4. NAVADNA NEDELJA 3. 2. 2008 // Leto VIII // Št. 23
UVODNIK
IZ PUSTNIH NORČIJ V
'ČEMEREN' POST
Ob pustnih norčijah, ki se v teh dneh vrstijo
vsepovsod, le redko kdo pomisli, kako je nastala beseda pust. Plesu in zabavi
namenjeni veseli čas na prvi pogled res ne kaže, da je danes „pust” le drugi
del stare besede meso-pust, kar so nekdaj dobesedno prevedli iz italijanskega
carnevale. Korenine so latinske: caro = meso, levare = dvigniti, odvzeti,
pustiti. Po cerkvenem predpisu je dan pred pepelnično sredo še dovoljeno
uživati meso, potem se začne štiridesetdnevni post. Zato so začeli imenovati
dan pred pepelnico mesopust, sčasoma pa samo še pust – beseda je postala
krajša, praznovanje pa daljše.
Čas
norčij se s pustnim torkom zaključi. Pričenja se resnejši čas leta, ko se s
postom pripravljamo na največji krščanski praznik, veliko noč.
Pepelnica je prvi dan postnega časa. V cerkvah je ta
dan ali v nedeljo obred pepeljenja v znamenje kesanja in spokornosti. Duhovnik
s pepelom oljk lanske cvetne nedelje vernike zaznamuje na čelu. Pepel je že v
stari zavezi veljal za znamenje spokornosti. To znamenje nas hkrati spominja
naše minljivosti.
Nadaljnjo simboliko prejema pepelnična sreda s tem,
da samo na ta dan in na veliki petek velja post v svoji strogi obliki: da se
samo enkrat na dan do sitega najemo in se odpovemo mesu. Tako sta začetek in
konec postnega časa jasno zaznamovana.
Pomembno je, da se v postu
zavedamo, da smo poklicani za življenje z Bogom. Čas je, da snamemo maske in
stopimo pred Jezusa takšni, kot smo. Pripravljen nam je pomagati narediti dober
sklep, ki nam ga bo tudi pomagal uresničevati skozi našo pripravo na veliko
noč. Postni čas vabi vsakega od nas na preizkus vzdržljivosti. Vendar ta čas ne
zaznamuje le odpoved hrani. Vsakdo od nas je povabljen, da se odreče tistemu,
kar je morda njegova razvada. Morda je zate večji izziv, da se odpoveš
računalniškim igricam, dolgemu poležavanju pred televizorjem, morda le zmanjšaš
dnevno količino sladkarij ali se jim celo v tem času popolnoma odpoveš.
Slovenska karitas predlaga, da se v postu odpovemo alkoholu (40 dni brez
alkohola) - v znak solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma.
Evangelij govori o glavnih dobrih delih, ki so: miloščina, molitev in post.
Vsak dan ponuja tisoče možnosti, izberi vsaj kakšno!
Vsaka
odpoved, posebno stvarem, na katere smo navezani, krepi našo voljo in nas
pripravlja na večje žrtve.
Cvetko
Valič
VREDNO SPOMINA
OGLEJSKA
SHIZMA (7)
Na langobardskem ozemlju se je
shizma končala leta 698 na sinodi v Paviji, sklicani na pobudo langobardskega
kralja Kuninkperta. Takoj se je postavilo cerkvenopolitično vprašanje, kdo je
pravi naslednik predhizmatičnega Ogleja: Gradež ali Oglej. Spor se je vlekel
več stoletij in ne 150 let kot shizma. Pravi naslednik je Gradež oziroma
Benetke in ne Oglej, ki je ponovno postal cerkveni sedež s postavitvijo
shizmatika Janeza za patriarha leta 607. Oglej je zmagal s pomočjo ponarejenih
listin in orožja pa tudi političnih razmerij med velesilami, ki so vladale
Gradežu, oziroma Ogleju. Na strani Gradeža je bilo Bizantinsko cesarstvo in
kasneje Beneška republika (ta je nasledila Bizanc na severnem Jadranu), ščitil
ga je tudi papež; na strani Ogleja pa Langobardi, Franki in Nemško cesarstvo.
