3. POSTNA NEDELJA 24. 2. 2008 // Leto VIII // Št. 26

UVODNIK

VRAG NAJ VZAME ...

... te trojanske konje

Konji so lepe živali. In pametne tudi, pravijo. Zato vsakemu od vas privoščim kakega lepega konja. Res. Samo pozabiti ne smete, da je za konja potrebno ogromno časa in sredstev za vzdrževanje.
In kolikor vas poznam, so vam takšne konje že ponujali. Za velike denarje, za velike odpovedi, za nahranjenje velike želja. In verjetno ste malce zmajevali z glavo, češ, to ne bo šlo, ne moremo si ga privoščiti. Pa so vam dobrohotno ponudili, da vam ga ponudijo za kakih 50 % manj. Se je že bolje slišalo in računica ... se je tudi že skoraj izšla. Sprejmete ponudbo ... in konj je vaš! Ponos hiše in soseske!
Toda ponoči, ko človek ne misli in je slepo zaverovan v svoje sanje, vaš ponos postane poguba! Kar vam je bilo prej v veselje, vam je naenkrat napor in mučenje, pobira vam čas in moči, ki bi jih lahko porabili za toliko stvari, ki jih potrebuje vaša družina. A ne gre drugače. Vaš konj pač potrebuje čas in sredstva in ...
Imate dovolj velik hlev? Preden ga napolnite, le poglejte, če boste konja sploh za kaj rabili. Lepo je, če ob njem naši otroci koristno porabijo svoj čas in se ob njem neizmerno zabavajo, pa tudi učijo. A čim ga začnete vlačiti po tekmovanjih, potem konj postane lastnik družine in ne obratno. In vsi vaši upi grejo v tega konja. Bog ne daj, da si zlomi nogo ...
In nič nimam proti športu in glasbi in ... kdove še čemu. Nič nimam proti konjem. Res ne. To so res lepe ... in tudi pametne živali. A preden jo vzamete pod streho, premislite, kaj pravzaprav nosi s seboj in ali jo boste mogli preživljati s svojim ... časom (bolj kot z denarjem). Da ne boste potem, ko bo konjiček že veselo rezgetal v vašem hlevu, skupaj z našo Rebeko pred širokim občinstvom prepevali: »Vrag naj vzame ...«

Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

RUDNIK ZLATA V VZHODNIH ALPAH

Grški geograf Strabon (63 pr. Kr.do 19) v delu Geographica, v katerem je povzemal tudi znanja svojih predhodnikov, npr. Polibija (201-144 pr. Kr.), omenja Okro, kjer so po njegovem opisu Alpe najnižje, kjer so zahodno od tod živeči Karni mejili na Japode in Tavriske, koder so na vozovih tovorili blago, ki je bilo iz Akvileje (Oglej) namenjeno v Nauportus (Vrhnika), od tod pa je potem potovalo po Ljubljanici mimo Emone (Ljubljana) v Savo in dalje v Podonavje. Nauportus, pristanišče ob Ljubljanici, je bil tistikrat v rokah keltskih Tavriskov. Strabonova Ocra (Okra), ki jo omenjata tudi Plinij starejši (23-79 po Kr.) v delu Naturalis Historia (govori o mestu Okra, ki je pripadalo Karnom) in C. Ptolomej (90-okoli 168 po Kr.) v Navodilih za pravilno risanje kart – Geografike hyfegesis (piše, da je Italija segala do gore Okra), je v resnici antično poimenovanje za mogočni Nanos, za sedlo-prelaz pod njim med Vipavsko dolino in Postojnskimi vrati na Razdrtem in za kraj pod Nanosom, za katerega znanstveniki menijo, da gre za utrjeno gradišče pri Šmihelu pod Nanosom. Prav v sedlu pri Razdrtem so arheologi med gradnjo avtoceste odkrili ostaline naselja, morda prav Okre. Plinij st. pravi tudi, da so pod goro Okro živeli Subokrini.
Strabon je po Polibiju povzel tudi podatek o zlatem rudniku, ki je bil odkrit v drugi polovici 2. stoletja pr. Kr. v Vzhodnih Alpah, na ozemlju Tavriskov, ne daleč od Akvileje. Zlato je bilo dva čevlja (0,70 m) pod površjem, zlati sloj pa je bil debel kar 15 čevljev. Večina zlata je bilo čistega, kot fižol ali za volčji bob velikega in tudi ruda, potrebna topljenja. Domačinom, keltskim Tavriskom, so se hitro pridružili rimljanski zlatokopi in trgovci, ki so s špekulativnimi nakupi in drugimi manipulacijami dosegli padec cene zlata na Apeninskem polotoku kar za tretjino. Tavriski so te rimljanske vsiljivce nagnali in bili za ta korajžni korak kaznovani z vojaškim posegom Rimljanov leta 129 pr. Kr., ki ga je vodil konzul Gaj Sempronij Tuditan. Slovenski arheolog in zgodovinar Jaro Šašel (Miniera aurifera nelle Alpi Orientali, v: Opera selecta, Situla 30, Ljubljana 1992, 538-540) je to bogato zlato žilo, ki so jo do kraja izčrpali že v tistih časih, umestil na zahodno obrobje ljubljanske kotline, še verjetneje pa v zgornje Posočje ali v Bohinj, v okolja bogata predvsem z železovo rudo, kjer je rudarjenje bilo razvito vse od starejše železne dobe. Do tod pa od Ogleja tudi ni bilo kaj več kot za dva dneva hoda, kot sporoča Polibij. Njegovo poročilo o rudniku zlata v Julijskih Alpah je, tako kot pravljica o Zlatorogu, bajeslovnem belem gamsu z zlatimi rogovi, posredno pričevanje o rudarjenju pod Triglavom (Pokljuka, Jelovica, Trenta), z raziskovanji v alpskem visokogorju pa so ga arheologi tudi potrdili.

