nazaj na kazalo 
1. POSTNA NEDELJA  10. 2. 2008 // Leto VIII // Št. 24

UVODNIK

Iz poslanice papeža Benedikta XVI. za postni čas 2008

Dragi bratje in sestre!
Post vsako leto ponuja lepo priložnost za poglobitev smisla in vrednote našega krščanskega življenja in nas spodbuja k ponovnemu odkrivanju Božjega usmiljenja, da bomo postopoma postali bolj usmiljeni do bratov in sester. Cerkev v postnem času čuti dolžnost, da predlaga nekatere posebne naloge, ki verujočim v procesu notranje prenove konkretno pomagajo – to so: molitev, post in miloščina. V letošnji poslanici za postni čas se želim pomuditi ob premišljevanju o miloščini, ki predstavlja otipljiv način pomoči ljudem v potrebi in hkrati vajo v askezi, da bi se osvobodili navezanosti na zemeljske dobrine. Miloščina nam pomaga premagovati to nenehno skušnjavo, saj nas vzgaja za zaznavanje potreb bližnjega ter za delitev z drugimi tistega, kar po Božji dobroti posedujemo.
Evangelij osvetljuje tipično značilnost krščanske miloščine: podarjena mora biti na skrivnem: »Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica«. Jezus dalje zahteva: »Tako bo tvoja miloščina na skrivnem« (Mt 6, 3–4). Vse je zato usmerjeno na Božjo slavo, ne pa na človeško. Naj to zavedanje, dragi bratje in sestre, spremlja vsako dejanje pomoči bližnjemu, saj tako pomoč ne bo postala sredstvo, s katerim bi mi postali središče pozornosti. Evangeljska dobrodelnost ni zgolj filantropija, temveč mnogo bolj konkretno dejanje ljubezni, teološka krepost, ki izvira iz notranjega spreobrnjenja k ljubezni do Boga in do bližnjega, ter posnema Jezusa Kristusa, ki se nam je popolnoma podaril vse do smrti na križu
Sveto pismo nas vabi, naj poglobimo naš pogled na miloščino, ki presega zgolj materialno razsežnost, in nas uči, da je večje veselje dajati kakor prejemati (prim. Apd 20,35). Vsakokrat, ko iz ljubezni do Boga naše dobrine delimo z bližnjimi, ki so v potrebi, izkušamo, da polnost življenja izvira iz ljubezni ter da se nam vse vrača kot blagoslov miru, notranjega zadovoljstva in veselja.
V Jezusovi šoli se lahko naučimo iz svojega življenja narediti dar. S tem, ko ga posnemamo, v nas raste pripravljenost, da ne darujemo samo našega imetja, temveč tudi sebe. Kar miloščini daje vrednost, je – glede na posameznikove možnosti in okoliščine – ljubezen, ki navdihuje različne oblike podaritve.

