nazaj na kazalo
 
JEZUSOV KRST     13. 1. 2008 // Leto VIII // Št. 20

UVODNIK

INFLACIJA ...

S Hamletom greva iz službe. In saj jo poznate, tisto poskočno popevko? Skupaj zapojeva: »Nekaj gnilega je v deželi Danski.« In ne misliva na Dansko.
Nikakor. Skupaj se voziva po lepih cestah z mojim avtomobilom. Z očesom pospremiva kak vinski griček in lepo urejene hiše. Potem se ustaviva na bencinskem servisu. Tudi tokrat 50 evrov, le bencina je manj ... Servis in politika naj gresta v tri krasne!
Ko čakam, da plača, si prižgem cigareto. Zunaj, na mrazu, notri ne smem. In spet pride nekdo, ki zahteva, naj jo ugasnem. »Saj sem zunaj!« Eh, kaka eksplozija neki ... Kaditi je vendarle moja pravica!
Na cesti je spet tista popoldanska gneča. Nekdo nesposoben se ne premakne. »Pelji, kreten!« Joj, kako znan je orkester trobljačev ... Jaz sem za tubo, spet drugi za rog.
Greva domov.
Po poti za spremstvo zvoni telefon. In glas tako znano kriči in svari, zahteva, grozi. »Takoj, sicer ostaneš brez posla!« Pohlevno prikimam, zavijam z očmi, v glavi prekolnem. In spet telefon. Osorno odvrnem: »No, kaj bi že spet?!« Le žena sprašuje, kako je z menoj. »Dobro, kako pa?!« In bruhnem ves gnev. Ko mi je zadosti, prekinem in spet sva v tišini. In Hamlet si nekaj potihem zabrunda ... Danska, spet Danska ...
Je kdo opazil, da pišem o inflaciji?
(Kdor prehitro vozi, porabi preveč bencina. Vedno več bencina porabimo, zato se mu cena viša. Kdor porabi preveč bencina, več plača. Kdor več plača, mora več delati. Kdor (pre)več dela, nima časa za pot. Kdor nima časa za pot, vozi prehitro. Kdaj se bomo ustavili?)
 
Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

OGLEJSKA SHIZMA (4)  

Obdobja vojne in miru med Langobardi in Bizantinci so vplivala tudi na potek shizme. Leta 569 je umrl Pavlin, nasledil ga je Probin (569-571), njega pa Elija (571-586/7). Pod njim je shizma dosegla višek. Sklicani sta bili ena ali dve sinodi, prva leta 572/577 in druga leta 579 ob posvetitvi katedrale sv. Evfemije v Gradežu. Slednje se je udeležilo 19 škofov z Elijem na čelu. Iz  naših krajev so bili prisotni: Janez iz Celeje, Patricij iz Emone, Sever iz Tergesta (Trst) ter še štirje istrski škofje – Vindemij iz Kise, Hadrijan iz Pole, Janez iz Parentija in Marcijan iz Pedene (dan. Pičan v Istri). Sinoda je ponovno zavrnila obsodbo Treh poglavij.
Čez nekaj let, leta 585 ali 586, je tedanji papež Pelagij II. poskusil na miren način spraviti shizmatike v katolištvo. V ta namen jim je poslal tri pisma, v katerih jih je prepričeval o pravilnosti sklepov V. ekumenskega koncila in jih poučeval o cerkvenih naukih. Shizmatiki so ponujeno roko zavrnili. Takoj za tem, že leta 586, je shizmatike poskusil združiti s katolištvom eksarh Smaragd (eksarh je bil bizantinski civilni in vojaški guverner na posestih v Italiji s sedežem v Raveni). Shizmatiki so se zato obrnili na cesarja Mavrikija, da bi razsodil v sporu Treh poglavij. S tem pa so se, ne da bi se zavedali, postavili v nasprotje s samo idejo, da se cesar ne sme vtikati v verske zadeve – kar je na Zahodu povzročalo odpor. Cesar je Smaragdu ukazal, naj shizmatike pusti pri miru, dokler je potekala vojna z Langobardi.
Po Elijevi smrti konec leta 586 ali v začetku leta 587 je bil za patriarha izvoljen Sever (škofoval je do leta 606/607). Takoj za tem je eksarh Smaragd prekršil cesarjev ukaz in v osebno vodeni vojaški akciji aretiral patriarha Severa in tri istrske škofe: Janeza iz Parentija, Severa iz Tergesta in Vindemija iz Kise ter Antonija, ki je bil "defensor ecclesiae" – t.j. nekakšen cerkveni odvetnik. Aretirane je odvedel s seboj v Raveno. Tu jih je z nasiljem in grožnjami o izgnanstvu prisilil v prestop v katolištvo. Svoje je verjetno k temu prispeval tudi tamkajšnji nadškof Janez, ki je ujete shizmatike prepričeval na miroljuben način.
Ko so se leta 588 patriarh in škofje vrnili iz Ravene v Gradež, so jih njihovi lastni verniki in ostali škofovski kolegi zaradi prestopa v pravoverje zavračali kot odpadnike. Tako sta nastala dva tabora: 12 škofov (med njimi Adrijan iz Pole) je nasprotovalo patriarhovi odločitvi, 5 (so-ujetniki v Raveni, Patricij iz Emone in Janez iz Celeje) jih je bilo na patriarhovi strani. Položaj patriarha Severa se je uredil na t.i. "sinodi desetih škofov" v Maranu (kraj na severni obali Gradeške lagune) leta 590, ko se je slednji vrnil med shizmatike.
 