Leta 723 je papež Gregor II. priznal
je oba patriarhata. S tem sta ohranila tudi svoje območje cerkvene oblasti:
Gradež ozemlje pod Bizantinci; Oglej ozemlje pod Langobardi. Okrog leta 735 je
oglejski patriarh prenesel svoj sedež iz Krmina v Čedad. S frankovskim
zavzetjem našega ozemlja konec 8. stoletja, so ti zavzeli tudi škofije v Istri,
ki so bile podrejene Gradežu in so v 9. stoletju prešle pod Oglej. Na začetku
tega stoletja, leta 803 in
ponovno 811, je frankovski cesar določil mejo med oglejskim patriarhatom in
salzburško nadškofijo na Dravi. Gradež je postal le župnija. Odgovor Benečanov,
ki so tedaj že delovali samostojno a še vedno pod ohlapnim krilom Bizanca, je
bil prenos relikvij sv. Marka iz Aleksandrije v Benetke. Na lateranski sinodi
leta 1027 je bila ta odločitev potrjena. Kmalu za tem pa je leta 1044 papež
Benedikt IX. obudil gradeški patriarhat. Patriarhata sta šla vsak svojo pot.
Leta 1077 je oglejski patriarh od
nemškega cesarja dobil svetno oblast nad Furlanijo, ki je postala kneževina,
občasno pa je oblast imel še nad Kranjsko in Istro. Patriarh Bertold Andeški je
leta 1238 sedež patriarhata prenesel iz Čedada v Videm. Konec patriarhove
posvetne oblasti pade v leto 1420, ko so Furlanijo zavzeli Benečani. S tem so
začeli spori med slednjimi in Habsburžani glede patriarhove cerkvene oblasti
nad tistim delom patriarhata, ki je bil pod Habsburžani. Spor se je razrešil
tako, da so leta 1751 oglejski patriarhat ukinili in ga razdelili na videmsko
nadškofijo na ozemlju Beneške republike in na goriško nadškofijo na ozemlju Avstrije.
Leta 1042 je oglejski patriarh Popon
napadel, oropal in požgal Gradež, zato si je gradeški patriarh za bivališče
izbral Benetke. Gradež je bil kasneje večkrat žrtev vojaških napadov oglejskih
patriarhov in drugih. Pomemben plen so predstavljali cerkveni zakladi in
relikvije, tako da so številne gradeške relikvije sedaj predstavljene kot
oglejske. Sam sedež patriarhata pa je bil prenesen v Benetke leta 1451. Od tod
tudi naziva beneški patriarhat in beneški patriarh, ki ju beneški nadškof nosi
še danes.
Miloš Fon
ZNAMENJA
POST 2008 »PRI NAS DOMA«
POST
V sredo bomo vstopili v
postni čas 2008.
Pepelnica je med drugim
pri nas dan strogega posta, ki naj ga primerno v kakšni stvari občutijo ne le
odrasli ampak tudi otroci in mladi.
Priloga Oznanil želi
spodbuditi in spremljati molitvena slavja po naših domovih. V čemer je želja,
da bi se kristjani znali vsak dan tudi ustaviti, se zbrati in Bogu odzvati z
obredom, ki ni nujno tak, kot je predložen v Prilogi. Pomembno je, da je
enostaven, razumljiv, podprt z znamenji ter prežet s pozornostjo in ljubeznijo.
ZNAMENJA
Obred ne more živeti brez znamenj.
Za post predlagamo križ s trnjem kot osrednje znamenje. Doma
pripravimo enostaven »postni križ«,
ki ga bomo dali na mizo, podstavek ali na steno v prostoru, ki je namenjen
druženju.
Križ naj ima enake krake (grški križ) in, če se le da, pet
nastavkov za sveče (vijoličaste).
V ospredje ali v ozadje ali v sredino lahko namesto križa
damo kakšno drugo Jezusovo podobo ali Sveto pismo, oz. postno stran iz Svetega
pisma s slikami.
