nazaj na kazalo
5. POSTNA - TIHA NEDELJA  9. 3. 2008 // Leto VIII // Št. 28

UVODNIK

VERONIKIN PRT

Velikokrat ostajamo kot ovce v čredi in počnemo to, kot vsi okrog nas; če nekoga zaničujejo, ga bomo tudi mi, če nekoga vsi opravljajo, ga bomo tudi mi. Opravičili bomo svoje početje z znano frazo: »Saj vsi tako delajo!« Veronika ni počela tistega kot vsi drugi. Mislila je s svojo glavo in v Jezusu prepoznala človeka, ki potrebuje pomoč. Ni se ozirala na to, da jo bodo ljudje videli, da bo očitno odstopala od povprečja in da bo mogoče postala tudi predmet posmehovanja.
Prepoznati obraz drugega, ga obrisati, očistiti, namaziliti, vrniti drugemu obličje in dostojanstvo, lepoto, svoboden pogled, mu omogočiti, da lahko pogleda v obraz drugega … to pomeni rešiti ga, mu omogočiti pot naprej.
Tam na Gori je večno ljubeča »Veronika« - spovednica, ki zdravi obličje duše, ki z belim prtom božjega usmiljenja vrača srcu njegovo belino. Zopet se lahko  dvigne glava in se oko ogleduje v valovih Soče in gladini Adrijanskega morja, v zelenini Trnovskega gozda in snegovih  Triglava; zopet je lepo pogledati svoj obraz, se ga veseliti in nadaljevati pot, ki jo je zbistril očiščujoči prt božjega usmiljenja.
Za Sveto Goro kipe gore s Triglavom, kakor da bi hotele razkazovati in podarjati to božje usmiljenje. Nikjer drugje ni pogled nanje tako lep, tako čist; tu se zdi, kakor da jih Bog za spokornika vedno znova umiva.
Naj si pustim očistiti svojo dušo in pozdraviti svoje srce pri Tebi, moja Mati!
Kraljica svetogorska, prosi za nas!

Misli zbral  p. Bernard

VREDNO SPOMINA

SLOVENSKI TOPONIMI GLOBOKO NA APENINSKEM POLOTOKU


     Izsuševanje Pontinskega močvirja (Paludi pontine), s katerim so se spopadali že tudi Rimljani in ob njem v 4. stoletju pr. Kr. speljali znamenito cesto Via Appia, je bilo eno izmed velikih Mussolinijevih javnih del, ki so ga Italijani uresničili med leti 1923 in 1934. V načrtu  je bila popolna izsušitev, izbris do tedaj slikovitega, vendar tudi z malarijo močno okuženega področja okoli 70 km južno od Rima, ki naj dotlej celih 90.000 hektarjev obsegajoč nekoristen močvirni svet povsem spremeni, po programu, ki je upošteval tako agrarne kot urbanistične in arhitekturne smernice, za povrhu pa je vseboval tudi ustanovitev petih novih mest: Littoria, Aprilia, Sabaudia, Pontinia in Pomezia ter seveda ustrezno kolonizacijo in gospodarsko oživitev do tedaj skoraj neposeljenega ozemlja. Med leti 1932 in 1937 je bilo na nova posestva naseljenih skoraj 26.000 kolonov iz okoli 2.600 družin. Izbor kolonskih družin je bil skrbno načrtovan, prednost so imeli vojni veterani, nosilci vojaških odličij, vojni invalidi ali sirote, predvsem pa so morale družine biti dovolj številne, delovno sposobne, strogo pa so preverjali tudi zdravje, pa tudi moč in telesna višina sta bili pomembno merilo. V povprečju so štele po 12 članov, povečini sorodnikov, z vsaj enim vojnim veteranom, na katerega je bila posest vpisana.  Na nekdanje pontinsko močvirje so prišli koloni povečini iz  Beneškega (Veneta, 66%). Nove posestnike so oblasti poleg kolonske domačije (poseben tip arhitekture, ki dandanes hitro izginja) oskrbele še z orodjem, začetno čredo živine, ustrezno količino sena ter z za prvo preživetje dovoljšnimi živili. Okoli Littorie, ki je po padcu fašizma bila preimenovana v Latino (predrimski prebivalci Lacija so bili Latini),  je bilo zasnovanih  več manjših selišč, ki so jih skoraj vsa poimenovali po zmagovitih krajih v 1. svetovni vojni: tako npr. Borgo (borgo = selišče, majhno naselje, lahko tudi predmestje) Piave, Borgo Montello, Borgo Santa Maria, največ pa prav po bojiščih na soški fronti: po Sabotinu Borgo Sabotino, po bojiščih na Krasu Borgo Carso, po Fajtjem hribu Borgo Faiti, po Soči Borgo Isonzo, po Podgori Borgo Podgora, po Vrhu Sv. Mihaela Borgo San Michele in po Banjščicah Borgo Bainsizza. V marsikaterem italijanskem mestu pa so mestne ulice poleg naštetih poimenovane tudi po Sv. Gori ali Oslavju.
Ideološko ozadje teh poimenovanj je bilo nedvoumno, izšlo je iz hotenja fašizma da z njimi ovekoveči kraje največjih italijanskih vojaških zmag na bojiščih 1. svetovne vojne in poudari njihovo nacionalistično svetost. Dandanes je ta poudarek že povsem zbledel, v zavesti tamkajšnjih ljudi je skoraj zabrisan tudi spomin na geografski in etnični izvor imen njihovih krajev in na njihov pomen.
Več v delu La terra promessa, Latina  2005 z obsežno bibliografijo.

