GOSPODOVO RAZGLAŠENJE 6. 1. 2008 // Leto VIII // Št. 19

UVODNIK

ČAS EPIDEMIJ

DEPRESIVNO
Slišim, da se v prazničnih tednih ni dogajalo samo meni, da sem poslušal in bral toliko depresivnega o naši skupni usodi in domovini, česar nismo slišali niti v ne tako davnih surovih časih splošnega pomanjkanja, strahu, brezposelnosti, zaprti meji in neobveščenosti (nevednosti!).
Prazniki oznanjajo upanje, svetlobo ter vero v prihodnost.
Pa so bili pred njimi in med njimi glasni mrakobneži, ki širijo naokrog malodušje, nejevoljo, jezo, depresijo, strup in sovraštvo.
Prostaštva in zajedljivost na račun domovine pa njenih izročil v brezplačnih in plačanih medijih! Pritlehnost izšolanih depresivcev, popadljivih, ciničnih, napočez mlatečih.
Nikoli niso imeli radi Cerkve pa tudi ne izročila staršev, najbrž niti lastnega otroštva, zatohlo skregani s samimi seboj in besni na vse. Strah jih je!

KAJ JE NAROBE?
Slovenske množice so se za Novo leto vneto gnetle po nakupih, silvestrovale doma, hrupno po mestih in vaseh, pod šotori in na prostem, v kočah in na morju, potovale po Balkanu, Evropi in svetu.
Manj v cerkev…
Še nikoli nismo potrošili toliko denarja, kakor bo pokazal izračun potovanj, zabave, pirotehnike, jedače, pijače… Pa je spet vse narobe.
Nevarno in nalezljivo. Epidemično!
Nevarno zaradi nas samih, posebej za otroke in mlade v zastrupljenem ozračju buljenja v strahove namesto da bi se iz dna duše veselili življenja.
Nalezljivo zaradi neodgovornega pretakanja škodoželjnosti v medijih, med znanci češ, vse skupaj na Slovenskem »gre v maloro«. Brez sramu se šopiri nevoščljivost in neznanje o družbenem dogajanju.
Na dnu nas razžira duhovna kriza. Splošna zagata!

KAM?
Duhovno vprašanje je danes pri nas in v Evropi, po župnijah in v Cerkvi, ključna zadeva. Prezahtevna za generacijo, ki in dokler je prestrašena.
Zraven spadajo socialno in zdravstveno šibkejši.
Česar se ne da rešiti tako, da naokrog strašimo, hujskamo in oznanjamo depresijo, kar počne velik del medijev in mojstrov žolčnosti, ki se obnašajo kot da se da s kletvijo, jezo, depresivnostjo in nepoučenostjo stvari reševati udarno in revolucionarno.

RAD BI VOŠČIL NOVO LETO:
»Strašenje je neodgovorno početje, pohabi otroke, mlade in vse, ki nasedajo trosilcem depresije! Strašenje škodi!«

Gašper Rudolf

VREDNO SPOMINA

OGLEJSKA SHIZMA (3)

