PRED NEDELJO Konec tedna pripravimo družinski adventni venček. Posvetimo mu dovolj časa, da bo za nas pomemben. Majhni, predšolski otroci in oni okrog 1. in 2. razreda pa sploh morajo biti zraven pri urejanju venčka. Kar pomeni, da venčka ne moremo samo kupiti, pač pa ga sami aranžiramo glede na prostor, kjer se bomo ob njem zbirali. Medtem se dogovorimo, kdaj bomo imeli skupno slavje. Izkušnje kažejo, da je najbolje vsak dan ob istem času. Če se le da! Slavja ne smemo nikoli začeti, preden se nanj pripravimo. Zlasti pa ne sme biti izpeljano zanikrno, češ »samo da je nekaj.« POMEMBNO JE, KAKO ZAČNEMO Zato poskrbimo za: - vzdušje tišine, - tih pogovor in dogovor o poteku slavja (bomo kaj zapeli? Brali? Kdo (ne otroci!) bo prižgal in kdo pogasil svečko?), - tih pogovor o poteku slavja je enakovreden samemu slavju (upoštevati moramo: število navzočih, starost otrok, morebiten obisk – tudi tak, ki nima stika s krščanstvom pa mu predlagamo, naj je zraven, posluša, morda ugasne svečo). |
ADVENT 2007
Prvi adventni teden |
ADVENT PRI NAS DOMA« OSNOVNI VZOREC SLAVJA OTROCI Kjer imamo majhne otroke, poteka slavje morda takole: - Adventni venec ni predvsem okras, še manj igrača (otrok naj ga samo gleda…), pač znamenje, da se veselimo Gospodovega prihoda. - Adventni venec (ikebana) je za slavje na mizi (položi mama!). Od prve adventne nedelje na vsako naslednjo in potem med tednom oče prižge ustrezno število svečk. - Pri mizi stojimo, ali sedimo, kakor smo se dogovorili. Bolj ko je otrok majhen, bliže naj bo očetu ali mami. - Ko smo zbrani in umirjeni, se pokrižamo: V IMENU OČETA… Zapojemo, ali počasi slovesno recitiramo katero izmed adventnih pesmi (Vi oblaki..., Oznanil je angel..., Poslan z nebes je angel..., Zdaj razsvetljena je noč...). |