež pri praznovanju, pa tudi vsem za udeležbo in darove za cerkev in druge namene. Obenem vas vabim, da po svojih močeh darujete za obnovo zvonika. Poleg »ofra« lahko darujete tudi osebno.

SKUPNA OZNANILA 

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Ves teden praznujemo z Vstalim.
Kristus Odrešenik:
Maše so po nedeljskem urniku.
Osek:
ob 9:00 pri sv. Luciji
Solkan:
sv. maša tudi ob 10:00
Šempas:
sv. maša v Šempasu ob 9:00

SREČANJE V LETU DRUŽINE
V nedeljo, 6. 4. vas vabimo na Sveto Goro. Ob 16:00 bo maša za družine, ob 17:00 pa recital o družini, ki ga pripravljajo v pevskih zborih iz našega Okrožja. Program bo povezovala ga. Nataša Konc Lorenzutti.

VOŠČILA NOVOKRŠČENCEM
Sedaj se vse šele začenja: z Vstalim na pota življenja, kot učenca v Emavs. Naj bodo naše župnije odprta občestva za sprejetje novih Jezusovih učencev!

STARŠI OB KRSTU OTROKA
Srečanja staršev so od četrtka, 27. 3. ob 19:00 v Solkanu.

OZNANILA
Naslednja Oznanila bodo izšla čez 14 dni z datumom 6. 4.