Kljub vsemu odpor proti Justinijanovemu odloku pred izbruhom shizme leta 557 v naših krajih ni bil enoglasen. Ob podpori ravenskega (Ravenna) škofa Maksimijana (546 – ok. 556), ki je bil tudi sam Istran, so istrske škofije v Poli (dan. Pulj), Kisi (dan. Barbariga) in Parentiju (dan. Poreč) vztrajale v pravoverju, pri čemer je prvi popustil Parentij s škofom Evfrazijem. Ta je kasneje pristal med vodji shizme v Istri. Škof Maksimijan je v severni Italiji zastopal Justinijanovo cerkveno politiko. Zato je ob državni podpori večal moč ravenske (nad)škofije na papežev račun in širil svoj vpliv v Istro, zlasti na območju Pole. Ostali škofje pa so se držali stališča metropolitov Macedonija in Dacija ter njegovega naslednjika Vitalija, ki so že grozili z izobčenjem tistim, ki bi priznavali Justinijanov edikt. Dokončna kaplja čez rob pa je pomenilo Pelagijevo priznanje V. ekumenskega koncila leta 556.
Kmalu za tem je leta 557 Macedonija v Ogleju nasledil Pavlin oziroma Pavel, ki je bil izvoljen in razglašen za patriarha v nasprotju s cerkvenimi (kanonskimi) pravili. To se je zgodilo na prav tako protipravno sklicani pokrajinski sinodi, ki je zavrnila sklepe V. ekumenskega koncila. To je bil dokončen prelom z Rimom in začetek shizme. Pavlin je tako postal nosilec gibanja, ki je težilo po cerkveni avtonomiji zaradi centralističnih pritiskov papeža in cesarja. Izven shizme sta verjetno še za nekaj časa (do okrog leta 560) ostali škofiji v Poli in Kisi.
Političnozgodovinsko se je to zgodilo ravno v času, ko se je Italija pobirala po uničujoči gotski vojni in Bizantinci še vedno niso bili gotovi glede miru na severni meji Italije. Tu so še vedno mejili na nemirne Franke. Papež Pelagij I. je proti shizmatikom nastopil na dveh frontah: na cerkveni in posvetni. Na cerkveni fronti je shizmatikom očital delovanje v nasprotju s predpisi in prilaščanje patriarškega naslova. Naslov patriarh (patriarhat) je po zakonodaji pripadal le Aleksandriji, Antiohiji, Jeruzalemu, Konstantinoplu in Rimu. Prav tako je od njih zahteval, naj naredijo prvi korak pri odpravljanju shizme. Shizmatični škofje bi se morali v primeru nerazumevanja in dvoma v katerega od sklepov kateregakoli ekumenskega koncila, oglasiti pri papežu, da bi tam dobili razlago in se vrnili v katolištvo.
Pri posvetnih oblasteh se je papež obrnil na Narzesa, bizantinskega guvernerja in poveljnika bizantinskih čet v Italiji in na njemu podrejena poveljnika Janeza in Valerijana. Aretirati bi morali shizmatične škofe in shizmatičnim klerikom odvzeti dostojanstvo duhovniškega stanu. A posvetna oblast se je izogibala posredovanju med drugim tudi zato, ker se je bala, da bi se shizmatiki pridružili shizmi naklonjenim Frankom, ki so bili še vedno na severnih italijanskih mejah.
Edini, ki je nekaj ukrepal je bil Janez, pa še tega so shizmatiki izločili iz "svoje cerkve ".

Miloš Fon

ZNAMENJA

V KATERI DRŽAVI SO LJUDJE NAJBOLJ SREČNI?

RAZISKAVA
Nizozemski sociolog Ruut Veenhoven se od leta 1968, ko je bil še študent, ukvarja z vprašanjem, kje so ljudje najbolj srečni.
V vseh teh letih je sestavljal World Datebase of Happiness, podatkovno bazo o sreči narodov. Pod njegovim vodstvom zbirajo in obdelujejo podatke, ki prikazujejo povprečno srečo nekega naroda.
Najsrečnejši narod so v tem času Danci, najbolj nesrečni so prebivalci Zimbabweja. Veenhoven je raziskoval, kaj najbolj vpliva na to, da je nek narod srečen ali nesrečen.

STANDARD
Pričakovali bi, da so ljudje v državah, kjer je višja blaginja in imajo več denarja tudi bolj srečni. Veenhoven dokazuje, da je standard bolj postranskega pomena, kot običajno mislimo. Na drugem mestu na lestvici sreče so namreč Kolumbijci, ki ne uživajo posebno visokega standarda, na osmem mestu Mehika itn.

AMERIKA, AMERIKA…
Združene države so svetovna denarna in gospodarska velesila, toda na lestvici sreče, so se Američani uvrstili šele na 18. mesto. Zanimiva je Italija, v kateri se je v zadnjih letih standard znižal, pa se je na svetovni lestvici sreče povzpela na 26. mesto.

PODNEBJE
Analizirali so vpliv podnebja. Na splošno govorimo, da na počutje zelo dobro vplivajo sončni žarki in sploh svetloba. Skandinavci naj bi bili po teh teorijah nadpovprečno depresivni. In kaj so ugotovili? Da kljub temu, da je v skandinavskih deželah manj svetlobe in da so tam vremenske razmere ostrejše, so tamkajšnji ljudje pri vrhu lestvice sreče.

