1. ADVENTNA NEDELJA 2. 12. 2007 // Leto VIII // Št. 15

UVODNIK

VESELI ADVENT?!

Krog novega cerkvenega leta začenjamo z današnjo prvo adventno nedeljo. V krščanskem življenju moramo vedno znova začenjati. Kolikokrat se nam zgodi, da kljub odločitvam, za katere smo bili prepričani, da so dokončne, v življenju odpovemo in se ne izkažemo za junaka. In moramo spet začeti od kraja.
Kaj je pravzaprav »advent«? Ta latinska beseda pomeni »prihod«. Prvikrat je Gospod prišel v naši človeški naravi. Drugi Kristusov prihod bo uresničen v moči in veličastvu na sodni dan. Med obema je še en Gospodov prihod - to je nevidni, vedno znova se uresničujoči Gospodov prihod v človeško skupnost in v človekovo srce po milosti.
Advent je čas pričakovanja, čas nemira, čas upanja. Upanje je v začetku negotovo, sčasoma pa se krepi. Prav to občutje nam pričarajo adventni venčki. Po možnosti vijolične sveče, ki izražajo spokornost, se od nedelje do nedelje vedno bolj spreminjajo v sij božične svetlobe.
Trgovski svet se je v veliki meri polastil adventnega časa. Načrtno poskuša pritegniti naša čustva. Adventne in božične melodije nas omehčajo, evro laže „zdrsne“ iz denarnice. Dodobra nas je zasul ta svet potrošnje, virtualni svet kruha in iger. Dostikrat se zgodi, da se v njem popolnoma izgubimo, da prezremo, da obstajajo še druge, bolj važne strani življenja.
Današnja »nedelja Karitas« nas spominja, da mozaik dobrote gradimo skupaj. Revni in pomoči potrebni nas sprašujejo: »Ali me imaš rad?«
Karitativno delovanje ni vezano na lastno obilje. Evangeljska vdova je vrgla v tempeljsko zakladnico malenkost, a Jezus je njeno dejanje ocenil kot vrhunsko velikodušno. »Dala je vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za svoje življenje« (Mr 12, 42). Gre za to, da znamo deliti z drugimi, kar imamo, ne pa, da damo samo presežke in odvečne stvari, s katerimi nimamo kaj početi. Kar nam je Bog dal in zaupal, nam ni dal samo za nas, temveč tudi za druge.
Spoštovanje in sočutje s človekom v njegovi bedi in potrebah temelji na bistveni značilnosti Boga samega. Življenje treh Božjih oseb je solidarnostno življenje, še posebej pa učlovečenje Božjega Sina, ki postane človek iz odrešenjskega sočutja do nas. Bog deli z nami vso našo bedo. Pri tem je važno dvoje: Bog nas spoštuje in Bog z nami deli, kar je in kar ima.
Želim vam, da bi preko dobrote in velikodušnosti v svojih srcih odprli vrata Gospodu, ki prihaja!