Miloš Fon

ZNAMENJA

EDEN IZMED BETLEHEMSKIH GRAFITOV

K sreči sem imel veselo otroštvo. Tako sem (p)ostal idealist. Tudi v svojih pogledih, prepričanjih ... in poteh. Ena od pomembnejših je bila tista v Sveto deželo. Tudi vanjo sem stopil kot idealist. Čeprav sem vedel, da vsekakor ne bo takšna, kot je bila, v Gospodovih časih, me je vseeno šokiralo, ko smo na vhodu v Betlehem obstali pred 7-metrskim betonskim zidom. Betlehem, to mesto miru, je vklenjeno, zaprto. Zid so postavili baje zaradi varnosti. Menim pa, da gre za kaj drugega. Recimo za ... sovraštvo.
Izza tega zidu sovraštva že skoraj dvajset let zapovrstjo prihaja luč. Navadna luč z običajnim plamenom. A je ta luč vendarle nekaj posebnega. Rojena je tam, kjer je nihče ne mara, in vendar v sebi nosi ljubezen. Zato je to luč miru – ker naredi korak naprej.
Med tiste, ki ste tistega dne, 15. decembra, prišli na skupni trg obeh Goric po ta plamenček miru in ljubezni, med vas, miroljubne, nič hudega sluteče ljudi, je tisti večer udarilo sovraštvo, egoizem, krutost sedanjosti. Med vami so se sprehajali mladi – ali celo otroci – ki so vam ponujali zlate kamne ali drogo. Vas ni to šokiralo? Ti mladi, ki bi morali biti zgled drugim, ki bi morali biti dobri in pošteni in borci za mir ... in ... in ... Da, prav ti mladi so vam skušali ponuditi drogo, z vami zaslužiti – vas postaviti med nove in nove zidove. Da, krut je ta svet. Mrzel. In nerazumljiv. Presunljiv. Tak je danes Betlehem. Mesto miru, polno sovraštva, prepirov in vojn; kjer hoče vsak z vsakim zaslužiti, kjer hoče vsak zgraditi zid okoli drugega ... in okoli sebe.
In vendar se je med takimi zidovi rodil Bog. Med temi nerazrušljivimi zidovi je zrasla Luč. Da, med sovraštvo do svojih staršev, med Herodovo ljubosumje, med nezadovoljstvo in skrb in aroganco se je rodil Kristus. Bog je prišel iskat človeka tja, kamor je najbolj globoko padel.
Bila je samo igra, tole z mamili in zlatimi kamni na goriškem trgu. Tudi z dečkom, ki so ga na odru oklenili vsi ti »hudobci«, ni bilo nič narobe. Lahko pa bi se odvijala resnična zgodba. Kolikokrat se, pa si pred njo zatiskamo oči. Skavti smo želeli, da vsi, ki skupaj z nami sprejemate luč, začutite, kam prihaja ta luč – in kam mora priti, da bo njeno poslanstvo izpolnjeno. Hoteli smo, da začutite šok. Šok stanja pred 7-metrskim betlehemskim zidom, ki je pri nas morda še višji. Da začutite, kako mrzli so ti naši zidovi, ki potrebujejo Luč, da jih razbije. In da ji pustite porušiti svoje zidove. Da bomo lažje razumeli, zakaj je to tako težko – in vendar tako potrebno in odrešujoče – nositi Luč skozi razpoke betonskih zidov.
 
