4. POSTNA NEDELJA 2. 3. 2008 // Leto VIII // Št. 27

UVODNIK

MAZILJENCI BOŽJI SMO!

Ko danes govorimo o kraljih ali cesarjih, začutimo, da govorimo o daljni preteklosti, ko so ljudstvom vladali tisti, ki za svojo oblast niso dobili nobenega mandata, ne od ljudi in ne od Boga. Že od rojstva ali še pred rojstvom so bili določeni za to svoje poslanstvo, ki so ga potem s kakšnimi slovesnimi kronanji maziljenji ali blagoslovi hoteli »poveljaviti« oz. ga prikazati, kot da prihaja naravnost od Boga. Iz zgodovine in tudi iz sedanjosti vemo, kako se lahko takšno poslanstvo sfiži – ali pri posameznem vladarju, ali pa postanejo celotne kraljevske družine moralno sprijene.
V stari zavezi je vsako poslanstvo prihajalo od Boga: Bog je poklical Abrahama in ga povabil na pot vere, Bog je poklical Mojzesa in mu zaupal poslanstvo osvoboditi svoj izvoljen narod, Bog je klical preroke in jih pošiljal, da so ljudi usmerjali k njemu in Bog je določal, kdo naj vlada izraelskemu ljudstvu. Maziljenje, ki so ga prejeli, je bilo jasno znamenje te Božje izvolitve in hkrati obljuba, da jim bo Bog v tem njihovem poslanstvu stal ob strani. Simbol takšne Božje izvolitve in postavitve v službo je bil skozi vso izraelsko zgodovino kralj David, ki ga je prerok Samuel mazilil za kralja ok. leta 1010 pred Kristusom.
Današnja Božja beseda pa govori še o enem maziljenju: ko se je Jezus srečal s sleporojenim, mu je oči »pomazilil« z blatom, in ko se je umil v studencu z nenavadnim imenom Poslani, je spregledal. Jezus ni uporabil dragocenega dišečega olja, ampak je uporabil isti material, kot ga je nekoč uporabil njegov Oče, ko je ustvaril človeka.
Iz blata ali prsti smo, na zemlji in od zemlje živimo, na vsakem koraku smo zaznamovani s prstjo, kamor se po naši telesni smrti naše telo tudi vrača. Tako »maziljene« z zemljo, nas Bog vabi in pošilja, da se umijemo v vodi in izrečemo svoj »verujem«. Katehumeni bodo to prvič doživeli ob veliki noči, ko bodo prejeli zakramente krščanskega uvajanja, tisti, ki smo jih prejeli že pred leti, pa smo povabljeni, da se ponovno umijemo in očistimo v zakramentu spreobrnjenja in tako zaživimo svoje kraljevsko duhovništvo, ki smo ga prejeli pri krstu.