Drago Svoljšak

ZNAMENJA

POROČNO POTOVANJE - PEŠ 5.800 KM

Edouard e Mathilde Cortès sta se že pred poroko odločila za posebno poročno potovanje. Poročila sta se v Parizu 9. junija 2007. Na poročno potovanje, pravzaprav na peš romanje iz Pariza v Jeruzalem sta odšla 17. junija 2007.
Na pot sta šla brez denarja, hrane in pijače, ker sta jo hotela prehoditi v popolnem uboštvu, povsem odvisna, tudi kar zadeva hrano in počitek, od ljudi v deželah skozi katere sta romala.
Pred dnevi sta končno prišla v Jeruzalem, do Božjega groba, ki je bil njun glavni cilj. Na cilju sta bila povsem zdelana in utrujena toda zdrava. Predvsem pa neizmerno srečna po prehojenih 5.800 kilometrih, preživetih v popolnem uboštvu in povrhu še v negotovostih. Na milijone svojih korakov sta na svetem kraju priložila k molitvi za mir in edinost med kristjani.
»Najino romanje se je zaključilo, ko sva prišla do Božjega groba, kamor sva položila vse prošnje, ki sva jih nosila v teh mesecih«, je povedala Mathilde po telefonu, ko so ju poklicali iz Rima.
Med potjo sta naletela na težave. Izraelske oblasti so jima dvakrat odrekle dovoljenje za prestop meje. Ko je dovoljenje prišlo, sta vzklikala s psalmom: »Najino  potovanje se zaključuje pred tvojimi vrati, Jeruzalem. Z Oljske gore sva zrla na Sveto mesto v polnem sončnem sijaju.«
Romanje je bilo »potovanje polno veselja in čudenja, pogosto bolečin in zapuščenosti pa tudi pot zakonskega para. Najtežja je bila pot skozi Sirijo. Zasledovali so ju... »Morda je bil tisti del poti najbolj zahteven,« sta rekla. Večkrat sta pomislila že, da bi se s kakšnim šoferjem odpeljala ven iz Sirije. Toda, ko je bil eden v krizi in obupaval, je drugi hrabril… »Nikoli ni želja, da bi opustila načrt, obšla oba hkrati. Veva pa zdaj, kaj je lakota, kaj pomeni biti sprejet in kaj biti zavržen. Od Turčije dalje nama ni bilo treba več prositi za hrano. Ljudje so jo nama kar sami ponudili.«

SUFIJEVA KAMELA

»Suf« je v arabščini volneno ogrinjalo, ki ga nosijo sufi asketske smeri islama, ki je nastala v Perziji v 8. stoletju pod vplivom grške filozofije,  judovstva in krščanskega mističnega nauka.
Takole je bilo: učenec je prijahal na kameli do sufijevega šotora. Sufiju je rekel: »Moje zaupanje v Boga je tako veliko, da sem pustil kamelo neprivezano. Prepričan sem, da Bog Vsemogočni, Večni in Pravični varuje korist onega, ki ga ljubi in se ga boji. Učitelj sufi mu odgovori: »Nespametnež, takoj pojdi privezat kamelo. Bog nima časa, da bi varoval tvojo kamelo namesto tebe. Žival lahko sam zavaruješ!«
Zgodba o kameli in njenem privezu hoče spodbuditi vernikovo zavzemanje za realnost življenja in ga obvarovati pred sanjarjenjem okrog duhovnega in telesnega brezdelja.