OKOLJE
Zanimivo, da na srečo ne vpliva niti okolje. Ljudje, ki živijo na podeželju, bi morali biti srečnejši od onih v mestu, ker je na deželi več stika z naravo, miru, manj stresov… toda nizozemski raziskovalec trdi, da to ni res. Dokazuje tudi, da na srečo ne vpliva niti človekov spol, v modernih družbah so ženske prav toliko srečne (ali nesrečne) kakor moški.

ZASEBNOST
Analizirali so, kako vplivajo na srečo dogodki, ki jih štejemo med zasebne. Zakonci, ki ne morejo imeti otrok, so prepričani, da so tisti, ki imajo enega otroka ali več, bolj srečni od njih. Ruut Veenhoven dokazuje, da so otroci večkrat, kot si mislimo, vir globokih starševskih razočaranj in da niso zanesljiv vir sreče. Samski so prepričani, da so poročeni bolj srečni, sociolog pa dokazuje, da tudi prijetna partnerska zveza ne prinaša sreče kot sreče. Zdaj bi rekli, da so najbolj srečni samski brez otrok, pa bi se spet zmotili, saj raziskovalec dokazuje, da so samski bolj osamljeni in da tudi oni niso srečni.

SREČNI SO LJUDJE, KI…

živijo v deželi, v kateri svobodno izbirajo;
stojijo odgovorno za svojimi odločitvami.

Sklenemo lahko takole: Sreča se vedno bolj seli v človekovo dušo!

Prim. Mara Petaros, Novi glas 2007/48, str. 18

IZ PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV OB SLOVENSKEM PREDSEDOVANJU E. UNIJI

Radi bi vas povabili, da skupaj podpremo vlado, da bo evropsko nalogo, ki jo zdaj opravlja v imenu nas vseh, tudi primerno, dostojno in uspešno opravila.
Evropski narodi se niso začeli združevati samo iz gospodarskih, temveč tudi iz moralnih razlogov. Iz Evrope, kjer sta se v 20. stoletju zanetili dve svetovni vojni in povzročili neizmerno veliko gorja, so po letu 1945 hoteli narediti prostor miru, sodelovanja, svobode, blaginje, družbene solidarnosti in spoštovanja človekovih pravic. Zavzemanje za temeljne vrednote ni nikoli pojenjalo, ampak se je krepilo, o čemer priča tudi ravnokar sprejeta Lizbonska pogodba.
Slovenija bo med predsedovanjem Uniji morala biti pozorna na temeljne vrednote in jih pospeševati predvsem na tistih področjih v naši soseščini in na svetu, kjer sta mir in spoštovanje človekovih pravic posebno ogrožena. Opozarjati bo morala tudi na skrb za zdravo okolje, saj klimatske spremembe to od nas nemudoma terjajo. Predsedovanje Evropski uniji je ugodna priložnost, da dvignemo svoj pogled nad notranje težave in razširimo obzorja. V času predsedovanja smo povabljeni k čutenju in mišljenju po evropsko, kar pomeni krepitev ne samo slovenske temveč tudi evropske zavesti. Tedaj bomo videli, koliko smo ujeti v preteklost, ki hromi naš razvoj in omejuje našo svobodo. Katoličani v nam primerljivih evropskih državah uživajo večje spoštovanje svoje vere in Cerkve ter imajo več možnosti za izpolnjevanje svojega poslanstva. Laiški verniki so v drugih Cerkvah bolj zavedni in pogumni. Katoliški starši so si v državah Evropske unije izbojevali večje spoštovanje pravice, da v svoji veri vzgajajo svoje otroke in da jim tudi šola – javna ali zasebna – pri tem prihaja naproti. Dragi bratje in sestre, naloga v prihodnjih šestih mesecih, pred katero se nahaja slovenska vlada in mi vsi, zasluži, da se je zavedamo ter da z molitvijo in solidarnostjo podpremo vse, ki bodo v prvi vrsti nosili tovrstno odgovornost. Evropa je kot zibelka sodobnega humanizma, spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic nosilka upanja za prenekaterega prebivalca našega planeta.
Več upanja in zaupanja pa potrebujemo tudi sami Evropejci. Samo če bosta gospodarska uspešnost in politična tekmovalnost podrejeni višjim človeškim vrednotam medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, resnice, pravičnosti, dialoga, ljubezni in miru, bomo Evropejci imeli veselje do življenja in bomo z zaupanjem gledali v prihodnost. Naj sveti zavetniki Evrope – sv. Benedikt, sv. brata Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska in sv. Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein) – prosijo za nas!
Vaši škofje

