nazaj na kazalo
 
2.  ADVENTNA  NEDELJA     9. 12. 2007 // Leto VIII // Št. 16

UVODNIK

NAŠE DRŽE

Razmišljanje o tej temi pomeni, da govorimo o osebnem uresničenju »tukaj in sedaj«. Mnogi so se danes prepustili toku življenja, ko rečejo: »Takšno je pač življenje.« S tem so pristali na narek današnjega časa, ki pravi: »Saj je vseeno.« Katere so stvari, ki danes kaj pomenijo in jih v življenju postavljamo na prvo mesto? Dobrine so namenjene človeku, da jih uživa in ob/od njih živi. Če pa človek materialne stvari postavi na prvo mesto, bo od teh dobrin, ki so mu dane v blagoslov, hitro postal odvisen in bodo postale prekletstvo in breme. Kristjani živimo v tem svetu in iz njega ne moremo zbežati. Zato je ena največjih nevarnosti, da bi tudi mi bistvo dogajanja prenesli v pozunanjenost. Mnogi danes ne najdejo več svojega prostora v Cerkvi. Kaj pa jaz? Sem med tistimi, ki obsojajo, ali pa želim s svojo navzočnostjo spremeniti to negativno podobo.
Vsak od nas je povabljen, da z Jezusom prehodi pot: čas učenja, kateheze, ko spoznavam Jezusa; to pot nadaljujem v poglabljanju, mistagogiji in vnovičnem ovrednotenju evangeljskega življenja. Ta korak je za vsakega kristjana zelo pomemben, ni le prehoden. Gre za vprašanje osebnih drž in usmeritev, zavedanja osebne odgovornosti. Tu je prav, da na poseben način poudarimo izoblikovanje moralnih norm in vrednot. Danes človeku skoraj na stojnicah ponujajo srečo in življenjsko izpolnitev, predvsem pa, da do tega lahko pridemo sami. Vidimo pa, da nekdo zablodi samo zato, ker je hotel biti sam, pomembna življenjska vprašanja reševal sam in je tako tudi ostal sam in osamljen. Tretji del poti pa je, da danes Cerkev živi v uresničenem poslanstvu vsakega od nas, ko evangelij postaja življenje. Prav v tem se moramo preveriti, saj sami velikokrat ne najdemo pravega mesta, kjer bi se lahko uresničili. Mogoče se nam zdi, da za neko delo nismo sposobni, nimamo časa... Tako lahko veliko darov in karizem ostane nekje v ozadju. Pri tem moramo vedeti, da je recimo župnija, samo prostor, kjer se različni darovi, ki jih imamo pokažejo. Kateri pa so ti darovi, koliko je pripravljenosti in dobre volje, pa je odvisno od mene in mojega odnosa do pomembnih vprašanj osebnega, duhovnega in družbenega življenja.

Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

SVETI KROMACIJ (2. del)