Zbral, prevedel in priredil Gašper Rudolf

CVETNA NEDELJA 2008

A. SPRAVA IN SPOVED

Zdaj  je zadnji čas za velikonočno spoved.  Če je še nismo opravili, si določimo dan. Kar dve cerkveni zapovedi nas spodbujata. Druga cerkvena zapoved pravi: »Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto« in tretja: »Prejmi zakrament evharistije vsaj o veliki noči«.

B. NEKAJ NAČRTOVANJA

Na CVETNO NEDELJO se udeležimo blagoslova oljčnih vej, ki jih ponesemo tudi bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev, kar je lahko prijazen povod, da jih obiščemo ter jim voščimo.
Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, katerih obredov se bomo udeležili v župniji.
Obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.

C. SLAVJE »PRI NAS DOMA«

Na postnem križu, ali pred njim, gorijo vse sveče.
L8_st28_sl1Zapojemo ali molimo postno pesem in medtem voditelj zatakne blagoslovljeno oljčno vejico za križ, ali pa z njo okrasi postno ikebano..
- V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
- O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
Voditelj: »Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Množice so ga s palmami in oljčnimi vejami pozdravljale kot kralja.
Jezus je istočasno, ko je slovesno vstopil v mesto, stopil na pot trpljenja, o čemer razmišljamo ob branju Pasijona (poročila o Jezusovem trpljenju). Z Jezusom stopimo na pot velikega tedna tudi mi.«

V. »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«

V. Bere počasi evangeljsko besedilo, ki ga vnaprej pripravi: ali Mt 21, 1-11; ali Mr 11, 1-11; ali Lk 19, 28-44.

V. »USMILI SE NAS, O GOSPOD!«
O. »USMILI SE NAS!

Brez strahu

Mladega leva pred prvim nastopom v cirkusu zelo skrbi. Očetu reče: »Oh, oče, jaz imam tako tremo…«
»Ne boj se, sinko. Saj so gledalci za rešetkami!«

PABERKOVANJA

ODLOMKI BESEDIL V TEDNU PRED CVETNO NEDELJO
Ponedeljek Jezus je rekel Marti iz Betanije: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.« (Jn 11, 23-27)
Torek Mojzes je vodil ljudstvo iz sužnosti v Egiptu. »Ljudstvo pa je postalo nepotrpežljivo na poti; začelo je govoriti proti Bogu in Mojzesu: »Zakaj sta nas odpeljala iz Egipta, da umremo v puščavi? Saj ni ne kruha ne vode in ta borna jed se nam že gabi…« (4Mz 21, 4-5)
Sreda Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov, Hvalevreden in veličasten na veke.
Slavljeno je tvoje veličastno ime, Hvalevredno in veličastno na veke,
Slavljen si v svojem svetem veličastnem templju, Hvalevreden in veličasten na veke.  (Dan 3)
Četrtek Jezus je rekel: Jaz ne iščem svoje slave; je pa nekdo, ki jo išče in sodi. Resnično, resnično povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.« (Jn 8, 51)
Petek Ljubim te, Gospod, moja moč,
Gospod, moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj;
Moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam,
Moj ščit, rog moje rešitve, moje zatočišče…

Ko mi je bilo tesno, sem klical Gospoda, K svojemu Bogu sem klical na pomoč. (prim. Ps 18, 2-7)
Sobota Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave in je ostal tam s svojimi učenci. Bližala pa se je judovska pasha (velika noč). Veliko ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. Iskali so Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Da ne bo prišel na praznik?« (Jn 11, 54-56)
Cvetna nedelja Ko se je Jezus bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. Govorili so: »Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu! V nebesih mir in slava na višavah!« Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.«
Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. Rekel je: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, tako pa je prikrito tvojim očem… (Lk 19, 37-42)

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ZAHVALI
Čeravno malo pozno pa vendar naj bo na tem mestu zapisana zahvala za vse darove ob letošnjem blagoslavljanju vaših družin in bivališč. Hvala tudi za darove, ki ste jih namenili naši župnijski Karitas; nabralo se je 1612,28 €. V imenu vseh prejemnikov vaše pomoči, Bog plačaj!

SPOMIN SV. JOŽEFA
Ob koncu tihega tedna, v soboto, 15. 3., bomo pri jutranji in večerni maši obhajali liturgični spomin sv. Jožefa, saj ga zaradi Velikega tedna na njegov god, 19. 3., ne moremo obhajati. Pridite in počastite varuha Svete družine in vseh naših družin.