VREDNO SPOMINA

SLOVENSKI PRAZNIK KULTURE

Imenovan po narodovem Poetu, danes v blišču nagrad in priznanj.
Vedno izstopata prvi dve, posebno tista s področja književnosti.
Slikar, portretist Krištof Zupet se temu ne bi čudil, saj pravi, da ima v umetnosti »posebno mesto besedna umetnost, ker se je Bog razodel z Besedo.«
Tudi prvi zapisi slovenskih imen, ki so nastali prav v naših krajih v 9. stol., so imena romarjev v čedajskem evangeliju, ki so romali v svetišče ob izviru Timave, v Štivan. Sama slovanska imena v kraju, ki je še danes prav na meji slovenskega narodnega ozemlja.
Samo stoletje pozneje že vzniknejo brižinski spomeniki, prvo besedilo, ki je s slovenskimi jezikovnimi prvinami odstopalo od slovanskega bogoslužnega jezika Cirila in Metoda. In prav tako sledilo svetopisemskemu naročilu o širjenju Kristusove blagovesti vsem ljudstvom in to v mnogih jezikih sveta. Osrednje mesto ima pridiga o grehu in pokori, torej zapis najpomembnejše zvrsti oznanjevanja.
Tudi Trubarjeva osrednja oblika pristopa k vernikom je bila homilija. Vse do odhoda na Nemško je pridigal v slovenščini, molil z verniki slovenske molitve in pel z njimi v ljudskem jeziku, čeprav je bilo njegovo bogoslužje še vedno v mejah rimsko-latinske cerkve. Dokončno se je opredelil za Luthrovo teologijo šele po letu 1548.  Po njej človekovo zveličanje izhaja zgolj iz vere in ne iz njegovih del, vera pa ni kristjanovo lastno delo, ampak Božji dar. Do nje pa pride človek samo preko besede, ki je večplastna: razumska, emocionalna in čutno neposredna. To pa je lahko samo beseda maternega jezika. Govoriti v svojem jeziku, misliti, spada k obliki novoveške osvoboditve človeka, v  Luthrovem teološkem smislu pa je to učinkovita pot do vere, torej zveličanja.
Primož Trubar je razloge za nastanek prve slovenske knjige, Katekizma, razlagal na različne načine, v glavnem s tradicionalnimi verskimi argumenti, pa tudi z ljubeznijo do Slovencev
in s skrbjo za njihovo usodo. To je razvidno iz njegovih ogovorov: »Lubi Slovenci«, » muji lubi Slovenci« ali prošenj k Bogu, »/.../ naj se milostno ozre tudi na naše ubogo, preprosto, dobrosrčno slovensko ljudstvo, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se njegov jezik pisal in bral kakor jezik drugih narodov«. Poslanstvo ustvariti slovenski knjižni jezik je opravil  prav on in to v številnih knjigah, opremljenih z izbranim renesančnim okusom.
Z letošnjim kulturnim praznikom dejansko začenjamo leto, posvečeno Primožu Trubarju  ob 500-letnici njegovega rojstva, obenem pa tudi leto dialoga med kulturami Evropske zveze. Kakšna raznolikost med številnimi kulturami in jeziki!
Vse pa izhaja ali vsaj bi moralo izhajati iz istih vrednot: dobrega in lepega. Mi pa ostajamo pred nalogo: spoznavati in razumevati tuje, ohranjati in negovati svoje, tako kulturo kot jezik.
 
Mimi Jelen

ZNAMENJA

IZ SLOVARJA   »T« KOT TIŠINA

Dovoli mi, Gospod, da ti pripovedujem o svojih sanjah.
Sanjal sem, da se je nekega dne na svet v vsej svoji svečanosti spustila tišina. Spustila se je kot lahna tančica, komaj zaznavno je kakor oblak vstopila v sleherno stvar.
Radijski sprejemniki so molčali, televizorji so bili ugasnjeni, telefoni niso zvonili, reklame so utihnile.
Nezemeljska zavest je napolnila notranjost ljudi. Avtomobili so bili parkirani vzdolž pločnikov. Mirovali so, saj so se zavedli, da je njihov čas potekel.
Ptiči, žabe, črički, psi in mačke so utihnili.
Zvonovi so izgubili kemblje, kakor da bi jih od spodaj potegnile skrivnostne in nevidne roke. In stali so tam, z ogromnimi zevajočimi praznimi usti. Kasneje so ugotovili, da bi bili lahko uporabni drugače: kot velikanska korita za rože.
Morda sta Adam in Eva uživala kaj podobnega pred njunim grehom, ko sta se vsako popoldne srečala z Bogom. Drevesa so se nežno zibala v naročju tišine, na nebo so risala otroške risbe in oblikovala nedolžne glasove.
Moški, ženske, starci, otroci so z navdušenjem ponovno odkrivali prednosti tišine.
Z večjo pozornostjo so začeli gledati v oči, brati govorico rok, obraza, korakov, telesa. Še do včeraj nikoli opažene stvari so postale najpomembnejše. Telesa so postala zlati ciboriji, znotraj katerih so se pretakala nebeška občutja, angelska čustva, najčistejše misli.
Žena in mož sta veliko bolj cenila poljube, objeme, držanje za roko, to, da sta blizu drug drugemu; vonj duše, barvo las, obliko ustnic in nasmeh v vseh svojih odtenkih.
V tem novem načinu bivanja, ki se je sprostil po prihodu tišine, so se stvari postavile na glavo. Prvi so se odločili postati zadnji; bogati so postali ubogi v duhu; stari so pokali od sreče; vedri bolniki na svojih posteljah so postali ljubki kot otroci; zapori so se odprli; lačni so imeli kruha in vina; zadnji so postali prvi … in vsi so si želeli vstopiti skozi ozka vrata. Velikanska mavrica se je vila od Andov do Urala.
Novo stvarjenje? Uresničeni evangelij?
Ustvarjalec televizijskega filma o stvarjenju je o svojem snovanju dejal: »Za predstavitev stvarjenja nisem uporabljal nobenih posebnih efektov. Preprosto sem pokazal samo zarjo. Na začetku filma starec govori z otrokom, ki ga je strah teme, in jaz verjamem, da je tudi Oče rekel 'Bodi luč!’, ker je bilo tudi njega samega strah teme. V vseh vsakdanjih malenkostih je navzoče stvarjenje.«
Vsak dan bi moral vsak od nas narediti svoj film o stvarjenju.