Cvetko Valič

VREDNO SPOMINA

SVETI KROMACIJ

Kromacij, ki goduje danes, 2. decembra in katerega zaščitni znak je škofovska palica, je bil med najbolj prizadevnimi in znamenitimi oglejskimi škofi. O njegovem delu in življenju veliko pišeta sv. Hieronim in sv. Janez Krizostom. Živel je v času, ko je bilo krščanstvo v rimskem cesarstvu sicer priznano kot državna vera, še zdaleč pa ne uveljavljeno in mirno pred poganskimi nasprotniki. Takrat je vladal cesar Teodozij, ki je sprejel krščansko vero in se za njeno prevlado boril tudi v znani bitki pri Frigidu ali bitki pri Mrzli reki. V bitki, ki se je zgodila leta 394 v Vipavski dolini, je Teodozij premagal pogana Evgenija in tako zabeležil simbolno zmago krščanstva nad poganstvom. V naslednjem letu je rimsko cesarstvo doživelo še en udarec: zaradi neštetih problemov, ki so ogrožali obstoj države, je razpadlo na dve polovici. Samo mesto Oglej je v tem času igralo pomembno vlogo. Bilo je sedež Desete regije in je ležalo ob pomembni prometni poti med Rimom in Dalmacijo ter Panonijo. Hkrati je bil Oglej tudi sedež škofije, ki je bila po pomembnosti v Italiji takoj za Rimom in Milanom.
O Kromacijevem letu rojstva ni točnih podatkov, rodil se je med leti 335 in 340 v premožni oglejski družini, ob njegovem rojstvu še poganski. Njegov dom je kasneje postal središče duhovnega delovanja, molitve in izobraževanja. Obiskovali so ga tako duhovniki kot laiki, med drugim sta se pri njem izobraževala tudi Rufin in sv. Hieronim. Ta je ohranil stike s Kromacijem tudi med svojim bivanjem na Bližnjem vzhodu, kjer je začel prevajati Sv. pismo v latinščino. Kromacij je tako moralno kot denarno podpiral Hieronima pri prevajanju, za kar se mu je Hieronim oddolžil s posvetili v nekaj poglavjih. O Kromaciju je trdil, da je najbolj svet in učen med vsemi tedanjimi škofi.
Kromacijevi spisi so se izgubili, dokler jih niso po 2. svetovni vojni našli vsaj delno. Predvsem zbirko pridig in komentar k Matejevemu evangeliju, ki pa ga svetnik ni dokončal, prehitela ga je smrt.
Po smrti njegovega predhodnika škofa Valerijana, mu je škofovsko posvečenje podelil sam milanski nadškof sv. Ambrozij. O veličini Kromacija priča tudi podatek, da je carigrajski patriarh ob svojem izgonu iz mesta zaprosil za pomoč zgolj tri osebe: papeža Inocenca I., milanskega Ambrozija in oglejskega Kromacija.
V celotnem času njegovega škofovanja, od leta 387/388 do smrti 407/408, se je Kromacij kot predstavnik ortodoksne cerkve vztrajno boril proti poganstvu, spodbujal svoje vernike k mirnemu in kulturnemu odzivanju na germanska pustošenja ter za njimi obnavljal uničene samostane in cerkve. Stremel je k nenehnemu usmerjanju razuma proti višjim idealom.
Prav z današnjim dnem začenjajo v Ogleju, kasneje pa tudi drugod, številne slovesnosti, razstave in simpoziji ob 1600-letnici njegove smrti.

Monika Kovačič

ZNAMENJA

MODERNA UBOŠTVA – ODVISNIKI

HAZARDERJI IN NAKUPOVALCI (2)

HAZARDERJI - nadaljevanje

PRI ROKAH
Igre na srečo danes nagovarjajo vse, od občinskih ljudi do vladnih. Igralništvo srka do okrog 3% igralcev v odvisnost, ostalim povzroča različne motnje kot samotnost, izumetničen odnos do življenja in okolja, izmikanje družinskim vlogam itn. Prva značilnost zatekanja v hazard je kot pri vsaki razvadi: doza mora biti vedno večja. Igralec potrebuje vedno večji izziv, vedno novo in bolj napeto vznemirjenost. Z vznemirjenostjo se javljajo njeni spremljevalci: povečana živčnost, tesnoba, razni strahovi, skreganost s samim seboj, neskladje z vestjo... Ko igralec pride do točke, ko si umišlja, da z igro lahko preneha, kadar hoče, je tam, kamor ni hotel.

DOBIČEK IN ZABAVA
Ko so pri nas začeli z reklamo za megazabavišče in se je oglasila civilna družba, so zviteži postopno nižali reklamo za igralnico in dvigali reklamo za zabavišče. Novogoričani, ki so bili sredi novembra anketirani o svojem stališču do igralništva po telefonu, pripovedujejo, da so zvenela postavljena vprašanja prikrito, namreč o vsem lepem… razen izrecno o igralnici. Okrog hazarda in hazarderjev se dobiček in zabava prepletata. Igralec hoče priti do dobička. Dobičkarji pa lovijo žrtve na trnek zabave. »Zabava vendar že po svojem osnovnem poslanstvu združuje ljudi! Sodoben človek pa je tako sam…« In ribe? Nevedne in labilne osebnosti zgrabijo! Kot nekateri župani, občinski svetniki, politiki, ki ne vedo, kako naprej.

IZZIV
Igralni avtomati različnih vrst in generacij se »nadgrajujejo«, prihajajo novi tipi, nove generacije za novo zabavo. Kar se pokriva: nekateri bogatijo, ker delajo igralne avtomate, drugi, ker imajo koncesijo in prirejajo igre, naivna, nevedna in nesamozavestna lokalna skupnost, ker posluša, da ima od hazarda pregrešno visok standard.