IZ KROMACIJEVIH SPISOV
Sveti Kromacij ni bil le škof, temveč kot je bilo razvidno že iz prejšnjega članka, tudi pisec pomembnih del. Obstaja zbirka njegovih tekstov, napisana v latinskem jeziku, s katero je Kromacij prikazal med drugim tudi svojo pastoralno modrost ter značilno oglejsko liturgijo. Kromacij je avtor številnih pridig in komentarja k Matejevemu evangeliju.
Njegove tekste sta po 2. svetovni vojni ovrednotila, preučila in objavila  Francoza Joseph Lemarie in Raymond Etaix.
Kromacijev način razmišljanja in slog pisanja se odražata na primer v odlomku iz njegovega komentarja k Matejevem evangeliju:
Vi ste luč sveta, tako kot mesto sezidano na gori ne more biti skrito očem; niti se ne prižge luči, da bi jo dali pod mernik, temveč na lestenec, da bo svetila vsem, ki so v hiši. Gospod je najprej imenoval svoje učence za sol zemlje, ker naj bi s jasnim razumom vrnili vrednost človeškemu srcu, ki je bilo skušano od hudičevega dela. Sedaj jih imenuje luč zemlje, ker so bili razsvetljeni od njega, prave in večne luči in so postali tudi sami luči v temi.
Jezus ne imenuje zastonj svoje učence za luč zemlje, kajti po vsem svetu bodo ponesli luč njegovega spoznanja, ubežali bodo napakam človeškega razuma in pokazali vsem luč resnice.
Tudi mi, razsvetljeni od njih, izhajamo iz teme in kot pravi apostol: »Bili ste v temi, sedaj ste v luči Gospoda in niste več sinovi noči, niti teme, temveč ste sinovi luči in dneva.« Tudi Sv. Janez, v svojem pismu trdi: »Bog je luč in kdor ostane v njegovi luči, je luč.« Če smo bili torej osvobojeni teme, moramo vedno kot sinovi luči vztrajati na tej poti. Apostol pravi: »Vi ste izviri luči na tem svetu, opogumljeni ste z besedami življenja.«
Če se ne bomo obnašali na ta način, bo naša nezvestoba kot tančica prekrila ugodnosti tako potrebne luči, na našo škodo in škodo drugih. Podobno kot je bilo s sužnjem, ki je skril svoj talent, namesto da bi ga daroval za skupno dobro. Vemo, kakšno je bilo plačilo za to. Zato mora ta sijoča svetilka, ki je bila prižgana, da bi nas rešila, vedno svetiti v nas. Posedujemo torej vodilno božjo luč in duhovno milost, o kateri je David dejal: »Luč korakom na moji poti je tvoja beseda.« in Salomon je dodal: »Ker je tvoja postava svetilka.«
Ta luč postave in vere ne sme biti zapostavljena, temveč mora biti v Cerkvi spoštovana, kot da bi jo postavili visoko na svečnik. Reševala bo mnoge, kajti dokler bomo skrbeli, da bomo najprej mi sami uživali to luč, bodo od nje razsvetljeni tudi vsi ostali verni.
Opomba: v prejšnjem prispevku se je vrinila napaka: Kromacij namreč ni izhajal iz poganske, temveč iz krščanske družine.

Monika Kovačič

ZNAMENJA

MODERNA UBOŠTVA – ODVISNIKI

HAZARDERJI IN NAKUPOVALCI (3)

NAKUPOVALCI IN NAKUPOVANJE

STROKA
Strokovnjaki za sodobne človekove stiske že dalj časa spremljajo pojav, ki se je  usidral v množičen način razmišljanja in potisnil določeno število ljudi v zasvojenost. Nekateri so označili pojav kot nakupovalno mrzlico, drugi menijo, da je govorjenje o mrzlici preblago in da je treba zasvojenost nakupovanja obravnavati resno kot vsako drugo zasvojenost.
Posebej izpostavljajo pogubnost nakupovalne zasvojenosti za družine s srednjimi in nizkimi dohodki. O nakupovalni mrzlici v potrošništvu govorijo nasplošno, o zasvojenosti pa zaradi do 8% ljudi, ki se vrtijo kot zasvojenci okrog nakupovanja.

NAKUPOVANJE JE POSTALO
za cele skupine nekakšna tehnika, s katero razbremenjujejo notranje napetosti, ki se nabirajo v dnevih, ki so težki. Meje med normalnim in bolezenskim nakupovanjem ni lahko začrtati. To pa zato, ker vabijo reklame, tako rekoč vsa moderna javnost, naj potrošimo čim več časa za nakupe, tudi za nakupe odvečnih stvari in jedi. Vsi nakupujemo sami ali s pomočjo drugih. Ne gre drugače. Ko pa vabljiva reklama ali izložba posrka človeka, ki je v kakršnem koli nelagodju, praznini, manjvrednostnem občutju in podobnem stanju, je nevarno, da kdorkoli začne zapolnjevati praznino… z nakupovanjem.