Vsekakor naj bo iz postnega znamenja jasno, da smo pri nas
doma v postnem času.
V Prilogi bomo za vsak dan v tednu sproti zapisali odlomek,
ki je najbolj primeren in razumljiv za določen dan.
Trnje kot krona ali kot vejica je vsekakor zgovorno med
postnimi znamenji. V nekaterih družinah postna znamenja poenostavijo tako, da
imajo na podstavku pet postnih sveč in trnjevo vejico ob križu ali sveti
podobi.
Potek
slavij bomo spremljali v nadaljevanjih Priloge nedeljo ali dve pred dogajanjem.
O Svetem tridnevju, Veliki noči in
velikonočnem tednu do Bele nedelje bomo pisali, ko bo čas. Letos je Velika noč
23. marca.
POTEK SLAVJA OD
PEPELNICE DO 1. POSTNE NEDELJE
Pepelnica
Tudi
otroci naj občutijo postni dan tako danes kakor na drugi pomemben postni dan na
Veliki petek (letos 21. marca). Odpovejmo se različnim razvadam vsaj na vse
petke v postu.
Na
pepelnico darujemo svoj dar v Anin sklad ali za misijone v višini, ki jo
porabimo za malico. Anin sklad podpira socialno šibke otroke, zlasti prizadevne.
Cena malice je okrog 5,00 evrov.
Če
le moremo, gremo ta dan v cerkev, da stopimo skupaj z vsem občestvom na pot k Veliki noči 2008 z
obredom pepelenja.
Do
1. postne nedelje mama dodaja vsak večer med slavjem po eno svečo. Prihodnjo
nedeljo 10. febr. položi na sredino 5. svečo in prižge prvo.
Od pepelnice do 1. postne nedelje (svečke ne gorijo)
Ustvarimo vzdušje zbranosti,
se pokrižamo,
- zapojemo katero koli postno pesem npr.: Oljsko goro, Duša le pojdi z
mano, Vrnil se bom k Očetu… Če ne zmoremo petja, pesem recitiramo.
- Počastimo trpečega Gospoda: »MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI
SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
- Nakar mama ali oče položi na postni križ prvo svečko na mesto, kot
vidimo na priloženi risbi.
- Sledi tišina, v kateri naj družina (bodisi s pomočjo risbe, pisma, ali
odločitev, ki jih povemo naglas) do sobote zvečer naredi nekaj postnih
odločitev. Tri dni si torej vzamemo čas za pripravo na odločitve (sklepe), ki
si jih bomo povedali (zapisali…) v soboto pred 1. postno nedeljo.
- »Najbolje je, če vsi svoj sklep povemo naglas. Sklep naj bo samo eden,
morda zaradi dobrodelnosti dva. Nekaj nasvetov bi bilo npr. »Ne bom zamujal
maše, ne bom kadil, ne bom pil alkohola, ne bom zamujal nauka, ne bom govoril
grdih besed, ne bom tepel bratca, se ne bom jezil zaradi hrane, ne bom kupoval
sladkarij, podprl bom postno akcijo v župniji, daroval bom za potrebe Karitas,
misijone…«.
- Možnosti je nešteto. Dobro je, če starši otroke usmerjajo, dosledno pa
naj spodbujajo postno odpoved. Če v družini še ni primernega vzdušja za javne
postne odločitve, naj jih naredi vsak zase v tišini.
- Po tišini oče povabi družino k molitvi: »Molimo kakor nas je učil moliti
naš Gospod, Jezus Kristus: Očenaš…«
- Na koncu oče ali mama sklene slavje: »USMILI SE
NAS, GOSPOD!« In odgovorimo vsi skupaj: »USMILI SE NAS!«
PABERKOVANJA
BERILA MED PEPELNICO IN 1. POSTNO
NEDELJO
ZA
BRANJE IN PREMIŠLJEVANJE
Pepelnična sreda
Sveti Pavel:
»Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan
rešitve!« (2 Kor 6,2)
Prerok Joel:
»Pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil, vrnite se h
Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen!« (Joel 2,13)
Četrtek po pepelnici
Psalmist:
»Blagor človeku, ki ne hodi na posvet krivičnikov,
ne stopa na pot grešnikov
in ne seda na klop porogljivcev,
temveč se veseli v Gospodovi postavi.« (Psalm 1, 1-2)
Jezus:
»Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak
dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo
izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.« (Lk 9,
23-24)
Petek po pepelnici
Kesanje kralja Davida:
»Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti,
po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!