Marko Rijavec,
Duhovni asistent skavtov stega Nova Gorica 1

IZ SLOVARJA

»Z« KOT ZLOČIN
 
Kar ni dobro običajno rečemo, da je slabo.
Pri besedi »slabo« imam določene pomisleke. Slabo je, če otrok razbije mamino vazo, slabo je, kadar pozabim na pomemben opravek. Beseda se uveljavlja v splošni govorici in spodriva drugo besedo, ki nosi veliko bolj pomembno težo. Če nekoga ubijem, če preprodajam mamila v šoli, če zavestno spodbujam h kaznivim dejanjem to ni več slabo ampak lahko mirno rečemo, da je zlo. Kako je ta beseda neprijetna in težka! Med srednješolsko mladino ne najde več prostora. Beseda »zlo« jasno pove, na kaj mislimo, kaj je njena vsebina. Zlo je izredno negativno dejanje ali stanje, ki človeka oddaljuje od družbe, od Boga in od tiste sreče, ki je lastna vsakemu človeku. Zlo je na dnu zločinskih dejanj. Zločinska dejanja se dogajajo vsak dan po naših cestah, domovih in vedno bolj pogosto tudi v šolah. Izhajajo iz družbe, ki vse dopušča in je v njej vse relativno?
Prilagajanje slovarja je tudi znamenje prilagajanja življenjskih navad z govorjenim jezikom. Ubesedimo tisto, kar smo in kar živimo. Zato vedno bolj pogosta uporabljamo besedo »slabo« kot nadomestek »zla«.
Na misel mi prihaja prizor, ki se mi je zgodil nedavno od tega. Z otroki petega razreda pri verouku razpravljamo o dobrem in slabem.
Tedaj spregovorim o peklu in o možnosti, da če se ne poboljšamo, končamo v hudičevi družbi. V tistem trenutku otrok vstane in preglasi mene in vse učence z izjavo: »Saj pekla ni!«. Če pekla ni potem je vse dovoljeno, ker v vsakem primeru pridemo v nebesa.
Sprenevedanje, da kraljestvo zla obstaja je patološki sindrom moderne družbe, ki hromi naše dojemanje Boga in Božje podobe.
Gotovo lahko trdimo, da pekel obstaja – koliko je poln, ni naša stvar. Sveto pismo, izkušnje Cerkve in doživetja svetnikov nas nenehno opominjajo, da je Božja dobrota neizmerna in Očetovo usmiljenje resnično veliko. Kljub temu si lahko postavimo vprašanje, zakaj bi moral v nebesa, če si sam tega ne želim? Če celo življenje zavračam Boga in se zavestno oddaljujem od Njegovih navodil zakaj bi moral po smrti – za vedno – gledati njegov obraz? Bog pušča svobodno voljo. Tako kakor se na zemlji odločamo za zlo in zavračamo Božje usmiljenje (v zakramentih sprave in evharistije, z nekrščanskim življenjem itn.) tako ga tudi v posmrtnem življenju.
Največji zločin in grdobijo, ki jo je človek pokazal svetu, je, da jaz – človek, ne potrebujem Boga in sem samemu sebi dovolj.
Če imam poln hladilnik, otroke v vrtcu, dober avto in prostorno hišo, ne potrebujem nič drugega za življenje.
Zavračanje odrešenja – Očetovega usmiljenja – je največji greh predrznosti in zločinsko dejanje, ki je pokazalo svoje razsežnosti v dvajsetem stoletju.
 