Po Antoniu Mazziju prevedel in priredil Marko Rijavec

POST 2008 »PRI NAS DOMA«

PRVI POSTNI TEDEN

A. VZOREC SLAVJA


Družina brez obrednih (običajno večernih) srečanj postane kmalu družina, v kateri se nič zaupnega in obredno smiselnega ne dogaja.

st24_sl1 Preden s slavjem začnemo, se pogovorimo o njegovem poteku.  Voditelj vpelje pogovor  povezan s skupnim življenjem družine, o medsebojnem sodelovanju, o  odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja… pa tudi o tem, kako bomo oblikovali prošnje, če bomo peli itd. Če se pogovor zavleče, je to znamenje, da smo dosegli visoko stopnjo  medsebojne komunikacije.
  • Oče (mama) prižge ustrezno število sveč (po možnosti vijoličaste).
  • Se pokrižamo, zapojemo ali recitiramo katero od postnih pesmi. Voditelj slavja (oče ali mama) naj presodi primerno število kitic. Pesmi so npr. Kraljevo znam'nje križ stoji… Mati žalostna je stala…
  • Voditelj moli eno ali tri Zdravamarije, bolje desetko žalostnega dela rožnega venca. Namesto molitve lahko narišemo skupaj z otroki prizor(e) desetke.
  • Ostanemo kratek čas v tišini. Voditelj naj nekajkrat, vsaj ob petkih, spomni na sklepe, ki smo jih naredili v začetku posta.
  • Nato sklene z vzklikom: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

B. SLAVJE PRVEGA POSTNEGA TEDNA
KI JE ZA NAS KRVAVI POT POTIL…
Srečamo se z Jezusom na Oljski Gori… Ljudje se hitro obrnemo proč od Jezusa, od ljubezni do drugih, od Boga... Juda je zamenjal Jezusa za 30 srebrnikov.
Sem tudi jaz podoben Judu? Zamenjam Boga s TV, igračami, računalnikom, igro, poležavanjem, brezdeljem… in z »nimam časa« za pogovor s starši, z drugimi, domačimi, Bogom!?
Na ta način kažem, da tudi meni ni kaj dosti mar za to, kako živim.
Ta teden molimo desetko rožnega venca, ki govori o Jezusovem krvavem potu. Molitev nam daje pogum:
Sklep: »MOLIMO TE, KRISTUS….!«

Zaviranje

Voznik pravi sopotniku: »Težko je biti voznik. Človek je z eno nogo na plinu, z drugo pa v grobu.«
»Ježeš no, s katero nogo pa potem zaviraš?«

PABERKOVANJA

IZ BESEDIL PRI BOGOSLUŽJU MED PRVIM POSTNIM TEDNOM


ponedeljek
»Ne hodi kot opravljivec med svojim ljudstvom!« (3 MZ 19,16)
»Lačen sem bil in mi niste dali jesti; žejen sem bil in mi niste dali piti, popotnik sem bil in me niste sprejeli…! Česar niste storili kateremu izmed teh najmlajših, tudi meni niste storili.« (Mt 25, 41 in 45)
torek »Poveličujte z menoj Gospoda in skupno slavimo njegovo ime!« (Ps 33,4)
»Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi mnogih svojih besed…! Takole torej molite: Oče naš, ki si v nebesih…« (Mt 6, 7 in 9)
sreda »Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ! Usmili se me Bog po svoji milosrčnosti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho!« (Ps 50, 3)
»Jezus pravi: »Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj!« (Lk 11, 32)
četrtek »Ko sem te klical, si me uslišal, Gospod! Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, ker si slišal besede mojih ust!« (Ps 137,1)
Jezus je rekel svojim učencem:  »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli: trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7)
petek »Iz globočine kličem k tebi, Gospod, Gospod, sliši moj glas! Naj pazijo tvoja ušesa na glas moje prošnje!« (Ps 129, 1)
Jezus naroča: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se prej spraviš s svojim bratom…« (Mt 5, 23-24)
sobota »Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi!« (Ps 118,1)
Jezus vprašuje: »Če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Ali ne delajo tega tudi cestninarji?« (Mt 5,46)
nedelja
2. postna		 »Naša domovina je v nebesih, od koder pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa!« (Flp 3, 20)
»Gospod je moja luč in moja rešitev!« (Ps 27,1)
Peter je rekel Jezusu; »Učenik, dobro je, da smo tukaj!« (Lk 9, 13)