Drago Svoljšak

ZNAMENJA

IZ SLOVARJA - »H« KOT HINAVŠČINA

ČE JE OTROKOM
kaj zoprnega pri odraslih, tudi starših in sorodnikih ter pri sošolcih, je hinavščina. Na prvem mestu.
»Kako je lahko moja mama taka, da postane vsa mehka in slinasta, ko jo pokliče teta Ivica, ko pa vsi vemo, da ji je prav ta teta od vrha do tal zoprna,« potoži Hanca prijateljici. In nadaljuje: »Ko teta pokliče mamo, postane mamin obraz mračen, potem pa se razneži: 'Ah, ti si, Ivica, kako lepo je, da te spet slišim!...«
Hinavščina je nasprotje iskrenosti. Hinavci se iz dneva v dan pretvarjajo, nekaj prikrivajo, igrajo dvojno igro. V bistvu lažejo. Hinavci živijo zlagano.
Kadar se z njimi o čem razpravlja, se delajo hinavci, da soglašajo z dogovorom, običajno pritegnejo z večino ali, če niso vsi istega mnenja, s tistim, ki se zdi, da vodi debato in da bo zmagal. Nakar počakajo, potem pa postanejo »proti« in širijo naokrog nezadovoljstvo, nestrinjanje, največkrat tudi opravljanje.
Otroci ne marajo hinavščine. Zaradi hinavščine odraslih postanejo otroci nezaupljivi in odrasle zavračajo. Pogosto zaradi te napake ne zaupajo niti svojim staršem.

ČE ODRASLI
kaj cenijo pri otrocih in mladih, je iskrenost, odkritosrčnost, prozornost, jasnost. Vendar je treba v zvezi z iskrenostjo in hinavščino nekaj razčistiti. Odrasli so v resnični zadregi, kadar je pametno kaj zamolčati. Med stvarmi, ki so jih odrasli dolžni zamolčevati, so na prvem mestu napake in napačne poti sorodnikov in prijateljev. Zato morajo odrasli, zlasti starši, otrokom razložiti kaj je hinavščina in kaj je obzirnost do drugih; kdaj je hinavščina vredna obsodbe in kdaj je potrebno kaj prikriti ali zamolčati, da obvarujemo dobro ime nekoga, ki nam je blizu ali je naš znanec.

KO BODO OTROCI
razumeli in dojeli, da moramo biti ljudje v medsebojnih odnosih po eni strani iskreni, resnicoljubni in pristni; po drugi pa z veliko mero diplomacije, bodo sami našli pravo pot. Tisto, ki so jo duhovni voditelji izražali z življenjsko modrostjo, ki je postala vodilo: živeti, delati in govoriti moramo iz resnice, še bolj pa iz ljubezni.