ROMANJE V ASSISI
Od 1. do 4. 5. morete s frančiškani poromati v srednjeveško mesto Assisi. Prijave sprejemamo v zakristiji.

RAJNI
Meseca februarja in v prvih dneh marca smo se poslovili od :
Marije Kranjc (83), Pod Grčno 9, pokopana 14. 2. pri Sv. Trojici v Kromberku; na pokopališču v Stari Gori pa smo k večnemu počitku položili 21. 2. Viljema Lebana (55), Ul. 25 maja 17a in 5. 3. Marijo Bizjak (85), Grčna 7, ter Aleksandra Mariniča (66), Erjavčeva 17. Naj po dobroti usmiljenega Boga počivajo v miru.

KRISTUS ODREŠENIK

MINISTRANTI/NJE
Z ministrantkami in ministranti smo se ta teden uskladili za prvo od treh srečanj v tem delovnem letu, in sicer na tretjo soboto v mesecu ob 9:00. Prvo srečanje bo to soboto, 15. 3., drugo 19. 4. in tretje 17. 5. Za prevoz otrok domov poskrbita duhovnika. Vnaprej hvala staršem in otrokom!

PRVOOBHAJANCI
S prvoobhajanci se zberemo jutri, v ponedeljek ob 17:00 za vajo obhajanja zakramenta spovedi.

SPRAVNI DAN
Spravni dan je na Cvetni petek, 14. 3. Letos ga bomo obhajali v okviru Radijskega misijona Radia Ognjišče. Spovedniki bomo ta dan na voljo v cerkvi od 7:00 do 12:00 in od 13:30 do 19:00, ko bomo dan zaključili z obhajanjem Spokornega bogoslužja. Spravni dan je namenjen tudi prvoobhajancem in njihovim družinam. Zanje smo zagotovili čas ob 17:00. Prepričani smo, da bomo točni!

SPOVEDOVANJE
Letošnje postno spovedovanje se bo odvijalo ta teden od četrtka popoldne do velike srede, 19. 3.,  po urniku, ki je na oglasni deski.
Veroučenci bodo opravili spoved v času verouka.

CVETNA NEDELJA
Pred obema dopoldanskima mašama bo na ploščadi pred cerkvijo blagoslov oljk in za tem skupen vhod v cerkev. Doma izpeljemo obred »cvetna nedelja pri nas doma«. Darove za oljke bomo poslali na škofijo za potrebe revnih cerkva v Slovenski Istri.

KRIŽEV POT
Križev pot bo ta petek (približno) ob 17.30 med spovedovanjem prvoobhajancev.
Pridružimo se!

POGREB
Na pokopališču na Stari Gori smo se poslovili 1. marca od Alberta Šinigoja (78) iz ulice Gradnikove brigade 27. Naj počiva v miru!

KROMBERK VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, še posebej se potrudimo v dveh tednih, ki nas ločita od velike noči. Z rednim obiskom in sodelovanjem pri verouku (kjer bo prilika za sveto spoved) in maši se najbolje pripravimo na praznik vstajenja in zmage nad grehom in zlom.

PRVA SVETA SPOVED
Letošnji prvoobhajanci bodo prvič pristopili k zakramentu sprave (spovedi) v četrtek, 13. 3. ob 18:00 ob spremstvu staršev. Čestitamo!

VELIKONOČNA SPOVED
Na Vogrskem spoveduje danes od 14. do 15. ure župnik iz Renč. V Kromberku bo župnik na razpolago v petek in soboto od 18. ure dalje.

CVETNA NEDELJA
Prihodnjo nedeljo bomo s prinesenimi oljčnimi ali drugimi zelenimi vejicami spremljali Jezusa ob vstopu v Jeruzalem in ob branju pasijona na njegovem križevem potu.

OSEK

KRIŽEV POT
Danes vas vabimo k molitvi ob 14:30 v cerkev sv. Lucije.

OLJČNE VEJICE
Za blagoslovitev na cvetno nedeljo bomo lahko imeli od domačih oljčnih dreves. Prosimo, da vejice pripeljete do cvetne sobote k cerkvi v Oseku. Iskrena hvala!

SOLKAN

SREČANJA STARŠEV
- Prvoobhajanci s starši: danes ali v torek, 11. 3. ob 18:00.
- Starši 4 r. (9), 5. r. (9) in 5 r. (8) v petek,14. 3. ob 18:00 v Obrtnem domu v Novi Gorici.

DNEVI SPRAVE
Prva sv. spoved letošnjih prvoobhajancev bo v soboto, 15. 3.
»Velikonočna spoved«: v soboto 15. 3. od 17:30 dalje (tudi pater s Svete Gore), na cvetno nedeljo pred mašo.