PABERKOVANJA

KARDINAL MARTINI O BOŽJI BESEDI

V oktobru 2008 bo v Vatikanu sinoda o Božji Besedi. Papež je pri avdienci 14. novembra povabil vernike, naj radi berejo Sveto pismo: »Saj sv. Hieronim pravi, da nepoznavanje Svetega pisma pomeni nepoznavanje Kristusa.« Za Radio Vatikan je kardinal Martini povedal, da je papeževo povabilo izrednega pomena. »Mislim, da je potrebno ovrednotiti to, kar Benedikt XVI. imenuje »lectio divina«, oziroma meditacijo svetopisemskih besedil.
To je pomembno za posameznika in za skupine, saj se tako povečuje ljubezen do Božje besede in odkrivajo njena bogastva«.
Na vprašanje, katere so največje nevarnosti v razlaganju Božje besede je odgovoril, da so na nevarnosti, ki so se pojavile, opozorili leta 1993 v dokumentu Biblične komisije, kjer so izpostavili nevarnost raznih oblik razlaganja, ki največkrat zanemarijo celovit pogled in s tem okrnijo svetopisemsko sporočilo. Na pripombo o papeževem povabilu, da Sveto pismo sprejmemo kot živo besedo je rekel, da je to zelo pomembno zato, da se ne omejujemo le na pozunanjene vidike. Do posodobljenja prihaja predvsem preko t.i. »lectio divina«, ko Bog govori meni, o meni in me vabi k molitvi in da Mu odgovorim. Na vprašanje, če obstaja nevarnost, da se evangelizacija oddvoji od Besede je povedal, da ta nevarnost je prisotna v intelektualni, oziroma abstraktni evangelizaciji, ki ne upošteva pomena Božje besede. Bistveno je, da evangelizacija temelji na branju Evangelija.
»Vabim vas, da vzamemo v roke Markov evangelij in vsak dan preberemo eno stran. Potem, ko jo preberemo, se zaustavimo v kratki molitvi. Menim, da je to najboljši uvod v Sveto pismo«.

DRUŽINA VZGOJITELJICA VREDNOT

V organizaciji Papeškega sveta za družino so v Vatikanu organizirali dve pripravljalni srečanji za Svetovni dan družine, ki bo od 16. do 18. januarja 2009 potekal v glavnem mestu Mehike na temo: »Družina, vzgojiteljica za človeške in krščanske vrednote«. Na pripravljalnih srečanjih so se pogovarjali o pomembnih vprašanjih v zvezi z družino. Kardinal Trujillo, predsednik Papeškega sveta za družino je podal poročilo o delu Sveta od leta 1994 do danes. Še posebej je poudaril pobude, ki so jih sprejeli na svetovnih dnevih družine v Rio de Janeiru, Rimu, Manili in Valenciji. Kardinal Carrera je spregovoril o projektih, ki jih pripravljajo v Mehiki in o potrebnosti, da se vse cerkvene skupnosti vključujejo v te programe. V okviru priprave za Svetovni dan družine bodo organizirali teološko-pastoralni kongres. V okviru kongresa bo pripravljeno tudi latinsko-ameriško srečanje, na katerega bodo povabili politike in odgovorne za javno življenje z namenom, da bodo več razmišljali in delovali v korist zaščite življenja in najrevnejših.