PODCENJEVANJE PRAVIH MOŽNOSTI
V povprečnih državljanih in lokalnih prebivalcih, ki ljubijo mir v udobju, je običajno globoko strahospoštovanje pred tistimi, ki naročajo, delajo, uprizarjajo z denarjem podprte, oni pravijo »študije« o igralništvu, ki, tako se je izkazalo, so preplačane, enostranske, nestrokovne. Ne potrudijo se celostno proučiti igralništvo ter obnašanje in obremenitve ljudi v hazardu ter okrog njega… Navijanje za hazard računa z »ljudsko« nepoučenostjo in spoštljivostjo do onih ki so»zgoraj«.
V mestnem in primestnem okolju se ljudje tako ne poznajo, problemi jih ne brigajo, dokler ne trčijo sami nanje z izgovorom: »Naj rešujejo službe, ki so za to plačane…«
Ko pa vprašate, kdo in kje so te službe in sadovi študij za spremljanje posledic iger na srečo, kaj strokovnjaki za ta pojav sploh počnejo, rešujejo in predlagajo, se sliši, da so tik pred rešitvami…
Zato je potrebno spremljati igralništvo z več pogledi, tudi s kritičnim. Predvsem pa z vero v znanje, ustvarjalno sposobnost, iznajdljivost in organizacijske sposobnosti prihajajoče generacije na Goriškem in v Sloveniji.

Po Orientamenti pastorali 2007/7 - povzel Gašper Rudolf

ADVENTNA ZNAMENJA

Pred nami je prvi adventni teden. Letošnji advent je kratek, ker bo božič na torek. Vzorec adventnega slavja Pri nas doma je bil predstavljen v prejšnjih Oznanilih. Poleg adventnega venčka so adventna (in božična) znamenja, na katere moramo misliti pravočasno in jih urediti zlasti mah, drevesce ali zimzelena veja, sveče in električna svetila, predvsem pa jaslične fugure.
MAH
Je znamenje narave, pri jaslicah pa je material, iz katere oblikujemo pokrajino. Naberemo ga toliko, kolikor ga za jaslice v resnici potrebujemo. Nabiranje maha deluje vzgojno in poduhovljeno, predvsem na majhne otroke…
Nabiranje maha ovrednotimo kot del adventnih obredov. Za nabiranje si vzamemo dovolj časa, npr. vsaj eno soboto ali nedeljo popoldne. V naravi ne plašimo živali, ne mečemo kamenja in podobno. V gozdu nismo mi gospodarji… Otrokom starša razložita: »Kakor iščemo mi mah, sta Marija in Jožef v mrazu iskala prenočišče, posteljo, na katero bosta dala dojenčka Jezusa, ko bo prišel na svet. Mi bomo pripravili na mahu mehko podlago tudi za pastirje, ovce, Tri kralje…, da bodo slavili Jezusa!« Pri mahu gre za doživljanje zimzelene narave in božične zgodbe ter iskanje lepih mahovitih krp ali samo ene… Mah posušimo.

FIGURE
Pregledamo jaslične figure, otroci še posebej, saj prav oni čakajo, kdaj bomo postavili jaslice. Pričakovanje je v otroštvu in odraslosti pozitivna izkušnja. Ljubeči starši otroke zadržujejo v pričakovanju do predzadnjega ali zadnjega dne v adventu. Bolj ko so otroci majhni, bolj naj bodo jaslice skupno delo vse družine. Bodimo dosledni, starši ne privolijo, da bi postale jaslice ena izmed tehničnih ali komercialnih igrač. Jaslice so jaslice, igrače so igrače! To velja tudi za božično drevesce.
Dete Jezusa bo položila v jaslice mama šele pri obredu svetega večera, zato… Jaslice naj bodo čim bolj enotne. Npr. samo papirnate, samo doma narejene, alpske (slovenske), vzhodnjaške (palestinske), moderne ali problemske (izražajo nek problem našega časa) itn.
Božičnega drevesca ne poudarjajmo na račun jaslic, kot da je to glavno božično znamenje »pri nas doma« (se spomnite malikovanja novoletne jelke v polpreteklem času in ponekod še danes?).
Pri drevescu smo lahko popustljivejši in se lahko odločimo tudi za okusno umetno drevesce. Predvsem naj bo okrašeno in ne kičasto zasuto z lučkami in obeski (kič in okus običajno ne gresta skupaj).
Vse naj se dogaja mirno, rekli bi »pobožno«, s poslušanjem predlogov drug drugega, z ljubeznijo, s spoštovanjem do vsake figure in obujanjem spominov na vlogo teh figur v Betlehemu.
Smiselno podlago temu dogajanju daje adventna molitev, s slavjem, pesmijo in branjem božičnih zgodb. Nekatere odlomke Svetega pisma vam predlagamo na naslednji strani.