Popolnoma me operi moje krivde,
mojega greha me očisti!« (Psalm, 50, 3-4)
Sobota po pepelnici
»Ti, Gospod, si dober
in odpuščaš,
ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.
Poslušaj, Gospod, mojo molitev,
prisluhni glasu moje prošnje!« (Psalm 85, 5-6)
Prva postna nedelja
Jezusova postna
izjava:
»Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki
prihaja iz Božjih ust!« (Mt 4,4b)
ODPEV MED BERILI
»Gospod, bodi z menoj v stiski!«
Iz psalma:
»Tisti, ki stanuje v skrivališču Najvišjega,
ki prenočuje v senci Mogočnega,
pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog,
ki vanj zaupam!« (Psalm 91,1-2)
Skopuški oče
Malce
zaskrbljen sin vpraša očeta: »Oče, kaj mi boš dal zdaj, ko se bom poročil?«
»Svoj
pristanek!«
IZ ŽUPNIJ
KAPELA
KRIŽEV POT
Pobožnost križevega pota bo
tudi letos pri nas ob torkih in petkih ob 19 :00. Ob petkih so še posebej
povabljeni veroučenci in njihovi starši.
BODOČI BIRMANCI
Veroučenci 7. in 8. razreda se bodo prvi
postni vikend udeležili duhovnega vikenda na Sveti Gori v domu TAU. Podprimo
jih z molitvijo.
ROMANJE V ASSISI
Pet
avtobusov romarjev bo poromalo iz različnih smeri Slovenije proti Assisiju v
četrtek, 1. 5. in
se vrnilo v nedeljo, 4. 5. Cena romanja bo cca. 160 € za odraslo osebo. Do
konca marca sprejemamo prijave. Mesta so omejena.
KRISTUS ODREŠENIK
ŽPS
Jutri
ob 19:30 se bo sestal Župnijski pastoralni svet. Lepo vabljeni!
KRIŽEV POT
Križev
pot je vsak postni petek ob 18:30, t.j. pol ure pred večerno mašo. Lepo
povabljeni!
STARŠI BIRMANCEV
Srečamo
se danes takoj po 9. maši, da se pogovorimo in dobimo gradivo. Srečanja ne bomo
ponavljali.
STARŠI PRVEGA TRILETJA
S
starši prvega triletja smo se srečali 26. 1. med 9:00 in 12:05. Za nekaj pomembnih vprašanj je zmanjkal čas,
npr. kolikšna je tedenska izvendružinska in izvenšolska razumna obremenitev
otrok v prvem triletju; katere izvendružinske in izvenšolske dejavnosti naj bi
začeli starši sporazumno z otroki zmanjševati, ko ugotovijo otrokovo
preobremenjenost itn. Na ta in še druga vprašanja bi zmogli uravnoteženo
odgovoriti samo skupaj s starši. Pa kdaj kasneje!
Med
pogovorom so starši odgovorili na vprašalnik. Prerez odgovorov in še nekaj
nedorečenih vprašanj bomo predstavili v prilogi Oznanil kot prilogo za našo
župnijo po srečanju s starši 2. triletja.
Hvala
staršem, animatorjem in otrokom, da smo se ujeli in si zaupali!
STARŠI DRUGEGA TRILETJA
V
soboto, 16. 2. bomo izvedli dogovorjeno srečanje s starši drugega triletja med
9:00 in 12:00 z vsebino: Nov čas – nova
komunikacija.
Za
varstvo otrok bodo poskrbeli animatorji.