PRAVZAPRAV
sta iskrenost in neposrednost najboljša investicija staršev v otroke. Tako jih obvarujejo pred prebrisanostjo in hinavščino mnogih njihovih vrstnikov in odraslih. Predvsem pa sta iskrenost in neposrednost trdna podlaga in navada v odnosih med starši in otroki za tiste čase, ko se otroci radi izmaknejo. Kjer so utečeni iskreni odnosi, ljudje, zlasti straši, ohranijo pristen stik med seboj in z otroki tudi v najbolj težkih vzgojnih zadregah. In tudi na splošno v življenjskih stiskah.
Ko je Jezus opazoval hinavščino v tedanjem okolju – današnje, vemo, je kvečjemu še bolj problematično - je zelo ostro obračunal s hinavci, čeprav so bili na uglednih položajih.

Priredil Gašper Rudolf

ODLOMKI BESEDIL IZ BOGOSLUŽJA V TRETJEM POSTNEM TEDNU

Ponedeljek	Ozdravljeni Naaman se je vrnil z vsem svojim spremstvom k Božjemu možu, preroku Elizeju. Ko je prišel, je stopil predenj in rekel: »Zdaj vem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu!« (2 Kr 15, 15)
Torek	»Tedaj je pristopil Peter k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat!« (Mt 18,21)
Sreda	»Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.« (Mt 5,17-18)
Četrtek	»To je narod, ki ne posluša glasu Gospoda, svojega Boga, in ne sprejema opomina. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.« (Jer 7,28) Jezus pravi: »Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa!« (Lk 11,23)
Petek	To govori Gospod: »Vrni se, Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si po svoji krivdi!« (Oz 14,2) Največja zapoved Jezus je na vprašanje, katera zapoved je največja odgovoril: »Prva zapoved je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mr 12, 29 -31)
Sobota	»Gospod je moja luč in moja rešitev, Koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, Pred kom bi moral trepetati?« (Ps 27,1)
Nedelja	Ko je Jezus šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Potem je dejal: »Dokler je dan, moram opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati…« Slepemu pa je rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Siloa.« Slepi je odšel in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Jezus ga je vprašal: »Veruješ v Sina človekovega?« Ozdravljeni slepec je odgovoril: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta je, ki govori s teboj! Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se pred njim (Jezusom!) priklonil do tal. (Jn 9, 1-41)

PABERKOVANJA

EVROPSKO LETO KULTURE

V Rimu so 12. februarja predstavili program Evropskega medkulturnega leta. Srečanja so se udeležili kulturniki in politiki iz različnih evropskih držav. Vse leto bodo v državah Evropske unije organizirali razne prireditve, na katerih bodo izpostavili pomen dialoga. Potrebno je ovrednotiti multikulturnost, ki je prinesla nepričakovana nesoglasja. Kulturne razlike je potrebno preraščati prav preko soočanj kultur, ki ohranijo svojo identiteto in različnost, ter s tem pospešijo dialog, ki izhaja prav iz spoštovanja različnosti. Predsodke in nepoznavanje je potrebno odpraviti. Voditelj predstavništva Evropske unije v Italiji je dal pobudo, da bi v Evropi več pozornosti namenili učenju jezikov. O izzivu večjezičnosti je govorila Clara Albani, predstavnica Evropskega parlamenta v Italiji. Evropski poslanci na sejah lahko govorijo v svojem jeziku. To je eden od odgovorov, ki jih je Evropska skupnost dala na vprašanje večjezičnosti.
Evropska kultura presega meje Evropske unije, je opozoril Gabriele Mazza, koordinator šolskih izobraževalnih načrtov Sveta Evrope. »Menim, da je potrebno, kar Svet Evrope sicer že uresničuje, natančneje opredeliti pojme: človekove pravice, kulturne pravice, jezikovne pravice, pojem demokracije, demokratična vzgoja državljanov, čut družbene pripadnosti. Kulturna vzgoja se ne izoblikuje sama od sebe. Moram povedati, da v večini držav, razen častnih izjem, ne najdemo medkulturne vzgoje.« je zaključil Mazza. Alfredo Conde, španski književnik je pozval, naj ne govorimo samo o eni obliki globalizacije, ampak o večih, še posebej če upoštevamo nove oblike duhovnosti, ki k nam prihajajo iz Vzhoda. Kultura povezuje bolj kot geografija, je rekel Jan Figel, Evropski komisar.
Potrebno pa je pripomniti, da se namerno ne želi govoriti o evropski krščanski identiteti, ko se za vsako ceno želi evropeizirati prihajajoče kulture. Pozorne opazovalce to ne čudi, saj tudi pobudniki Evropskega medkulturnega leta ne priznavajo krščanskih korenin evropske kulture.