PABERKOVANJA

ADVENT 2007 PRI NAS DOMA

OSNOVNI VZOREC SLAVJA

PONOVIMO!

Pred enim tednom smo nakazali, da ima adventno slavje Pri nas doma tri oporne ali obvezne točke, tako rekoč stalne dele:
Predhoden dogovor o tem, kdaj in kje se zberemo za slavje, (tega dogovora ne spreminjamo), pač pa se ob določenem času zberemo v kar največji tišini. Odrasel, najbolje oče, prižge ustrezno število svečk. Se pokrižamo. Če je le mogoče takoj za tem, preberemo kratek odstavek iz Svetega pisma. Bere dosledno nekdo odrasel (mama ali oče).
Molimo ali zapojemo Angel Gospodov je oznanil Mariji…; (Molitev smo natisnili, dobimo jo v vsakem molitveniku).
Adventna pesem in starševski blagoslov. Če smo pevsko šibki, lahko pesem zrecitiramo.
Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog. Glas kliče: V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!« (Iz 40, 1-3);
Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te držim za desnico in ti pravim: »Ne boj se, jaz ti bom pomagal!« (Iz 41, 13);
»Utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu. Ne godrnjajte drug nad drugim, da ne boste obsojeni.« (Jak 5, 9);
»Bratje in sestre, ura je že, da se zbudite od spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. Noč se je pomaknila naprej in dan se je približal. Odvrzimo dela teme in nadenimo si orožje luči!« (Rim 13, 11-12);
»Bratje in sestre, veselite se v Gospodu zmeraj, ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota naj bo znana vsem ljudem. Gospod je blizu!« (Flp 4, 4-5);
»Ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo ter zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4, 6-7);
Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« (Mt 3, 1-2);
Bog je poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je Bilo ima Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« (Lk 1, 26-28).

IZBOR DEVETIH ODLOMKOV IZ SVETEGA PISMA

Recite njim, ki so plahega srca: »Bodite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! On prihaja, da vas reši!« (Iz 35, 3-4);
Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog. Glas kliče: V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!« (Iz 40, 1-3);
Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te držim za desnico in ti pravim: »Ne boj se, jaz ti bom pomagal!« (Iz 41, 13);
»Utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu. Ne godrnjajte drug nad drugim, da ne boste obsojeni.« (Jak 5, 9);
»Bratje in sestre, ura je že, da se zbudite od spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. Noč se je pomaknila naprej in dan se je približal. Odvrzimo dela teme in nadenimo si orožje luči!« (Rim 13, 11-12);
»Bratje in sestre, veselite se v Gospodu zmeraj, ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota naj bo znana vsem ljudem. Gospod je blizu!« (Flp 4, 4-5);
»Ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo ter zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4, 6-7);
Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« (Mt 3, 1-2);
Bog je poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je Bilo ima Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« (Lk 1, 26-28).

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ADVENT - »Pridi k nam, Gospod, pridi k nam…« poje znana ljudska pesem, ki opeva hrepenenje človeka po Bogu. Naj nas ta vzklik pesmi prebudi in usmeri k Njemu. V pomoč nam more služiti priloga k Oznanilom z molitvami ob adventnih večerih. Predloga za molitve je tudi v liturgičnem zvezku, ki so ga dobili vsi veroučenci. Povabite v goste tudi Marijo romarico ali pa se odločite za tedensko molitev ob križu iz Assisija.

ADVENTNA DELAVNICA - Katehistinjam pod vodstvom Helene Ipavec, hvala za pripravo in izvedbo adventne delavnice. Hvala tudi gospe Kristini Brisko, ki je pomagala pri izdelavi adventnih vencev. Naslednja delavnica bo svetopisemska v januarju.

MIKLAVŽ - Sv. Miklavž bo obiskal naše otroke, predvsem predšolske in veroučence 1. in 2. razreda, v sredo, 5. decembra ob 17: uri v župnijski dvorani.

BREZMADEŽNA - V soboto obhajamo slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Svete maše so kot ob nedeljah (6:30, 8:00, 10:00), le da je večerna ob 19:00, ker je delovni dan. Naši ministrantje se bodo udeležili srečanja ministrantov iz frančiškanskih župnij v Strunjanu. Doma bodo ministrirali ob 8:00, potem se bodo podali na pot.

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE in PRVI PETEK - Na četrtek pred prvim petkom, 6. 12. vabljeni ob 18:30 k molitvi za nove duhovne poklice. Vodili jo bodo mladi iz naše mladinske skupine.

