4. ADVENTNA NEDELJA in BOŽIČ 23. 12. 2007 // Leto VIII // Št. 18 |
Njegove
ročice so ročice miru, njegove ročice so ročice, ki vsakemu človeku na
tem svetu sporočajo: »Rojen sem zate. Sprejmi me. Želim biti s teboj!«
Dete betlehemsko, tisočkrat rojeno, želi in mora biti rojeno v Tvojem
in mojem srcu. Potem je sveta noč res sveta in je božič resnično
praznik dobrote, ljubezni in miru. Noben praznik se toliko ne dotakne
človeka kot prav božič. Razlog je v sporočilu, ki se dotika človekovega
srca in je enako, pa naj bo človek črn ali bel, rumen ali rdeč, veren
ali neveren, kristjan ali hindujec. Prav človekovega srca se dotika
sporočilo božiča, ki človeka napolni in razveseli. Dete zato tiho prihaja, kakor snežinka izpod neba, prihaja iskreno, kakor otrok pred očeta in mater in hoče ter želi, da ga sprejmem objamem in molim. On želi ostati z mano in v meni. Zato, bratje in sestre, naj bo sveta noč res sveta, ker bo vsak postoril to, kar mora in želi, da bo srečen on in vsi okrog njega. |
Družinska miza je pripravljena in okrašena. Če smo ohranili običaj, da blagoslovimo stanovanje, ga blagoslovimo na začetku, tako da se pokrižamo in med blagoslavljanjem molimo vsaj eno desetko rožnega venca. Če ne blagoslovljamo, se zberemo, pokrižamo in zapojemo božično pesem. Nato molimo vsaj eno desetko veselega dela rožnega venca. Oče prebere odlomek iz evangelija: |
MOLIMO! Nebeški Oče, v tvoje roke izročamo leto, ki ga danes začenjamo. Ne vemo, kaj nam bo prineslo, kako se bo končalo, a zaupamo v tvojo previdnost. Naj te slavimo in hvalimo, molimo in poveličujemo ter si prizadevamo,da bomo dan za dnem, uro za uro, hodili po poti, ki nam jo kaže tvoj Sin Jezus Kristus, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen! |