150. OBLETNICA PRIKAZOVANJ V LURDU

Več kot 700 milijonov romarjev je v 150. letih obiskalo Lurd. Potrjenih je 67 čudežnih ozdravljenj. V štirih bazilikah vsak dan obhajajo okrog 50 maš. Italijanski novinar in pisatelj Messori je Lurd poimenoval kot kraj, kjer se nebo srečuje z zemljo. Meje med vsakdanjo stvarnostjo in nevidno večno »Skrivnostjo« ni več. Novinar dnevnika »Il Giornale«, Andrea Tornielli se je ob obletnici prikazovanj pogovarjal s p. Laurentinom, teologom, ki je proučeval dogodke povezane z Bernardko Soubirous. Tornielli je pred kratkim objavil knjigo - intervju: Lurd, raziskava skrivnosti 150 let po prikazovanjih. V knjigi p. Laurentin govori o dogodkih v Lurdu, pa tudi o Bernardkinem življenju, njenem redovniškem poklicu, trpljenju in bolezni.

Aleš Rupnik

Hiter odziv

Tone vpraša prijatelja: »Je bilo v vašem podjetju že kaj odziva na to, da iščete novega nočnega čuvaja?«
»Bilo, bilo ... Že trikrat so vlomili!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

OTROCI ZA OTROKE
Ob prispelih 54 kuvertah se je nabralo 539,30 € v adventni akciji, ki je trajala od adventa do sv. treh kraljev. V imenu vseh, ki bodo pomoč prejeli se zahvaljujemo otrokom in staršem ki so jih pri akciji podprli.

POSTNA AKCIJA 2008
Na 3. in 4. postno nedeljo organizira Župnijska Karitas Kapela postno akcijo. Pred vsako sv. mašo se na ploščadi pred cerkvijo zbirajo denarni prispevki, ki bodo namenjeni za nakup hrane tistim našim župljanom, ki morajo zaradi stiske,v kateri so se znašli, preživeti tudi s pomočjo paketov, ki jih mesečno prejemajo. Odpovejte se čemu, kar nujno ne potrebujete in darujte za te ljudi. Za vsak dar Bog povrni.

MOLITVENI KRIŽ
Družine vabljene, da prejmete križ iz Assisija in pred njim molite en teden za nove duhovne poklice.

ROMANJE V ASSISI
Kdor razmišlja o romanju v Assisi za prvomajske praznike od 1. do 4. maja, naj pohiti s prijavo, saj je prostih mest samo še nekaj.

POČITNICE
Ta teden zaradi šolskih počitnic ni verouka.

KRISTUS ODREŠENIK

MAŠE MED TEDNOM
Med tednom (tudi v soboto) je maša samo zvečer ob 19:00.

KRIŽEV POT
V cerkvi je križev pot vsak petek ob 18:30. Razen izjeme je ob petkih zvečer na voljo tudi spovednik.
Kdor ne more v cerkev pa je prav, da če le more, opravi doma križev pot ali vsaj en njegov del.

POSTNO SPOVEDOVANJE
Spravni dan bomo obhajali letos v petek pred cvetno nedeljo, 14. marca. Tedaj bo po radiu Ognjišče ob radijskem misijonu spodbuda, naj bi bil omenjeni petek spovedni dan po župnijah. Pri nas tradicionalno tudi za prvoobhajance.
Več o tem v prihodnjih Oznanilih.

POGREB
Na šempetrskem pokopališču smo se 19. februarja poslovili od pokojne Danice Figelj (57).
Naj počiva v miru!

KROMBERK VOGRSKO

KVATRNA MILOŠČINA
Na kvatrno nedeljo smo zbrali za semenišče in druge potrebe škofije: v Kromberku 129 €, na Vogrskem 123 €. Hvala, dobrotniki!