p. David

VREDNO SPOMINA

GORIŠKI KAPUCINI MED PRVO SVETOVNO VOJNO

Opisali bomo vlogo goriških kapucinov med prvo svetovno vojno, ko so pomembno prispevali k skrbi za preizkušeno prebivalstvo zaradi grozot soške fronte. Pred 90 leti so kapucini iz Gorice prevzeli osrednjo vlogo pri duhovni oskrbi naših prednikov, ki so se počasi vračali iz begunstva.
Ob začetku spopadov spomladi 1915 so bili goriški kapucini vključeni v štajersko kapucinsko provinco. V deželi so sloveli predvsem kot dobri pridigarji in spovedniki. V goriškem samostanu v Kapucinski ulici je bivalo osem patrov, vsi Slovenci in nekaj bratov ter kapucinskih bogoslovcev. Od začetka vojne so bili na razpolago civilnemu prebivalstvu. V Gorici so vztrajali, kljub srditemu italijanskemu obstreljevanju. "…Ida (nečakinja dekana Novaka) je pravila, da je dobila ravno pred njenim prihodom kapucinska cerkev Volltreffer (zadetek v polno) v oltar sv. Frančiška med sv. mašo. Vse polno ljudi je bilo ranjenih. Še se je kadilo po cerkvi, ko je ona prišla v njo. A p. Janez je hladnokrvno spovedoval, pobrisal prah iz altarja in obhajal." (Črniška kronika, 6. avgust 1916).
Msgr. F. Castelliz, nadškofov pooblaščenec v oblegani Gorici, je februarja 1916 pisal nadškofu Sedeju v Stično, naj oblastem predlaga za odlikovanja tudi kapucinske patre. To čast naj bi si s svojim delom zaslužili p. Janez Rebec, brat Sabbas Rubbia in p. Frančišek. Njihovo požrtvovalnost je hvalilo tudi takratno ljubljansko časopisje.
Po italijanskem prodoru avgusta 1916 so se kapucini umaknili iz Gorice, največ v škofjeloški in celjski samostan. Vrnili so se med prvimi in od pomladi 1918 skrbeli za duhovno oskrbo vračajočih beguncev v goriški okolici.
Drugi kapucinski samostan v deželi je bil v tedanjem Sv. Križu pri Ajdovščini. V njem so bivali štirje patri, vsi Slovenci in nekaj bratov. Med vojno so pomagali beguncem, v samem samostanu so bivali avstro-ogrski oficirji. Zanimivo je, da so nekateri duhovniki iz goriškega podeželja že takoj ob začetku spopadov prepeljali pomembnejše gradivo in cerkveno opremo v ta samostan ter tako preprečili popolno uničenje.
Po prodoru pri Kobaridu jeseni 1917 in začetku vračanja beguncev je bilo potrebno poskrbeti tudi za duhovno oskrbo v tistih krajih, kjer se duhovniki-begunci še niso vrnili. V goriški okolici so se izkazali zlasti (slovenski) kapucini iz samostana v Gorici. Neutrudno so maševali, pridigali, spovedovali in hrabrili vračajoče begunce. Prevzeli so odgovorno delo. Verske obrede v Šempetru so goriški kapucini opravljali do 22. novembra 1919, ko se je vrnil dekan dr. F. Knavs. Prvi otrok v domačem kraju je bil tam krščen šele 6. oktobra 1918. Največ je Šempeter oskrboval p. Linus Prah. Kot je razvidno iz matičnih knjig je isti pater v glavnem skrbel tudi za vrtojbenske vernike, do vrnitve vikarja E. Mežnaršiča leta 1919.

Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

POST – ČAS ZA TIŠINO

Krščanska duhovna tradicija je postni čas vedno povezovala s prispodobo puščave: ker je drugačen čas, čas umika, samote in tišine, ko je v ospredju samo Gospodov klic in izvrševanje njegove volje. To utišanje besed in obračanje k sebi ima nalogo disciplinirati odnos med Božjo Besedo in drugimi besedami: tišina je priložnost in pripomoček, ki daje prednost Besedi in jo postavlja v središče dnevnih dogodkov, da bi jo resnično poslušali, razumeli, premišljevali in jo tudi uresničevali. Zaman je namreč Besedo poslušati, če je ne spremlja tišina, ki utiša vse druge glasove in jih podredi Besedi.
Tišina je potrebna, da se iz nje rodi človeška beseda z avtoriteto, komunikativna, učinkovita beseda, polna modrosti in sposobnosti za ustvarjanje skupnosti. Tolikokrat poslušamo prazne, nesmiselne besede, ker svojega izvora nimajo v tišini. Ustvarjajo samo vtis hrupa. »Česar je polno srce, to usta govore« in samo notranja tišina lahko utiša misli, podobe, sodbe, mrmranje, preklinjanje, ki se rodijo v človekovem srcu. Tako je po sv. Baziliju samo »človek, sposoben tišine, vir milosti za poslušalca in tisti, ki more s svojimi besedami dati človeku mir in prijetnost.«
Danes pa si je tako težko želeti, ustvariti, živeti tišino. Tišina je velika pomanjkljivost naše družbe in našega življenja. Modernost je prinesla tudi zmagoslavje hrupa in v vse plasti življenja vnesla neprestano hitenje. To se pozna tudi v ljudeh, ki so vedno manj sposobni modro porabiti svoj čas in ne znajo več živeti globokega notranjega življenja. Ne znamo več »poslušati« življenja.
Postni čas je zato lahko priložnost za post besed in zvokov, tako da med dnevom iščemo trenutke tišine in da bdimo nad svojimi besedami – da ne bi postale nasilne ali prazne. Sveti Benedikt v svojem redovnih pravilih menihe vabi, naj se v postu osvobodijo govora, da bi prostor prepustili svobodi in veselju Svetega Duha. Vsak kristjan se mora, če želi živeti boljše, lepše življenje, naučiti v svoje življenje vnašati tišino in jo varovati, kajti drugače izgubi stik s svojo lastno stvarnostjo: ne posluša niti sebe niti Boga.
Če Bog (kot pravijo preroki) kliče svojo nevesto v puščavo, da ji spregovori na srce, je to zato, ker v puščavi kraljuje tišina in je zato tam mogoče odkriti prisotnost Boga v glasu rahlega šepeta (prim. 1 Kr 19,12). Da, lahko se in treba je poslušati tišino zemlje, zraka, skal, njiv in teles, da bi v njih odkrili jezik, ki govori brez besed in brez zvoka. V nas je. Apostol Peter nas v svojem pismu spominja, da v nas živi »skriti človek srca« (1 Pt 3,4): če torej njega ne poznamo, kako bomo v njem zaslišali skritega Boga? Da, tišina, ki se je bojimo in izogibamo kot smrti, je v resnici primer gostoljubnosti do drugega v sebi. To pa je za kristjana Bog in njegova podoba v bližnjem.