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ŽUPNIJSKA KARITAS – finančno poročilo za leto 2007
PREJEMKI:
Prenos iz preteklega leta (01. 01. 2007): 1.218,84 €
Nedelja Karitas: 816,96 €
Darovi dobrotnikov: 3,971,40 €
Nabirka na Veliki četrtek: 256,73 €
Obresti: 24,19 €
Skupaj prihodki: 6.288,12 €

IZDATKI
Stroški poslovanja: 215,28 €
Pomoč posameznikom in družinam: 3,681,89 €
Nabirka Velikega četrtka (Posvojitev na daljavo): 256,73 €
Za skupne programe pomoči: 1,087,15 €
(Dekanijska, Škofijska in Območna karitas)
Skupaj izdatki: 5.241,05 €
SALDO (prenos v 2008): 1,047,07 €

SREČANJE ZA STARŠE
Starši prve triade, to so veroučenci od predšolskih do vključno tretjega razreda, lepo vabljeni na srečanje, ki bo v ponedeljek, 11. 2. ob 10:00 za tiste, ki popoldan ne morejo in za ostale ob 18:00.

SOBOTNA DELAVNICA
Veroučenci vabljeni na sobotno delavnico, v kateri boste mogli izvesti svoj izdelek ali narediti velikonočni okrasek za bolne in ostarele. Srečali pa se bodo tudi vsi, ki so prebrali drugo knjigo za Slomškovo bralno priznanje. Delavnica se prične v soboto, 16.2. ob 9:30.

ROMANJE V ASSISI
Pet avtobusov romarjev bo poromalo iz različnih smeri Slovenije proti Assisiju v četrtek 1. 5. in nazaj se vračajo v nedeljo, 4. 5. Cena romanja bo cca. 160 € za odraslo osebo. Do konca marca sprejemamo prijave. Mesta so omejena.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Glavni sklepi seje ŽPS z dne 4. 2. 2008:
- Dogovorili smo se o predlogu statuta in možnem imenu Društva našega okrožja, ki naj bi pomagalo pri  boljši povezavi med župnijami in okoljem;
- Župnijski praznik bo tudi letos ob sklepu veroučnega leta 15. 6. Dopoldne bo maša ob 10:00 in nato druženje;
- Župnija pripravi na predlog staršev počitniški teden za birmance takoj po končanem pouku;
- Oratorij (v okviru Okrožja) bo pri nas v tednu od 7. do 12. 7. 2008.

BIRMANCI
Na srečanju s starši smo se pogovarjali in predlagali:
- Srečanja po skupinah se takoj nadaljujejo. Večina jih bo sklenila po veliki noči.
- V Oglej bi romali ali v soboto, 19. 4. ali v soboto, 10. 5. Birmanci se uskladijo pri verouku.
- Starši so predlagali skupen počitniški teden takoj po šoli.
- Skupine se vpišejo na seznam za čiščenje cerkve.

KRIŽEV POT IN SLAVJE
Je vsak petek ob 18:30. Kdor ne more v cerkev, ga lahko opravi doma. Besedila so na razpolago v kiosku. Družinsko slavje, ki je predlagano v prilogi Oznanil, skrbno prilagodimo možnostim.

KARITAS
Karitas vabi na 40 dnevno neuživanje alkohola. Kar prihranimo, naj ne bo privatna, marveč socialna - dobrodelna  dobrina. Dobrodelni nameni so poleg Karitas: domača cerkev, misijoni, Anin sklad in drugi, za katere povemo, kam naj jih iz župnije nakažemo.

KROMBERK VOGRSKO

PEPELJENJE
S pepelnico in prvo postno nedeljo vstopamo v sveti postni čas, v katerem se bomo z molitvijo, odpovedjo in dobrimi deli pripravljali na velikonočno skrivnost. Še danes moremo pristopiti k spokornemu obredu pepeljenja.

POST IN ZDRŽEK
Duh posta je gotovo v duhovnem sozvočju z Bogom in sočlovekom. V Cerkvi predstavlja zdržek ob petkih zavestno odpoved mesnim jedem, post pa na pepelnico in na veliki petek pritrgovanje v hranjenju.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
V soboto, 16. 2. bo ob 9:00 srečanje otrok SBP ter predstavitev druge prebrane knjige. Vabljeni!