POČITNICE
Tudi v počitnicah ne pozabimo na molitev in mašo. Otroci, dobro se odpočijte in si naberite novih moči!

ŽUPNIJSKI SVET
V Kromberku bo seja ŽPS v četrtek, 28. februarja po maši. Lepo vabljeni in obvestite se med seboj!

POSTNI ČAS
Z odpovedjo, molitvijo in dobrimi deli (miloščino…) bogatimo sveti čas priprave na velikonočno skrivnost. Prihranek namenimo revnim in potrebnim.

OSEK

VEROUK
S srečanji nadaljujemo po počitnicah.

SOLKAN

NAŠI POSTNI DAROVI
Za Anin sklad (za družine z več otroki) smo v začetku letošnjega posta zbrali 197 €. Odslej dajemo v nabiralnik v cerkvi postne prihranke za posvojenca na daljavo. »Z miloščino v postu poglabljamo svoj krščanski poklic« (Benedikt XVI.).

TEDEN ZIMSKIH POČITNIC
ne prekine postnega prizadevanja po zbližanju z Bogom in bližnjimi. Molimo, da se vsi srečni in zdravi vrnejo na svoje domove.

NAŠI RAJNI
17. 2. je dotrpela za večnost 67-letna Milena Andrejčič, Šolska 6. Gospod, da ji večni mir!

ŠEMPAS

VEROUK
V tednu šolskih počitnic ni verouka. S srečanji nadaljujemo v ponedeljek, 3. marca. V postnem času z veroučenci sodelujemo v akciji škofijske Karitas »Posvojitev na daljavo«.

KRIŽEV POT
Na 4. postno nedeljo molitev oblikujejo bogoslužni sodelavci.

VAŠI DAROVI
Na kvatrno nedeljo je bil vaš dar, ki ga namenjamo za potrebe škofije 265,75 €. Hvala.

ŠEMPETER

ZIMSKE POČITNICE
Zaradi šolskih počitnic ta teden ne bo verouka in srečanja za mladino.

KRIŽEV POT
V postnem času je pobožnost križevega pota odlično spokorno opravilo. Vabim vas h križevem potu v župniji ob petkih ob 17:30 in ob nedeljah ob 16:00. Prav posebno pa vas vabim h križevem potu s Prevala na Sveto Goro, ki je vsako nedeljo ob 14:30.

ROMANJE V FATIMO IN LURD
Ker sem dobil ponudbo za letalski prevoz romarjev iz Brnika v Lizbono za sredo, 30. aprila, se odpira možnost za romanje enkrat večjemu številu interesentov. Tako bomo šli na romanje v dveh skupinah, ki se bosta na letališču v Lizboni zamenjali. Prva skupina bo šla na pot iz Šempetra z avtobusom v petek 25. aprila zvečer, druga skupina pa v sredo 30. aprila z avtobusom na Brnik in z letalom v Lizbono. Prva skupina se bo 30. aprila z letalom vračala domov, druga pa bo nadaljevala pot z avtobusom. Vrnili se bomo domov v ponedeljek 5. maja. Cena romanja bo 550 €, če bosta skupini polno zasedeni. Vabim vas, da se vsi, ki bi radi šli v Fatimo in to pot zmorete, čim prej prijavite. Ob prijavi damo 100€ akontacije. Tisti, ki ste že prijavljeni, potrdite svojo udeležbo. Lahko tudi izbirate skupino, dokler je možno. Romanje bo tako manj naporno kot bi bilo, če bi morali iti celotno pot z avtobusom in zato tudi dostopno večjemu številu romarjev.

SKUPNA OZNANILA

POSTNA PREDAVANJA TA TEDEN:
V ponedeljek, 25. 2. v viteški dvorani na gradu Dobrovo ob 20:00 - Bogdan Vidmar: Prehod iz otroške v odraslo vero?
V torek, 26. 2. v Gorici pri sv. Ivanu ob 20:30 - Katarina in Tomaž Erzar: Ljubezen do sebe/tebe.
V sredo, 27. 2. v Grgarju v dvorani krajevne skupnosti ob 19:00 - s. Mateja kraševec: 4. Večer za zakonce.