SPREJEM NOVIH MINISTRANTOV - V nedeljo, 9. 12., bo pri maši ob 10:00 sprejem bratov Gorjan med naše ministrante.

ZAKONSKI JUBILANTI - Srečamo se na 3. adventno nedeljo, 16. 12. ob 10:00. Prijavite se v pisarni ali osebno župniku.

KRISTUS ODREŠENIK

BOG POVRNI! - Ob župnijskem prazniku prejšnje nedelje se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste na različne načine prispevali k praznovanju svoj čas, pripadnost in sploh velikodušnost. Bog plačaj tudi za prijetno presenečanje s kakovostno zakusko. Mnogi vas niso mogli prehvaliti…

STARŠI - Danes, s ponovitvijo v torek, je skupno srečanje staršev predšolske skupine in 1. razreda.

PRVOOBHAJANCI 2008 - S starši otrok, ki bodo uvedeni v spravo in sveto obhajilo v letu 2008 (tretje leto verouka!), se bomo srečali v nedeljo, 16. 12. po maši ob 9:00. (Ni ponovitve!)
Nasvidenje!

MIKLAVŽ - Miklavža bomo pričakali v sredo ob 17:30. Zahvaljujemo se vsem, ki mu pripravljajo pot.

POGREB - Herman Žbogar (68) z bivališčem na Cankarjevi je bil pokopan v Batah 24. 11. 2007. Naj počiva v miru!

KROMBERK VOGRSKO

NEDELJA KARITAS - Danes razmišljamo o dobrodelnosti. Tudi miloščina bo za revne in pomoči potrebne. Hvala in Bog povrni vsem dobrotnikom!

PRVA ADVENTNA NEDELJA - Z današnjo nedeljo pričenjamo novo cerkveno leto. Med mašo blagoslovimo adventne venčke.

SVETI MIKLAVŽ - Svetnik, zavetnik in zgled dobrote in obdarovanja goduje v četrtek, ko bo tudi maša njemu na čast v Lokah. Miklavževanje (igrica in obdarovanje otrok) bo v Kromberku v sredo ob 18:00.

BREZMADEŽNA - V soboto počastimo našo nebeško Mater ob skrivnosti njene brezgrešnosti od začetka.

KANDIDATI ZA BIRMO - Nadaljujemo z delom po skupinah. Prihodnjo nedeljo sodeluje pri maši četrta skupina.

OSEK

URNIK MAŠ - V adventnem in božičnem času bodo večerne maše ob 17:00.

MIKLAVŽEVANJE - Vabimo vas, da se pridružite skupnemu miklavževanju v sredo, 5. 12. ob 17:00 v cerkvi v Ozeljanu.

OBISK BOLNIKOV - Adventno-božična spoved in obhajilo bolnikov po domovih bo na praznik Brezmadežne, 8. 12.: od 9:00 do 12:00 v Vitovljah, od 14:30 do 16:30 v Oseku. Bolne bosta obiskala p. Damjan iz Vipavskega Križa in g. Bogdan. Ob 17:00 bo v župnijski cerkvi spovedovanje do 18:00. Vabimo vas, da poskrbite za sveto spoved pred prazniki. Duhovnika vam bova na razpolago pred vsako mašo.

PRAZNIK BREZMADEŽNE - Povabljeni ste k praznični maši v Oseku ob 18:00.

DRUGA ADVENTNA NEDELJA - Vabimo k molitvi in češčenju Jezusa v sveti Evharistiji na dan župnijskega češčenja po naslednjem razporedu:
po maši - možje in fantje;
13:00 – žene in dekleta iz Oseka;
13:30 – 1. do 3. razred;
14:00 – 4. do 6. razred;
14:30 – 7. do 9. razred;
15:00 – žene in dekleta iz Vitovelj;
15:30 – cerkveni pevski zbor;
16:00 – sklep.
Z veroučenci se molitve udeležite tudi starši. Ob 16:00 bo sklep češčenja z litanijami, zahvalno pesmijo in blagoslovom.

SOLKAN

ADVENT 2007 - V letu družine se potrudimo, da se vsak večer zberemo ob adventnem vencu, tudi s pomočjo Priloge Oznanil.

SVETI MIKLAVŽ PRIHAJA - v sredo 5. 12. ob 18:00. Maša bo ta dan po miklavževanju.

BREZMADEŽNA - v soboto 8. 12. Sv. maši: ob 10:00 in 18:00.