SVETI JOŽEF
Liturgično letos obhajamo ta praznik 15. 3.

CVETNA NEDELJA GOSPODOVEGA TRPLJENJA
Ob 10:00 blagoslov oljk in zelenja, procesija, pri maši branje Gospodovega pasijona.

ŠEMPAS

SKUPINA KARITAS
Srečamo se v torek, 11. 3. po maši.

STREŽNIKI
Ob pripravi na praznike se srečamo v soboto, 15. 3. ob 10:00.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Bralce vabimo na srečanje in delavnico v soboto, 15. 3. ob 13:30.

VEROUČENCI
Spoved pred velikonočnimi prazniki boste imeli v sredo, 12. 3. in v četrtek, 13. 3. ter v prihodnjem tednu v ponedeljek, 17. 3. in v torek, 18. 3. v okviru rednega verouka. Ne pozabite na postno akcijo: »Posvojitev na daljavo«.

OLJČNA NEDELJA
V nedeljo začenjamo obhajanje velikega tedna. Zberemo se pod zvonikom. Blagoslovili bomo oljčne vejice in zelenje ter slovesno vstopili v cerkev. Pri bogoslužju se bomo poglobili v premišljevanje trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Blagoslov zelenja bo tudi v Ozeljanu v soboto pri maši. Zberemo se v cerkvi. Prosim bogoslužne sodelavce, da poskrbijo za pripravo obredov svetega tridnevja in velikonočnega praznika.

KRIŽEV POT
Križev pot v Šempasu bo v nedeljo ob 14:00.

NAŠI RAJNI
V Ozeljanu smo se v nedeljo, 24. 2. poslovili od Dragice Gregorič (75), Ozeljan 101; v sredo, 27. 2. pa od Edvarda Škarabota (70), Ozeljan 55. Molimo za naše rajne.

ŠEMPETER

VELIKONOČNA SPOVED
V torek, 11. 3. in v četrtek, 13. 3. od 15:30 do 18:00 (predvsem za veroučence). V petek, 14. 3. bo spovedni dan ob radijskem misijonu tudi v Šempetru. Priložnost za spoved bo od 9:00 do 12:00 ter od 14:00 do 18:00. V soboto, 15. 3. in v nedeljo, 16. 3. od 16:00 do 18:00 (v soboto ob 16:00 predvsem za prvoobhajance in njihove domače).

OBISK BOLNIKOV IN OSTARELIH
V teh dneh pred veliko nočjo obiskuje župnik in članice župnijske Karitas starejše in bolne župljane. Ob obisku duhovnika morete prejeti tudi zakramente.

SREČANJA
V ponedeljek, 10. 3. ob 20:00 za biblično skupino, v torek, 11. 3. ob 20:00 priprava staršev na krst, v sredo, 12. 3. ob 20:00 za starše birmancev, v četrtek, 13. 3. ob 20:30 za starše (g. Slavko Rebec) in v petek, 14. 3. ob 19:00 za mladino.

SKUPNA OZNANILA 

SVETA GORA - RAZSTAVA
Na cvetno nedeljo, 16. 3., ob 15:00, bo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori odprtje razstave velikonočnih pirhov. Lepo vabljeni.

POSTNA PREDAVANJA TA TEDEN
V sredo, 12. 3. v Grgarju v dvorani krajevne skupnosti ob 19:00 - s. Mateja Kraševec: 6. večer za zakonce. V petek, 14. 3. v Novi Gorici v obrtnem domu ob 18:00 - s. Mateja Kraševec: Odnosi v družini.

RADIJSKI MISIJON
V dneh od 9. do 15. 3. bo na valovih Radia Ognjišče radijski misijon. Začne se danes s prenosom sv. maše ob 10:00. V petek, 14. 3. bo spovedni dan. Priložnost za spoved bo na Sveti Gori, na Mirenskem Gradu, v Novi Gorici (konkatedrala) in v Šempetru.

VERA IN LUČ
Na cvetno nedeljo, 16. 3. ob 15:00 bo v Šempetru srečanje za goriško skupino Vere in luči. To srečanje bo zaznamovano s spravo z Bogom (spovedjo), križevim potom ob 16:30 in z mašo ob 17:00.

MLADI GORIŠKE!
V petek, 14. 3. ob 19:00 bomo skupaj molili križev pot na Mirenski Grad. Dobimo se pri prvi postaji križevega pota. Na vrhu bo priložnost tudi za spoved.