V GLAVNEM ŽENSKE, NE PA SAMO…
Da so, kar zadeva nagnjenost k zasvojenosti z nakupovanjem bolj ranljive ženske kot moški, je znano. Na Zahodu in tudi pri nas opažajo, da je nakupovalnih zasvojencev vedno več tudi med mladimi in otroki.
Do teh ugotovitev so prišli, ko so proučevali nelagodja pri otrocih in mladih in kako se  odzivajo. Ugotovili so, da so pritiski okolja, družbe in reklam na mlade tako učinkoviti, da mnoge kakor prisilijo v nakupovalno odvisnost, da si z njo napolnijo vsaj na zunaj, kar jim manjka v notranjosti. Mnogi otroci (in njihovi starši) so zasvojeni s prestižnostjo igrač, z uveljavljanjem zaradi mobitela, z nakupovanjem po internetu, četrti letajo brezglavo po trgovinah…

VZROKI IN ZDRAVLJENJE
Vzroki za nakupovalno odvisnost so kot pri vseh odvisnostih, ki nimajo vzroka v kakšnih snoveh, kot so droga, tobak, alkohol. Vzroki so v čustveni podhranjenosti ali zanemarjenosti, depresiji, tesnobi, potrebi da si z materialnimi predmeti polnimo osebno praznino.
Nakupovalno odvisnost zdravijo tako, da izločijo njene vzroke. Kar je možno predvsem v skupini, v katero mora poleg zasvojenca vstopiti tudi njegov spremljevalec(ka), največkrat kdo od domačih, pri poročenih vsekakor mož ali žena. Tako, kakor pri zdravljenju odvisnosti od hazarda, drog in alkohola.

PRVI KORAK
Prvi korak pa je, da vzdušje in zdrse v to zasvojenost prepoznamo tako doma kakor v svojem okolju, da pojav spremljamo kritično in ne z občudovanjem ali brezbrižnostjo ter da smo si vnaprej, doma na jasnem, po kaj gremo v trgovino in vzamemo samo tisto, kar resnično potrebujemo.

Po Orientamenti pastorali 2007/7 povzel Gašper Rudolf

DEVETDNEVNICA

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
Stoletja je v župnijskem in družinskem življenju cenjena pobožnost, ki traja devet zaporednih dni v pričakovanju kakšnega dogodka ali praznika. Prva devetdnevnica v krščanski izkušnji je potekala v Jeruzalemu v dvorani Zadnje večerje. Pri takratni devetdnevnici so bili zbrani živčno precej napeti apostoli in Devica Marija. Po Jezusovem vnebohodu so devet zaporednih dni čakali na  prihod Svetega Duha – Binkošti. Zato se npr., če je le možno, birmanci pred birmo zbirajo pri devetdnevnici; po mnogih župnijah in družinah so znane devetdnevnice v čast Materi Božji itn.
Zato ni čudno, da se devetdnevnica pred Božičem vedno bolj uveljavlja ne le po župnijah ampak tudi po družinah, ne glede na to, da je bila pred Božičem v začetku le osemdnevna pobožnost.
 
KDAJ?
Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23. decembra ali na sveti večer, 24. dec.
Naš predlog sledi uveljavljenemu običaju, da slavimo 24. decembra Sveti večer, ki je že v krogu praznovanja Gospodovega rojstva v domačem družinskem krogu (obred praznovanja bo v prihodnjih Oznanilih).
Po tej praksi je zadnji dan devetdnevnice 23. december in njen prvi dan 15. decembra.
Tej večinski praksi sledi tudi naš predlog.
Kolikor moremo, je prav, da se udeležujmo devetdnevnice tudi v cerkvi. Če  se zbere vsa družina v cerkvi, med devetdnevnico doma beremo ob večerni molitvi odlomek iz evangelija, ki ga prilagamo in zapojemo katero od adventnih pesmi, sicer pa opravimo »pri nas doma« ves obred, kakor je predložen.		 L8_16_1