Aleš Rupnik

Čas in posel

Po daljšem času se srečata prijatelja.
»Kaj delaš?«
»Nič!«
»Kako pa potem živiš?«
»Dobro zaenkrat…, moram pa reči, da je konkurenca zelo huda!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

HVALA ZA VSE
HVALA vsem, ki ste od prve adventne nedelje do današnje »trikraljevske« karkoli prispevali, da je bilo naše praznovanje Jezusovega rojstva lepo in doživeto, tako v župnijski cerkvi kakor tudi v širšem prostoru župnije pri bolnih in ostarelih ter oskrbovancih doma za ostarele. HVALA: pevcem in pevkam, zborovodju in organistom, katehistinjam in ministrantom, krasitelju in aranžerju, sodelavcem župnijske Karitas, čistilkama, kuharici in njenim pomočnicam, mladim…in vsem vam bratje in sestre, ki nas po svojih zmožnostih podpirate s svojimi darovi. Pri nabirki za škofijsko Karitas ste darovali 861,96 € - BOG PLAČAJ!

STATISTIKA ZA LETO 2007
Vseh KRSTOV je bilo v naši cerkvi 29 (11 fantkov in 17 deklic), eden pa je bil krščen kot odrasel mož. V minulem letu je ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA sklenilo 12 parov; na Božje njive pa smo k POGREBU pospremili 24 pokojnih (12 moških in 12 žensk; najmlajši je bil star 34 in najstarejša 92 let) – več kot polovica (14) je umrlo neprevidenih, torej brez zakramentov.
K sv. maši je hodilo ob nedeljah 530 ljudi, sv. obhajil pa smo podelili 43.000. Bogu hvala za vse!

BLAGOSLOVI DOMOV
Ob nedeljah po sv. mašah se prijavite v zakristiji.

MOHORJANI
Do 2. 2. morete v prednaročilu za 40 € naročiti Mohorjevo zbirko za leto 2008.

ROMANJE V ASSISI
Za prvomajske praznike (od četrtka, 1. do nedelje, 4. 5.) bratje frančiškani v Sloveniji organiziramo štiridnevno romanje v Assisi. Prijavite se v župnijski pisarni. Točna cena bo znana naknadno

KRISTUS ODREŠENIK

BOG PLAČAJ!
Ob začetku leta 2008 se prisrčno zahvaljujemo skupini odraslih skavtov, ki so postavili jaslice s sodobno vsebino; vsem, ki redno sodelujete pri krašenju cerkve in vzornem urejanju njenega okolja (Bog lonaj, družina Bandelj!); pri čiščenju in vzdrževanju cerkve, pri cerkvenem petju, ministriranju, branju beril, katehezi, animiranju, pri Oznanilih, na raznovrstnih karitativnih področjih, pri pripravi ter delitvi paketov, vodenju skupin.
Bogu hvala za vsakega sodelavca in sodelavko, tudi tiste, ki jih nismo zajeli v dolžno zahvalo!

BIRMANCI – SVETA GORA
Za birmance iz naše župnije je rezerviran termin na Sveti Gori konec tega tedna (od petka ob 18:00 do nedelje okrog poldne). Druga organizacijska pojasnila dobite pri verouku.

MISIJONSKA TOMBOLA
Danes je po obeh dopoldanskih mašah v kletni dvorani tradicionalna misijonska tombola.
Naredimo nekaj dobrega za misijon sestre Škerlj!

POGREB
27. 12. 2007 smo se v Lokavcu pri Ajdovščini poslovili od Ane Lampič (74) s Cankarjeve. Naj počiva v miru!

ŽUPNIJA V NEKATERIH ŠTEVILKAH ZA LETO 2007

Udeležba pri nedeljski maši je lani štela v povprečju 690 navzočih, kar je 14 manj kot leta 2006;
Svetih obhajil je bilo razdeljenih 37.063 (predlanskim 33.787);
Doma je bilo krščenih 18 novokrščencev;
V naši cerkvi smo obhajali 8 porok;
Cerkveno smo pokopali 16 rajnih.

KROMBERK VOGRSKO

GOSPODOVO RAZGLAŠENJE
Danes je med mašo blagoslov vode. Ponesite jo domov za blagoslavljanje doma.

JASLICE
Čeprav se v nedeljo zaključuje božični čas, ga po stari navadi s pesmimi in jaslicami podaljšamo do svečnice.

BLAGOSLOV DRUŽIN
Po novem letu sem pričel v Kromberku z obiskom družin, ob katerem se pogovorimo, molimo in blagoslovimo družino in dom. Iskrena hvala za sprejem in prijaznost!