OSEK

SREČANJA S STARŠI
Udeležite se jih po razporedu v Šempasu.

BIRMANCI
Hvala vsem, ki ste pomagali pri izpeljavi duhovnega vikenda z birmanci v skupnosti TAU na Sveti Gori.

KRIŽEV POT
Na postne četrtke pri sv. Luciji in ob petkih v Oseku bo pred mašo v cerkvi križev pot. Danes vas k molitvi križevega pota vabimo ob 14:30 pri sv. Martinu, prihodnjo in na tretjo postno nedeljo pri Materi Božji na Vitovljah (če bo primerno vreme).

SOLKAN

POST 2008
V letu družine navdušeno sprejemamo nase zlasti tiste križe, ki so povezani s prizadevanjem za zavzeto družinsko življenje. Še en predlog: v 28 dneh, če se le da skupaj, preberemo Evangelij po Mateju; vsak dan eno poglevje.
 
ZVEČER POGLEDAM V SRCE
je vsebina današnjega (ali torkovega) srečanja staršev s prvoobhanjanci. Vsi jih podprimo v tem  prizadevaju tako, da si vsak večer izprašamo vest in ugotovimo, kako napredujemo v postnem spreobračanju in rasti v vsem dobrem.

OTROCI ZA OTROKE
Veroučenci – iz 27 družin – so v božični dobi za otroke v misijonih zbrali 330,58 €. Gotovo bodo tudi v postnem času tako velikodušni, da bodo podobno vsoto zbrali za posvojenca na daljavo.

SREČANJA STARŠEV BIRMANCEV
v sredo, 13. ali v četrtek, 14. 2. ob 19:00.

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
S starši veroučencev 2. razreda se srečamo v ponedeljek, 11. 2. in 1. razreda v torek, 12. 2. Srečanja so v veroučni učilnici ob 19:00.

PRVOOBHAJANCI
Srečanje in prvo obhajanje zakramenta sprave imamo v petek, 15. 2. ob 16:30.

ČIŠČENJE VEROUČNIH PROSTOROV
Po dogovoru s starši veroučencev 6. razreda pridete za čiščenje veroučnih prostorov v soboto, 16. 2. ob 9:00.

KRIŽEV POT
Na 2. postno nedeljo molitev oblikujejo prvoobhajanci.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Sejo bomo imeli v ponedeljek, 18. 2. ob 19:30.

ZAHVALI
Hvala vsem, ki ste pomagali na duhovnem vikendu naših birmancev na Sveti Gori.
Zahvaljujem se vsem, ki ste ob godu Lurške Matere Božje oblikovali srečanje s starejšimi župljani.

NAŠI RAJNI
V soboto, 2. 2. smo se v Šempasu poslovili od Marjana Žižmonda (83), Šempas 77. Domačim izrekamo sožalje in ga priporočamo v molitev.

ŠEMPETER

Oznanil nismo prejeli.

SKUPNA OZNANILA 

POSTNI SREČANJI V KONKATEDRALI
V četrtek, 14. 2. ob 19:30: Agata in Slavko Slivka (fizik ter astronom), Pogled v nebo v času Gospodovega rojstva – Betlehemska zvezda.
V četrtek, 21. 2. ob 19:30: Alenka Puhar, Stare arestantke.
Lepo vabljeni!

2. POSTNA NEDELJA - KVATRNA
Na 2. postno nedeljo bo naš dar namenjen za potrebe škofijskih semenišč.

ROMANJE V LURD
V letu, ko obhajamo 150. obletnico Marijinih prikazovanj Vas vabimo, da se udeležite romanja v Lurd od 9. do 13. aprila 2008. Informacije dobite pri domačem župniku. Prijavite se na turistični agenciji GEA v Šempetru pri Gorici.

VOŠČILO
katehumenom, ki z današnjo nedeljo postanejo »izbrani katehumeni«, da bodo za letošnjo veliko noč obhajali zakramente krščanskega uvajanja, in tistim, ki se danes podajajo na pot uvajanja v krščanstvo. Enim in drugim kličemo: »Pogumno naprej, saj smo z vami na najlepši in najbolj bogati poti življenja!«

PEJVA NA POT!
V soboto, 16. 2. ob 19:30 se na Prevalu pod Sveto Goro srečamo mladi goriškega območja. Skupaj bomo šli na pot, na pot postnega časa proti človeku in Bogu. (Pripelji prijatelja s seboj!) V primeru dežja bo srečanje v baziliki na Sveti Gori.