KROMBERK VOGRSKO
BLAGOSLOV SVEČ
V spomin na včerajšnji praznik Gospodovega darovanja tudi
danes blagoslavljamo sveče in ob godu svetega Blaža prosimo s posebnim
blagoslovom za zdravje in varstvo pred boleznijo grla.
PEPELNIČNA SREDA
V sredo in na prvo postno
nedeljo moremo pristopiti k spokornemu obredu pepeljenja.
POKOJNI
29. 1.
smo na Vogrskem pokopali Zoro Petrovčič, štev. 112. Naj počiva v miru.
OSEK
SREČANJA S STARŠI
Udeležite se
jih po razporedu v Šempasu.
KRIŽEV POT
Na postne
četrtke pri sv. Luciji in ob petkih v Oseku bo pred mašo v cerkvi križev pot.
Premišljevalna molitev križevega pota bo vsako nedeljo ob 14:30: na prvo postno
nedeljo pri sv. Martinu, prihodnjo in na tretjo postno nedeljo pri Materi Božji
na Vitovljah (če bo primerno vreme).
SREČANJE
STAREJŠIH
(glej
»Šempas«)
SOLKAN
POST 2008 – v letu družine vsa ljubezen našim
družinam:
-
veroučenci in
vsi župljani zbiramo za dva posvojenca na dalajavo (po 300 €),
- 40 dni brez
alkohola
- več časa drug za
drugega
- čas za ljubezen do Boga:
- redna družinska
molitev (vsaj en Oče naš...),
-
križev pot v
cerkvi: ob petkih po maši, ob nedeljah ob 9:40,
-
večernice
povezane z mašo,
-
veselo darovanje
vsakodnevnih križev: »Zate, Jezus!«
ŠEMPAS
SREČANJA S STARŠI
S starši
veroučencev 5. razreda se srečamo v ponedeljek, 4. 2.; 4. razreda v torek, 5. 2. in 3. razreda v sredo, 6. 2.
Starši veroučencev 2. razreda pridete na srečanje v ponedeljek, 11. 2. in 1. razreda v torek, 12.
2.. Srečanja so v veroučni učilnici ob 19:00.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Sejo bomo
imeli v ponedeljek, 18. 2. ob 19:30.
KATEHUMENI
S kandidati, ki
bodo pot priprave na prejem zakramentov začeli na prvo postno nedeljo, se
srečamo v petek, 8. 2. ob 19:00.
STREŽNIKI
Srečamo se v
soboto, 9. 2., ob 10:00.
SREČANJE STAREJŠIH
Ob godu Lurške
Matere Božje se s starejšimi župljani srečamo v soboto, 9. 2., ob 16:00 v
cerkvi v Ozeljanu. Srečanje pripravlja skupina Karitas. Pri maši boste lahko
prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Najmlajši, otroci in mladi po maši
pripravljajo krajši kulturni program, ki ga nadaljujemo v prijateljskem
druženju v piceriji Grad Ozeljan. Lepo je, če našim starejšim župljanom vsaj
enkrat v letu omogočimo, da dan preživijo drugače, duhovno bogatejše in tudi v
iskanju starih vezi. Lepo povabljeni.
DAROVI
Vaše darove bomo
za Anin sklad (glej skupna oznanila) zbirali na pepelnico in vse postne petke.
Prav tako letos zbiramo hrano in higienske pripomočke v posebni škatli pri
vhodu v cerkev.
KRIŽEV POT
Križev pot
bomo molili vsako nedeljo po maši v Šempasu. Na 1. postno nedeljo molitev
oblikujejo birmanci obeh skupin. V Ozeljanu bo molitev ob sredah pol ure pred
mašo in v Šempasu ob petkih po maši.
VEROUK
Naši
veroučenci iz Oseka in Šempasa so v adventni akciji »Otroci za otroke«, za
otroke v misijonih zbrali 421,82 €. Hvala za zgled in velikodušnost. V postnem
času z veroučenci sodelujemo v akciji škofijske Karitas »Posvojitev na
daljavo«.