Po Enzu Bianchiju prevedel in priredil Marko Rijavec

POST 2008 »PRI NAS DOMA«

ČETRTA POSTNA NEDELJA – 02.03.2008

KI JE ZA NAS TEŽKI KRIŽ NESEL
A. Prižgemo četrto postno svečo ter (pojemo) molimo primerno pesem, npr. Daj mi, Jezus, da žalujem…
- V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
- O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V.: »Kadar vidimo nekoga, ki trpi, pravimo, da nosi svoj križ. Ni človeka, ki ne bi nosil kakšnega križa. Prvi križ so naše dolžnosti. Kadar se dolžnostim izmikamo, grešimo zoper križ. Ko premišljujemo o Jezusovi poti pod težo križa, se vprašujemo o tem, kako se mi obnašamo glede križev: nalog, obveznosti, sodelovanja doma, kako prenašamo žalost, bolečine…«
- V. Moli desetko rožnega venca: »Oče naš, Zdrava Marija…, Ki je za nas težki križ nesel…«.
SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«
B. ZA BRANJE IN POGOVOR: Jn 9, 1-41; Jn 4, 46-53; Jn 5, 5-16; Jn 7, 25-30.

PETA POSTNA NEDELJA – 09.03. 2008

KI JE ZA NAS KRIŽAN BIL
A. Prižgemo peto postno svečo, pojemo ali recitiramo Duša, le pojdi z mano…

- V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
- O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
- V. Desetke, »ki je za nas križan bil« ne razlagamo. Ob njej umolknemo in častimo Jezusovo ljubezen do vsakega med nami! Veliki petek se bliža vrhuncu, Jezusovi smrti.
Je ura strahotnega trpljenja, pa tudi ura neizmerne ljubezni. »Nihče nima večje ljubezni kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje!« Ni ljubezen to, da iščeš ugodje ob drugih, ljubezen je to, da daješ življenje za druge. Kako smo sebični! Kako nam manjka ljubezni po Jezusovi meri in ne po meri filmov in rumenega tiska: kdo je koga varal, kaj je rekel ta in ta človek iz sveta glasbe, športa, filma…
Kakšne neumnosti razdiramo o življenju, medtem ko je merilo življenja ljubezen…
- V. Moli desetko rožnega venca: »Oče naš…Zdrava Marija…, Ki je za nas križan bil …«. Itn.
SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«

B. BRANJE: Mt 26,26 do 27,66; Mr 14 in 15; Lk 22 in 23.
Branje lahko porazdelimo na kratke odlomke, ki jih prebiramo do velike sobote zvečer.

Postno predavanje

Sredi noči policist ustavi pijančka, ki je vijuga po cesti. Vpraša ga: »Kam pa greste ob tej pozni uri?«
»Na predavanje, hik.«
»Ja, kdo pa predava tako pozno?«
»Hik, moja žena!«

PABERKOVANJA

ODLOMKI BOGOSLUŽNIH BESEDIL DO 5. POSTNE NEDELJE

	Ponedeljek	Jezus je sleporojenega, ki ga je ozdravil, našel in mu rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se pred njim poklonil do tal. (Jn 9, 35-38)
	Torek	»Bog nam je zatočišče in moč, Pomoč v stiskah, vedno navzoča. Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja In se gore majejo v osrčju morja.« (Ps 46, 2-3)
	Sreda	»Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje!« (Jn 5,24)
	Četrtek	Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, se je pokvarilo. Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, se mu priklanjali. Mu darovali…« (2 Mz 32, 7-8)
	Petek	»Gospodove oči so uprte v pravične, Njegova ušesa v njihovo klicanje. Gospodovo obličje je zoper hudodelce, Da izbriše z zemlje njihov spomin!« (Ps 34, 16 -17)
	Sobota	»Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, Odreši me vseh mojih preganjalcev in me reši! Sicer raztrgajo kakor lev mojo dušo, Iztrgajo jo, in ni rešitelja!« (Ps 7, 2 - 3)
	Nedelja	Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal!« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl…« (Jn 11, 1-27)

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ZAKRAMENT SPRAVE
Smo sredi posta. Vabimo vas, da se na zakrament sv. spovedi lepo pripravite in ga obhajate kolikor se da pred veliko nočjo, saj so zadnji dnevi za vse, tako vas kot nas duhovnike, precej naporni. Na Kostanjevici morete sv. spoved opraviti vsak dan med jutranjo in večerno mašo in seveda med vsemi mašami ob nedeljah.