GLEDE POIMENOVANJA BOŽIČNEGA DREVESCA
Naši predniki so govorili: »Božično drevesce«, »Drevesce«, »Božična smrečica«…; ne pa: »Jelka«, »Novoletna jelka…«

EVANGELIJ

IZ EVANGELIJA O ROJSTVU JANEZA KRSTNIKA:

Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« Rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.«  Z znamenji so spraševali njegovega (onemelega) očeta, kako bi ga hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in spet je govoril ter slavil Boga. (Lk 1,59-64)

IZ EVANGELIJA O PRIČAKOVANJU JEZUSOVEGA ROJSTVA:

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. (Lk 2, 15)

PABERKOVANJA

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

PREDLOG ZA OBHAJANJE DRUŽINSKEGA SLAVJA

Med tednom je središče adventnega slavja molitev Angel Gospodov, kakor je bilo prikazano v prejšnjih Oznanilih.
Devetdnevnica začne letos v soboto 15. dec.  Predlog je tale:

Ko se  umirimo, oče prižge sveče (v soboto dve, z nedeljo pa tri).
Nakar se pokrižamo in voščimo »Dober večer!« (podnevi: »Dober dan!«) 
Molimo, ali zapojemo katero od adventnih pesmi.

Oče ali mama prebere oba ali vsaj en odlomek iz evangelija, kakor sta (je) zapisan na prešnji strani.
Potem nadaljujemo :

PSALM

Molivec (odslej: M. Molivec je običajno oče ali mama): Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Vsi (odslej: V. odgovarjajo): Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo prenovil Jeruzalem.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, prišel bo Bog in človek iz Davidove hiše, da sede na prestol in videli boste, vaše srce se bo radovalo.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, prišel bo Gospod naš zavetnik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal. Če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
 ADV_2
M. Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi vesoljne zemlje, in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Skupaj ponovimo: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ s pričakovanjem Jezusovega rojstva. Daj, da ga bomo tudi letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

MIKLAVŽEVA ZAHVALA
Miklavž se zahvaljuje vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali, da je mogel obdariti otroke in vse sodelavce v župniji. Bodimo miklavži drug drugemu še naprej.

ZAKONSKI JUBILANTI
Do srede, 12. 12. se morete prijaviti za srečanje vseh zakonskih jubilantov v naši župniji, ki bo v nedeljo 16. 12. pri sv. maši ob 10:00. 

MARIJA ROMARICA IN KRIŽ
Še so prosta mesta, da se vpišete za sprejem Marije romarice v adventu. Ponovno vas tudi  vabimo,da se priglasite za sprejem križa, pred se moli za nove duhovne poklice.

KRSTA
Med Božje otroke sta bila na 1. adventno nedeljo sprejeta Luka VUGA, drugi sin Simona in Mirjam Vuga iz Erjavčeve 31 in Lea DEVINAR, druga hči Mateja in Helene Devinar, Cankarjeva 2. Iskrene čestitke staršem in botrom.

POGREB
K zadnjemu počitku na pokopališču v Stari Gori je bila 4. 12. položena Tatjana Rijavec (61) iz Vipavske ceste 112. Naj počiva v miru.

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI 2008
S starši prvoobhajancev prihodnjega leta se bomo srečali na skupnem srečanju v nedeljo po maši ob 9:00.

SPOVEDOVANJE PRED PRAZNIKI
Na oglasni deski je spored spovedovanja pred prazniki z imeni spovednikov od drugod.

UPOKOJENCI
Nasvidenje v sredo ob 17:00 na mesečnem srečanju, zadnjem v letu 2007.

NEDELJA KARITAS
Ob letošnji nedelji Karitas smo zbrali za dobrodelnost € 1.023,68. Bog plačaj vsaki dobrotnici in dobrotniku!

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V soboto začnemo v cerkvi in po domovih božično devetdnevnico.