SREČANJA STARŠEV - V nedeljo 9. 12. pri maši ob 10:00 in po maši starši s prvoobhajanci: (prvo) obhajilo z Jezusom med nami.

NAŠI RAJNI - 22. 11. je dotrpela 47-letna Slavka Humar, Tominčeva 20, članica ŽK. Naj odslej slavi Gospoda v družbi sv. Cecilije. Mama Kati se zahvaljuje vsem, ki so ji bili v pomoč ob bolniški postelji.

ŠEMPAS

NEDELJA KARITAS - Ob današnji nedelji se zahvaljujem sodelavkam in članicam Župnijske Karitas za požrtvovalnost in trud na področju dobrodelnosti.

MARIJA ROMA - Včeraj je romarsko - molitveno pot po župniji začela Svetogorska podoba. K molitvi »pri nas doma« nas vabi tudi Priloga Oznanil.

MIKLAVŽEVANJE - Sv. Miklavž nas bo obiskal v sredo, 5. 12. ob 17:00 v cerkvi v Ozeljanu. Starši prvoobhajancev so pripravili igro, otroci pa nekaj pesmi. Sv. Miklavž nas bo vse nagovoril in obdaril.

PRVI PETEK - V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo vabimo k molitvi pred Najsvetejšim. V tem času boste lahko opravili spoved.

PRAZNIK BREZMADEŽNE - Na praznik vas vabimo k maši ob 9:00 v Šempasu.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE - Bralci se za pogovor in preverjanje zberete v soboto, 8. 12., ob 13:30.

ŠEMPETER

ADVENT je čas pričakovanja in priprave na božične praznike. Ob adventnem venčku se potrudimo za družinsko molitev. Radi prihajajmo k adventnim mašam (otroci bodo zbirali slamice za jaslice). Pripravimo se na adventno spoved. V naši župniji bo spovedovanje od 21. do 23. 12. od 16:00 do 18:00. Za veroučence bo priložnost za spoved pri zadnji veroučni uri pred božičem.

MIKLAVŽ nas bo tudi letos obiskal in obdaril. Sv. Miklavž je delal dobro na skrivaj. Videl je stiske ljudi in jim pomagal. Posnemajmo ga. V naši cerkvi nas bo obiskal v četrtek, 6. 12. ob 18:00. Najprej bomo pri sveti maši, po maši bo igrica in prihod sv. Miklavža. Vabim družine z otroki, da namenite za Miklavža dar 5 evrov na družino (ne na otroka). K sodelovanju vabim tudi druge dobre ljudi.

NABIRANJE MAHU. Vse družine vabim, da prinesete nekaj mahu tudi za župnijske jaslice. Če želite iti nabirati mah skupaj z drugimi, pridite v nedeljo 9. 12. ob 14:00 pred župnišče.

DUHOVNA OBNOVA OB 1. PETKU. V četrtek, petek in soboto bo češčenje Najsvetejšega uro pred mašo. Uro molitve bodo oblikovali člani 5. in 6. rože ŽRV ter binkoštne dvorane. Med tem bo priložnost za spoved. V četrtek zaradi miklavževanja in v soboto zaradi praznika bomo zaključili češčenje z blagoslovom pred mašo, v petek pa kot običajno po maši.

SKUPNA OZNANILA

BOURBONI NA GORIŠKEM - Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko in Frančiškanski samostan Kostanjevica vabita na predstavitev zbornika Bourboni na Goriškem. Predstavitev bo v ponedeljek, 3. 12. ob 19:30 v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Knjigo bosta predstavila: dr. Stane Granda, Znanstveno-raziskovalni center SAZU v Ljubljani in mag. Drago Trpin, Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko. Lepo vabljeni!

GORICA 1947 – delitev nadškofije – dogodki in težave
Sodelujeta zgodovinarja: Luigi Tavano iz Gorice in Renato Podbersič iz Nove Gorice. Srečanje bo v Državni knjižnici v Gorici, ul. Mameli 12 v četrtek 6. 12. ob 17:30. Vabljeni!

SREČANJE ZA MLADE - V petek, 7. 12. ob 20:00 se na Kapeli srečamo mladi našega okrožja. S seboj prinesi skromno darilo. Kaj veš, morda pa se kaj ustavi tudi sv. Miklavž ...

NABIRKA ZA LJUDI V STISKI - V soboto, 8. 12. bodo mladi po trgovskih centrih zbirali za Karitas živila in higienske potrebščine za tiste, ki so v stiski. Velikodušno pomagajmo!