Pripravil Aljoša Vodopivec

PABERKOVANJA

NI KULTURE BREZ RELIGIJE

»Religija navdihuje kulturo, ki s svojim sporočilom vstopa v družbeno in človekovo življenje«, je o letu Evropskega medkulturnega dialoga (2008) povedal nadškof Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo.
Beseda dialog zahteva posebni razmislek, ker vsebuje pomene, ki jih je potrebno pravilno razlagati. Vprašanje, če je medverski dialog vidik medkulturnega dialoga, lahko ovrednotimo iz dveh gledišč. Danes je močno navzoče laično pojmovanje kulture. K temu vprašanju je potrebno pristopiti zelo obzirno, upoštevati njegove nejasne obrise in zelo različne odtenke. Razmislek o celostnem vzgojnem okviru od osnovne šole do akademske izobrazbe in znanstvenega raziskovanja mora upoštevati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na oblikovanje človeka. V tem pogledu je verska izkušnja le ena od barv v celotnem spektru. Obstaja pa tudi drugi pogled, da je religija bistvo kulture, ker sama po sebi vključuje druge dimenzije. To je povabilo vsem, ki govorijo o kulturi, da izdelajo širši in gibčnejši pojem kulture. Religija je po svoji naravi osebna izkušnja, notranja opredelitev, izbira življenja in drža v odnosu s politiko, etiko, družbo in številnimi drugimi razsežnostmi, ko s svojimi moralnimi smernicami vstopa v svet gospodarstva, financ in globalizacije. Vendar pa je v govoru o religiji potrebno preraščati tradicionalni kulturni okvir in religijo umestiti v novi pojem kulture. Religija v tem primeru postaja vseobsegajoča realnost, ki govori o človeku.
Osnovna opredelitev človeka je po svoji naravi kulturna. Človeka zaznamuje ne le po njegovi intelektualni dimenziji, ampak poglablja bistvo človekove osebe. Krščanska tradicija osebo razume v njeni transcendentalni dimenziji. Človek je sposoben prerasti sebe, dvigniti se nad čas in prostor, ker teži proti večnosti in neskončnosti. To pa ne doživljamo samo v okviru vere, ampak tudi v kulturni dejavnosti, ki z besedo in opisovanjem skuša izraziti večno in neskončno.
Zadnji dejavnik, ki človeka naredi kulturnega v polnem pomenu besede, je povezan s človekovim odnosom do narave, v odnosu do drugega človeka. Ta odnos pomeni človekovo uresničenje preko dialoga z drugimi, v srečevanju z drugimi, v različnosti. Zato je evropski civilizaciji potrebno dati dušo, ovrednotiti identiteto. Potrebno se je vrniti in potrditi evropsko dediščino iz dveh razlogov. Imamo veliko znamenj, ki nas nagovarjajo, če pogledamo samo zgodovino umetnosti, kulture, etike in evropski humanizem v odnosu do drugih civilizacij. To so tudi zasluge krščanstva. Potrebno pa je ovrednotiti drugi vidik te dediščine, ki je tudi v današnjem času, v dobrem in slabem, naša podoba. Zelo žalostno je, da na to izročeno dediščino pozabljamo, je zaključil nadškof Ravasi.
 
Aleš Rupnik

Draginja

Tone je romal v Sveto deželo. Obiskal je jezero, po katerem je hodil Jezus. Čolnarja vpraša: "Koliko stane prevoz po jezeru?" "Sto evrov!" mu odgovori. "To je predrago!" "Toda, ne pozabite vendar, da je po tem jezeru hodil Jezus peš!"
"Saj ni čudno ob taki ceni!"

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

MOLITVENI KRIŽ
Družine lepo vabljene, da sprejmete molitveni križ iz Assisija, pred katerim v imenu vseh nas en teden molite za nove duhovne poklice. Že je molilo 14 družin in posameznikov.
 
BLAGOSLOV DOMOV
Oglasite se v zakristiji, da se dogovorimo za blagoslov vašega doma in vaših družin.
 
KRSTA
Med Božje otroke sta bila sprejeta:
Eva Velušček, hči Petra Veluščka in Tanje Susič, Ul. Gradnikove b. 39 in Nik Leban, sin Tomaža Lebana in Emanuele Jankovič iz Vipolž. Iskrene čestitke staršem in botrom.
 