SLABOTNEJŠI, KI NE MOREJO V CERKEV
Domače, prijatelje, sosede in znance, ki poznajo ali imajo koga, ki ne more v cerkev, običajno iz zdravstvenih razlogov, prosimo, naj nam pomagajo vzpostaviti stik z njimi, najbolje s povabilom za prejem zakramentov na domu v času pred prazniki. Bog plačaj!

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni vsem, ki ste na nedeljo Karitas darovali za revne in pomoči potrebne. V Kromberku smo darovali v nabirko 306 €, na Vogrskem 158 €. Hvala tudi staršem in otrokom za miklavževanje.

OTROCI ZA OTROKE
V adventu se ob adventnem koledarju skrbno pripravljajmo na praznike. Ob odpovedi zbiramo za lačne otroke.

ADVENT
V tem svetem času se z molitvijo, odpovedjo in dobrimi deli pripravljamo na Kristusovo rojstvo. Temu služi tudi skupna molitev ob adventnem vencu.

ADVENTNA SPOVED
S kesanjem in dobro spovedjo se najlepše odpremo prihajajočemu Gospodu. Načrtujmo in se lepo pripravimo na dobro sveto spoved!

OSEK

DAN MOLITVE
Danes ste povabljeni, da počastimo Jezusa pri maši in češčenju po oznanjenem razporedu.

ADVENT
V soboto začnemo z neposredno pripravo na božične praznike, božično devetdnevnico. Poleg molitve »pri nas doma« vas vabimo tudi k skupnemu bogoslužju v cerkvi. V teh dneh poskrbite za sveto spoved. Duhovnika sva vam na razpolago pred vsako večerno mašo.

GOD SV. LUCIJE
V četrtek, 13. 12., ob 18:00 bo maša pri sv. Luciji v Vitovljah. Prav tako bo prihodnjo nedeljo župnijska maša ob 9:00 pri sv. Luciji. Ofer namenjamo za obnovo te cerkve.

SOLKAN

SV. MIKLAVŽ SE ZAHVALJUJE
vsem svojim  požrtvovalnim sodelavcem, da je mogel tudi letos obiskati toliko majhnih in starejših otrok! V veselje mu bo, če bomo tudi med letom radi posnemali njega in sonebeščanko sv. Elizabeto Ogrsko.

(PRVO) OBHAJILO Z JEZUSOM MED NAMI
za starše s prvoobhajanci: danes ali v torek, 11. 12. ob 18:00. Tudi vsi v župniji se zlasti ta mesec potrudimo za medsebojne odnose, ki so polni ljubezni in edinosti, da se bomo čimvečkrat obhajali z Jezusovo navzočnostjo v skupnosti.

SREČANJA STARŠEV

NAŠ DAR OB NEDELJI KARITAS
433 €. Bog povrni!

NAŠI RAJNI
4. 12. je v smrti doživel zadnji Jezusov advent – prihod 80-letni Jože Strosar, IX. Korpus 53. Naj prispe do nebeških jaslic!

ŠEMPAS

DAN MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM
V nedeljo imamo dan molitve pred Najsvetejšim zakramentom po naslednjem razporedu:
11:00: začetek češčenja – prostovoljci
11:30: možje in fantje
12:00: skupina Karitas
12:30: veroučenci od 1. do 3. razreda
13:00: veroučenci od 4. do 6. razreda
13:30: veroučenci od 7. do 9. razreda
14:00: žene in dekleta
14:30: mladi
15:00: prostovoljci
15:30: sklep češčenja, litanije Jezusovega srca in blagoslov z Najsvetejšim
16:00: maša
Dopoldne ni maše.

SPOVEDOVANJE
V Ozeljanu boste imeli priložnost za spoved pred božičnimi prazniki v soboto, 15. 12., ob 17:00, v Šempasu pa v nedeljo, 16. 12., ob 14:00. Na razpolago bodo spovedniki od drugod. Pred prazniki bom za spoved na razpolago pol ure pred vsako večerno mašo.

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V nedeljo začnemo neposredno pripravo na božične praznike. Lepo povabljeni, da se udeležujete večernega bogoslužja v cerkvi.