PRVI PETEK
Tudi četrtek pred prvim petkom, ko pol ure pred večerno sv. mašo molimo za nove duhovne poklice, prvi petek in prva sobota, so primerni dnevi za prejem svetih zakramentov: spovedi in obhajila.

OBISK BOLNIKOV
Dragi svojci in domači ostarelih in bolnih bratov in sester v naši župniji. Nagovoriti svoje drage in povabite duhovnika na dom, da prinese bolnim tolažbo in moč v zakramentih Jezusa Kristusa. Ne čakajte zadnjih ur in minut njihovega zemeljskega življenja.

SEJA ŽPS
Člani župnijskega pastoralnega sveta lepo vabljeni na sejo v četrtek, 6. 3. ob 19:45.

KRISTUS ODREŠENIK

MINISTRANTI/NJE
Z ministrantkami in ministranti se bomo ta teden pri verouku uskladili, da izberemo določeno soboto za skupno dopoldansko srečanje. Predlog: 3. sobota v mesecu.
Vnaprej zahvala staršem in otrokom!

PRVOOBHAJANCI
Prvoobhajanci bodo prišli na kratek pogovor okrog sprave z duhovnikom prihodnji petek, 7.3. v času od 15:30 do 19:30 v spremstvu enega starša.
Skupna vaja za obred sprave bo v ponedeljek, 10. 3. ob 17:00. Letos nas koledar prehiteva zaradi zgodnje velike noči, čemur se pač prilagajamo.
Prepričani smo, da bomo točni!

SPRAVA IN SPRAVNI DAN
Letošnji spravni dan je na cvetni petek, 14. 3. Obhajali ga bomo v okviru Radijskega misijona, ki bo od 9. do 15. 3. na valovih Radia Ognjišče.
Spovedniki (tudi od drugod) bomo na dan »velikega spovedovanja«, 14. 3. na voljo v cerkvi od 7:00 do 12:00 in od 13:30 do 19:00, ko bomo dan zaključili z obhajanjem spokornega bogoslužja. Spravni dan je v naši župniji namenjen tudi prvoobhajancem in njihovim družinam, zato smo zanje zagotovili čas ob 17:00, za vse v eni skupini.
Križev pot bo ta dan med obredom sprave s prvoobhajanci in starši.
Prepričani smo, da bomo točni!
O drugih možnostih za spoved pred veliko nočjo pa v prihodnjih Oznanilih.

ROMANJE
Na željo nekaterih romarjev smo spremenili drugi del programa pomladanskega romanja. Obiskali bomo Pariz ter njegova božjepotna svetišča (Notre Dame, cerkev Srca Jezusovega…) in druge znamenitosti. Cena je ista kot v prvi ponudbi. Od onih, ki so se prijavili pri nas, bi radi čim prej vpisali delno vplačilo v višini enega stotaka.
Lepo vabljeni!

KROMBERK VOGRSKO

ŽUPNIJSKI SVET
Tako na Vogrskem, kot tudi v Kromberku smo imeli sejo ŽPS in ŽGS.
V gospodarskem svetu smo sprejeli obračun in začrtali proračun. V obeh župnijah smo kot skrbni gospodarji prihranili nekaj denarja za predvidena dela. Na Vogrskem načrtujemo nova cerkvena vrata in popravilo poda na koru in pod klopmi. V Kromberku so v pripravi nove zakristijske omare in novi spovednici, načrtujemo pa obnovo veroučne učilnice s primerno opremo, ogrevanje cerkve (klopi) in osvetlitve v cerkvi.
Pri Župnijskem pastoralnem svetu smo v obeh župnijah predvideli bogate pastoralne dejavnosti v postu in ob veliki noči (še posebej v velikem tednu) ter do poletnih počitnic. Predlagali smo tudi skupno romanje na Sveto Goro v maju ter skupno župnijsko enodnevno romanje v juniju.

BIRMANCI NA SVETI GORI
Od petka, 7. 3. zvečer do nedelje opoldne se zberete 7. in 8. razred (birmanski kandidati) na Sveti Gori v domu TAU na dneve zbranosti. Pri tem boste pomagali tudi nekateri starši, za kar se vam že sedaj zahvaljujem.

POSTNA SPOVED
V petek, 7. 3. bo v Kromberku od 17. ure dalje spovedoval pater iz Vipavskega Križa.