POGREBI
V tem letu smo na tri različna pokopališča pospremili že tri pokojnice: pri Sveti Trojici v Kromberku od Ljudmile Gustinčič (89), Prešernova 15; pogreb pokojnice je bil s sv. mašo na Kostanjevici, v nabiralnik za Karitas se je nabralo 37,01€. Bog plačaj! Na pokopališču v Šempetru smo se poslovili od Karmele Mužulin (93), Kosovelova 2 in v Stari Gori od Matilde Bratuž, Prešernova 7. Pokojnice naj po Božjem usmiljenju počivajo v miru.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
V soboto, 26. 1. bomo izvedli dogovorjeno srečanje s starši prvega triletja med 9:00 in 12:00 z aktualno vsebino: Družina, ki nima časa (»Kdo pa ima danes še čas?«) Za varstvo otrok bodo  poskrbeli animatorji.
 
ANIMATORJI
Se srečamo v soboto, 19. 1. Ob 10:00. Čaka nas že bolj »oratorijsko« delo.
 
MISIJONSKA TOMBOLA 2008
Misijonsko tombolo je tudi letos vodila ga. Anica Škorjanc z Daroslavo in ekipo sodelavcev. Za misijonarko s. Zoro Škerlj je zbrala tombola € 1.020,00, drugo dobrotniki so dodali še € 90,00, kar znese skupen dar v znesku € 1.110,00. Bog plačaj organizatorkama, pomočnikom, udeležencem in darovalcem!
 
BLAGAJNIŠKO POROČILO ŽUPNIJSKE KARITAS ZA LETO 2007
 
Prejeto
Stanje iz leta 2006                  53,88
Nabiralnik Karitas                  922,95
Posamezni darovalci               50,00
Nabirka Veliki četrtek 2/3      193,02
Nedelja Karitas                   1.023,68
Skupaj prejeto                   2.243,53
Poraba
Pomoč posameznikom           405,00
Podpora upokojencem           270,00
Odvod na škofijsko Karitas  1.023,00
Skupaj poraba                    1.698,68
Stanje 31.12.2007                  544,85
 
K OČETU STA ODŠLA
Albina Gregorčič (69) s Cankarjeve 78. Pogreb je bil 8. 1. na Stari Gori;
Leopold Lenardič (82) s Partizanske 27, pokopan na Stari Gori 10. 1.
Naj počivata v miru!

KROMBERK VOGRSKO

SV. ANTON PUŠČAVNIK
Priljubljeni svetnik »s prašičkom in zvončkom« goduje v četrtek. Po stari navadi bo ta dan maša v Lokah ob 19. uri.
 
BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiskom družin, ob katerem se pogovorimo, molimo in blagoslovim družino in dom. Iskrena hvala za sprejem in prijaznost!
 
VERSKI TISK 2008
Čimprej poravnajmo naročnino! V vsako družino naj pride vsaj en verski tisk – le tako slišimo tudi drugačno mnenje v javnih medijih.
 
STATISTIKA 2007
Kromberk: krstov je bilo 13 (8 fantov in 5 deklic); poroke so bile 4; cerkveno smo pokopali 12 rajnih (4 može in 8 žena); nedeljnikov je bilo povprečno 143.
Vogrsko:  krstov je bilo 5 (4 fanti in 1 deklica); poroki sta bili 2; cerkveno smo pokopali 13 rajnih (6 mož in 7 žena); nedeljnikov je bilo povprečno 106.

OSEK

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečamo se v sredo, 16. 1. ob 18:45.
 
SREČANJA S STARŠI
Udeležite se jih po razporedu v Šempasu.
 
DAROVI
Vaš dar na kvatrno nedeljo je bil 151,24 €. Pri polnočnici ste darovali 613,23 €, na Božič pa 487,56 €. Na Novo leto je bil vaš dar 213,67 €. Hvala tudi za druge darove, ki jih namenjate za potrebe župnije.
 