VAŠ DAR
Za potrebe Karitas smo v nedeljo zbrali 292,76 €. Hvala.

ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili lepo in prisrčno miklavževanje.

ŠEMPETER

OBISK BOLNIKOV IN STAREJŠIH OD 80 LET
V adventu bodo člani Župnijske Karitas in župnik obiskovali bolne in starejše po družinah. Ob duhovnikovem obisku lahko prejmete zakramente, pa tudi blagoslov hiše.

MARIJA ROMARICA
Tudi v naši župniji romajo v adventu po družinah Marijine podobe. Vsaka družina, ki sprejme Marijo, naj se zbere k skupni molitvi. Naj bo to znamenje, da želimo po njej sprejeti tudi novorojenega Odrešenika. Marijo izročite naprej sosedu v ulici, ki jo je pripravljen sprejeti. Če ne veste, komu bi jo posredovali, jo prinesite v cerkev k večerni maši. Podobo spremlja tudi seznam družin.

SREČANJA
V tem tednu bodo srečanja za katehistinje (ponedeljek ob 19:00), molitvene skupine (torek ob 19:00), Delavnico molitve in življenja (sreda ob 18:45), starše, ki jih zbira g. Slavko (sreda ob 20:30), mladino (petek ob 19:00), prvoobhajance (sobota ob 9:00) in Dekanijski pastoralni svet (sobota ob 20:00).

NABIRKA ZA KARITAS
Na nedeljo Karitas smo zbrali za delovanje Karitas 1200 €. Vsem darovalcem se v imenu ljudi, ki potrebujejo pomoč, iskreno zahvaljujem.

SKUPNA OZNANILA 

ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA
Vse, ki vas zanima delovanje Škofijske gimnazije Vipava, vabimo na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 15. 12. 2007 ob 9:30. Najprej bo skupna predstavitev v avditoriju, potem si boste šolo ogledali, se udeležili pouka in spoznali krožke ter obšolske dejavnosti. Še posebej nagovarjamo in vabimo učence zaključnih razredov osnovne šole in njihove starše. 

PREDSTAVITEV
Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko in Župnija Kristusa Odrešenika vabita na predstavitev knjige: Cerkev in oblast na primorskem v letih 1945-1953, v petek, 14. 12. 2007, ob 19:30 v predavalnici konkatedrale v Novi Gorici. Knjigo bosta predstavila: dr. France M. Dolinar, Nadškofijski arhiv v Ljubljani in avtorica mag. Marija Čipić Rehar, Nadškofijski arhiv v Ljubljani.

ADVENTNI PREDAVANJI
Bosta na Kapeli v samostanski dvorani.
Prvo bo v četrtek, 13. 12. ob 19:30: Družina – skrivnostni medij, vodita: zakonca Dejan in Ana Glavač.
Drugo pa v sredo, 20. 12. ob 19:30: Družina in kultura življenja, vodi: dr. Tadej Strehovec OFM.

VERA IN LUČ
V nedeljo, 9. 12. ob 15:00, bo srečanje za goriško skupino Vere in luči v župnišču v Šempetru. Ker smo v adventnem času, bo to srečanje namenjeno tudi zakramentu sprave in miklavževanju.

LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
Geslo letošnje akcije je MIRKO DAR, ki nas vabi, naj drug drugemu postanemo dar. Vsi skavti italijanskih, zamejske in slovenskih skavtskih organizacij bomo s pričakovanjem sprejeli plamen in ga prinesli na prireditev. Prireditev bomo prvič v zgodovini organizirali na regijski ravni na trgu Evrope pri železniški postaji v soboto, 15. 12. 2007 ob 18:00.
LMB bomo v župniji Kristusa Odrešenika sprejeli 16. 12. pri maši ob 11:00. Delitev LMB bo 15. 12. po prireditvi in po župnijah v dneh pred božičem. Točen razpored delitve po župnijah bomo objavili v naslednjih oznanilih.