OSEK

KRIŽEV POT
Hvala vsem, ki ste se na 3. postno nedeljo udeležili in lepo sodelovali pri Križevem potu do romarske cerkve na Vitovljah. Danes vas k molitvi vabimo ob 14:30 v župnijsko cerkev, prihodnjo nedeljo pa se zberemo v podružnični cerkvi sv. Lucije.

DNEVI SPRAVE – SPOVEDI
V Oseku bosta danes, 2. 3. od 15:00 do 17:00 za sveto spoved na razpolago dva spovednika. Domača duhovnika sva vam na razpolago za spoved pol ure pred vsako mašo.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečamo se v sredo, 5. 3. ob 18:45.

VAŠI DAROVI
Na kvatrno nedeljo je bil vaš dar, ki ga namenjamo za potrebe škofije 117,00 €. Hvala.

SOLKAN

NA POLOVICI LETOŠNJEGA POSTA
Se že da zaznati kakšno spremembo v našem osebnem in družinskem življenju, ki naznanja naše vstajenje s Kristusom za veliko noč? Tudi danes se je možno ogreti za kakšen postni predlog.

SVETOPISEMSKA SKUPINA »BESEDA ŽIVLJENJA«
ima srečanje v sredo, 5. 3. ob 19:00.

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
v četrtek pred prvim petkom po maši s češčenjem Najsvetejšega.

PRVI PETEK
Od 17: 30 dalje spoveduje tudi pater s Svete Gore.

NAŠI RAJNI
26. 2. je odšla k Očetu v večni dom 88-letna Olga Kuret, roj. Tomažič, Šmaver 5 (nekdanja železniška postaja). Skoz Jezusov križ in smrt v večno življenje!

ŠEMPAS

KRIŽEV POT
Na 5. postno nedeljo molitev oblikujejo strežniki.

PRVI PETEK
Na prvi petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.

SPOVED PRED PRAZNIKI
V Ozeljanu boste spoved lahko opravili v soboto, 8. 3. ob 17:00, v Šempasu pa bo spovedovanje v nedeljo, 9. 3. ob 10:00. Spoved boste lahko opravili tudi pol ure pred vsako večerno mašo.

ŠEMPETER

PRIPRAVA NA KRST
V torek, 4. 3. ob 20:00 se začenja v Šempetru skupna priprava na krst. Namenjena je staršem, ki želijo krstiti svoje otroke.

DUHOVNA OBNOVA OB 1. PETKU
V četrtek, petek in soboto bo eno uro pred mašo izpostavljeno Najsvetejše. Medtem bodo ure molitve (oblikovali jo bodo člani 3. in 4. rože ŽRV ter binkoštne dvorane) in priložnost za spoved. Med mašami bo nagovor, po maši pa zaključek češčenja in blagoslov z Najsvetejšim.

DELAVNICA PRED MATERINSKIM DNEVOM
Vse otroke vabim, da se udeležijo delavnice, v kateri bodo izdelovali voščilnice in druge pozornosti za svoje starše. Delavnica bo pod mentorstvom v župnišču v soboto, 8. 3. od 10:00 do 12:00.

ROMANJE V FATIMO
Še se je mogoče prijaviti za romanje v Fatimo za 2. skupino od 30. 4. do 5. 5. Odhod bo iz Šempetra z avtobusom na Brnik, potem z letalom v Lizbono, nato z avtobusom po programu v Fatimo, Lurd in domov. Cena romanja je 550€. Vključuje prevoz in tri polne penzione. Iz Fatime v Lurd in iz Lurda domov bosta nočni vožnji. Ob prijavi damo akontacijo 100€. Pohitite s prijavo!

SKUPNA OZNANILA

NABIRKA ZA LJUDI V STISKI
V soboto, 8. 3. bodo mladi po trgovskih centrih zbirali za Karitas živila in higienske potrebščine za tiste, ki so v stiski. Velikodušno pomagajmo!

POSTNA PREDAVANJA TA TEDEN
V torek, 4. 3. v Gorici pri Sv. Ivanu ob 20:30 - Doroteja Lešnik Mugnaioni: Nasilje v družini.
V sredo, 5. 3. v Grgarju v dvorani krajevne skupnosti ob 19:00 - s. Mateja Kraševec: 5. večer za zakonce.

RADIJSKI MISIJON
V dneh od 9. do 15. 3. bo na valovih Radia Ognjišče radijski misijon, ki ga bodo vodili lazaristi. Geslo misijona bodo besede sv. Vincencija Pavelskega: »Živeti Kristusa, da bomo mogli Kristusa prinašati drugim: nič več, nič manj.«