NAŠI RAJNI
Na praznik Gospodovega razglašenja, 6. 1., smo se pri sv. Luciji v Vitovljah poslovili od Stanislava Hrovatina (84), Vitovlje 25. Hvaležni za njegove darove, saj je izdelal kipe za cerkev Device Marije na Vitovljah, smo povabljeni, da molimo za pokoj njegove duše.

SOLKAN

ZAHVALA VSEM,
ki ste kakor koli pripomogli k lepim, bogatim in doživetim božičnim praznikom: pevcem, jasličarjem, krasilkam, gospodinjam za pogostitev na praznik sv. Štefana, Krajevni skupnosti za božični koncert, odboru za pripravo jaslic, turističnemu društvu in otrokom-slikarjem za jaslice na Placu in drugod, bolnikom in molivcem za duhovno podporo… Naj se božično veselje v srcih in odnosih nadaljuje!
 
ŽIVLJENJE ŽUPNIJE LETA 2007 V ŠTEVILKAH
Krstov 21, cerkvenih pogrebov 19 (pozitivna bilanca, tako naprej!), prvoobhajancev 14, birmancev 25, cerkvenih porok 8 (upamo, da jih v letu družine ne bo manj), obisk nedeljske maše 262, sveta obhajila 14.460. Bog daj vsemu obilno rast!
 
STARŠI S PRVOOBHAJANCI
se srečajo v nedeljo 13. 1. pri maši ob 10:00 in po maši. Odkrivali bodo razliko med dejanji, ki pomenijo DA, Oče in NE, Oče in tako začeli uvajanje v zakrament sprave. Čim bolj živimo v mislih, besedah in dejanjih DA, Oče in jih tako podpirajmo.
 
BIRMANCI 2009
so od 4. do 6. 1. v duhovnem središču TAU na Sveti Gori z veseljem doživeli prvo poglabljanje. Hvala staršem in animatorjem za sodelovanje!
 
NAŠI RAJNI
20. 12. je doživel zadnji Jezusov prihod 89-letni Stanislav Drašček, IX. Korpus 90. Naj mu žari luč nebeških jaslic!

ŠEMPAS

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečanje imamo v ponedeljek, 14. 1. ob 19:30.
 
KARITAS
Srečanje sodelavk in članic imamo v torek, 15. 1. po maši.
 
ANIMATORJI
Z animatorji birmanskih in prvoobhajanskih skupin se srečamo v petek, 18. 1. ob 19:00.
 
SREČANJA S STARŠI
S starši veroučencev 8. razreda se srečamo v ponedeljek, 21. 1., 7. razreda pa v sredo, 23. 1. Srečanja so v veroučni učilnici ob 19:00.
 
NEKAJ PODATKOV
V letu 2007 je bilo v župniji 11 krstov (poleg teh je bilo pet otrok krščenih drugod); poroke so bile 4 (poleg teh dve drugod); pogrebov je bilo 16. Prvoobhajancev je bilo 12, birmancev 31; nedeljnikov približno 200; svetih obhajil pa smo podelili okrog 12.000.
 
VAŠI DAROVI
Novoletni dar je bil 699,25 €. Hvala.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek ob 19:00 srečanje za Župnijsko karitas.
V torek ob 20:00 srečanje za Dekanijski pastoralni svet.
V sredo ob 20:00 srečanje za starše 1. in 2. razred in
ob 20:30 mesečno srečanje za starše (g. Slavko Rebec).
V četrtek ob 20:00 srečanje za starše 4. in 5. razreda.
V petek ob 19:00 srečanje za mladino.
V soboto ob 09:00 srečanje za prvoobhajance
V nedeljo ob 15:00 molitveno srečanje Binkoštne dvorane.

SKUPNA OZNANILA 

STARŠI OB KRSTU OTROKA
Od 10. januarja (četrtek ob 18:00) na Kapeli.
 
MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV
Od 18. do 25. januarja. Glavna misel: »Neprenehoma molite!«
 
UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO
Srečanja v skupini za vse, ki iščejo, za vse nekrščene, za tiste, ki so samo krščeni, in za tiste, ki niso birmani, se pričnejo v nedeljo, 10. 2. 2008 ob 15:00 v konkatedrali v Novi Gorici. Vsi zainteresirani se prijavite pri domačem župniku.