NAŠI RAJNI
V nedeljo, 27. 1. smo se v Ozeljanu poslovili od Dominika Batiča (52),
Ozeljan 128. Spomnimo se ga v molitvi.
ŠEMPETER
KRIŽEV POT V POSTU
Vsak petek pol
ure pred mašo ob 17:30 in vsako nedeljo ob 16:00 bo v naši cerkvi križev pot.
Za sodelovanje pri križevem potu vabim ob petkih veroučence po razredih (ta
teden 9. razred), ob nedeljah pa molitvene in druge skupine (v nedeljo 1. in 2. roža Živega rožnega
venca).
DRUŽINSKA MAŠA
V nedeljo, 10.
2. bomo obhajali 1. postno nedeljo. Ob 10:00 bo družinska maša, ki jo bodo
oblikovale družine letošnjih prvoobhajancev. Prvoobhajanci s starši se nanjo
pripravijo v soboto, 9. 2. ob 9:00. Pela bosta otroški in mladinski cerkveni
pevski zbor.
ROMANJE
v Lurd,
Santiago di Kampostela, Fatimo in Monserat. Romanje bo od petka, 25. 4. do
sobote, 3. 5. Ob vpisu damo akontacijo 100 €. Cena romanja bo 400 €. Romanje bo
zahtevno ne samo po dolžini potovanja, ampak tudi zaradi štirih nočnih voženj,
zato ga odsvetujem starejšim in bolehnim. Prijave začenjam sprejemati na
pepelnico.
SKUPNA OZNANILA
ORGANISTI IN ZBOROVODJE
Srečamo se v
soboto, 9. 2. ob 19:30 v prostorih konkatedrale v Novi Gorici. Pogovorili se
bomo glede priprave srečanja v velikonočnem času.
PEPELNICA PO NAŠIH ŽUPNIJAH
Pri vseh mašah bo obred
pepelenja. Denarni darovi tega dneva strogega posta so namenjeni za Anin sklad,
t.j. za socialno ogrožene in šibke, predvsem večje družine. Tisti, ki imamo
dohodke, smo vabljeni, da darujemo v ta namen za vsaj en topel obrok (cca. 5€).
Kapela: ob 7:00 in 19:00
Kristus Odrešenik: 7:30
in 19:00
Kromberk: 19:00
Osek: v žup. cerkvi ob 18:00
Solkan: 18:00
Šempas: 18:00
Šempeter: 18:00
POSTNA POSTAVA
PEPELNICA IN VELIKI PETEK sta dneva strogega posta, ko se zdržimo mesnih
jedi in se samo enkrat na dan do sitega najemo. Upoštevamo ga vsi od 18. do 60.
leta starosti.
VSI PETKI V POSTU: Zdržimo se mesnih jedi, vsi od 14. leta starosti
dalje.
PREDLOG SLOVENSKE KARITAS ZA POST 2008
Spodbuda "40 dni brez alkohola" predstavlja simbol
skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic prekomernega uživanja alkohola. S
pridružitvijo kot posameznik ali kot družina lahko simbolno izrazite
solidarnost z vsemi, ki se trudijo rešiti iz sveta zasvojenosti z alkoholom in
z vsemi, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, zaradi nesreč na
cestah in zaradi nasilja v družinah.
PRVA POSTNA NEDELJA, NEDELJA KATEHUMENOV
Katehumeni (13), ki se v
konkatedrali zbirajo v medžupnijski skupini že eno leto,
bodo ta dan v svojih
župnijah z obredom »vpisa imena« postali »izbrani« katehumeni. Ob 15:00 se
bodo, tudi ta dan, srečali kandidati za novo skupino katehumenov. Še je čas za
prijavo pri domačem župniku.
VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine
Vera in luč bo ta mesec v Biljani v Brdih v nedeljo, 10. 2. ob 15:00. Maša bo v
cerkvi ob 16:30. Srečanje skupine v gosteh je namenjeno predstavitvi dela z
ljudmi z drugačnimi potrebami v določenem prostoru.