VERSKI TISK 2008
Čimprej poravnajmo naročnino (Družina 67,60 €; Ognjišče 24 €)! V vsako družino naj pride vsaj en verski tisk – le tako slišimo tudi drugo mnenje javnih medijev.

OSEK

ZAHVALA
Družinam veroučencev 7. in 8. razreda se zahvaljujemo za lepe jaslice, ki ste jih postavili v župnijski cerkvi in pri sv. Luciji. Prav tako hvala vsem, ki ste cerkve očistili, okrasili in lepo pripravili za božično praznovanje. Hvala tudi članom Turističnega društva Vitovlje za pripravo jaslic v cerkvi Device Marije na Vitovljah in za organizacijo zahvalnega romanja ob koncu leta.

NAROČNINE ZA VERSKI TISK
Prosimo, da čimprej poravnate naročnino za verski tisk.

SOLKAN

Zaradi tehničnih težav oznanil nismo prejeli.

ŠEMPAS

VEROUK
Z rednimi srečanji nadaljujemo v ponedeljek, 7. 1. Veroučenci s seboj prinesejo dar adventne misijonske akcije Otroci za otroke.

ZAHVALA
Ob letošnjih božičnih praznikih iskrena zahvala za lepe in domače jaslice, ki ste jih postavili, za lepo okrašene in očiščene cerkve, vsem, ki ste pripravili in sodelovali pri prazničnih bogoslužjih.

VAŠI DAROVI
Na kvatrno nedeljo smo za potrebe škofije zbrali 246,78 €.
V Šempasu ste pri polnočnici darovali 1.109,84 €, na božič pa 965,86 €, v Ozeljanu pa je bil vaš božični dar 564,24 €. Hvala za vse vaše darove.

NAŠI RAJNI
V četrtek, 20. 12. smo se v Šmihelu poslovili od Alojza Koniča (79), Šmihel 47; v nedeljo, 23. 12. pa smo v Šempasu na Božjo njivo pospremili Ljudmilo Štrukelj (73), Šempas 171. Vseh naših rajnih se radi spominjajmo v molitvi.

ŠEMPETER

STATISTIKA
V Šempetru je bilo v letu 2007 krščenih 19 otrok (v letu prej 16) in trije v drugih župnijah (v letu prej dva). En otrok je bil pri nas krščen iz druge župnije. Trinajst otrok je iz cerkvenih zakonov, pet iz civilnih zakonov, štirje iz izvenzakonske skupnosti.
Bile so 3 cerkvene poroke (v letu prej 3, ena poroka je bila še v drugi župniji).
Cerkveno pokopanih je bilo 14 ljudi (v letu prej 16). Pred smrtjo je bilo previdenih 12 ljudi.

BLAGOSLOV DOMOV
Kdor bi želel obisk duhovnika in blagoslov doma in družine, naj mi sporoči.

BIRMA V ŠEMPETRU
bo na 3. velikonočno nedeljo, 6. 4. 2008 ob 10:00. 28 birmancev se pripravlja na birmo. Vse birmance vabim, da se potrudijo v pripravi na birmo za redno molitev, redno udeležbo pri nedeljski maši, rednem prejemanju zakramentov (mesečna spoved), redni udeležbi pri verouku in birmanskih skupinah ter pri sodelovanju v župniji (vsaj v eni dejavnosti). Pomemben delež ima tudi versko znanje, ki se pred birmo zahteva.

SREČANJA
V ponedeljek ob 20:00 za biblično skupino (2. Petrovo pismo), v torek ob 20:00 za starše birmancev, v četrtek ob 20:00 za starše prvoobhajancev, v petek ob 19:00 za mladino, v soboto ob 9:00 za prvoobhajance.

SKUPNA OZNANILA

BOŽIČNICE
Velika božičnica (božični koncert odraslih cerkvenih pevskih zborov) bo na Mirenskem Gradu v nedeljo, 6. 1. ob 15:45 (po maši, ki je ob 15:00). Mala božičnica (božični koncert otroških in mladinskih zborov) bo v Opatjem Selu v nedeljo, 13. 1. ob 15:00.

VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vera in luč bo v Šempetru v nedeljo, 13. 1. ob 15:00.

OKROŽNI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 7. 1. ob 19:30 v konkatedrali.