KRISTUS KRALJ 25. 11. 2007 // Leto VIII // Št. 14

UVODNIK

JEZUS KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

Bog je obljubil Izraelu, da ga bo osvobodil tako, da bo poslal kralja, ki ga bo resnično zastopal, celo tako, da bo kraljeval on sam. Ta obljuba se uresniči: Jezus je pristni kralj, prost vsake oblasti, sposoben izpričevati resnico Boga. Postane resničen služabnik vseh in daruje vse, tudi sam sebe.
Religija in politika sta ga diskvalificirala.
Kot Boga ga je zavrnila verska oblast; kot kralja ga je zavrnilo ljudstvo in ubila civilna oblast. Judje in pogani so zavezniki v edinem grehu in edinem odrešenju.
Obsodba na smrt je odlok, ki ga je razglasil za kralja, zasmehovanje vojakov je njegovo kronanje, križev pot njegov zmagoslavni sprevod, križanje njegovo ustoličenje. Z višine svojega prestola nazadnje izvršuje svojo oblast: namesto da bi ubil sovražnike, umre zanje in tako uniči smrt, poslednjega sovražnika.
Smrt, ki je prišla na svet zaradi hudičeve nevoščljivosti (Mdr 2,24), pride zdaj v Boga zaradi človeške zavisti. Zavist je nezmožnost, da bi se veselili dobrega drugih, in poželenje, da bi ga posedovali sami, tudi za ceno odstranitve drugega. Zavist je najbolj človeško čustvo in najbolj nasprotno Bogu, je egoizem.
Njej nasprotna je hvala, ki je v tem, da se veselimo dobrega drugih. Bog je hvala in veselje nad vsem ustvarjenim, še posebej nad človekom. Njegovo oko se veseli celotnega stvarstva, njegovo srce uživa v vseh svojih delih. Zavist in hvala delata iz našega življenja pekel ali raj.
Množico je lahko nahujskati, ker ima isti način mišljenja kot voditelji, ki so prav zaradi tega njeni voditelji! Tudi ona ne ve, kaj početi s šibkim Kristusom. Množica je masa posameznikov, ki je vedno nevarna. Je nasprotje ljudstva, ki ga sestavljajo svobodne in razsodne osebe. Zato mora tisti, ki hoče gospodovati, skrčiti ljudstvo na maso.
Jezus je kralj, ki nas reši prav zato, ker tako ljubi, da postane služabnik in nemočen ter nosi na sebi smrt vseh – članov velikega zbora, Pilata, Petra, Baraba, voditeljev, množice, močnih, šibkih, vseh vpletenih do danes.
Njegova Cerkev, ki je z Njim diskvalificirana in zaničevana, je poklicana, da tako ljubi, da z Njim nosi na sebi vse zaničevalce in sramotilce.

p. Bernard Goličnik

VREDNO SPOMINA

KAPUCINI NA GORIŠKEM

Prihod kapucinov v Gorico je tesno povezan z njihovo pridigarsko dejavnostjo. Prvi kapucin v Gorici je kot pridigar pri postnih mašah leta 1583 bil p. Rafael d'Arco. Za njim so kot postni in adventni pridigarji v mesto prihajali tudi drugi bratje kapucini. S podporo nekdanjega goriškega župnika in ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja so se kapucini uveljavili v tudi na širšem Goriškem.
20. oktobra 1591 so položili temeljni kamen za kapucinski samostan, ki so ga dokončali leta 1596 in cerkev posvetili Mariji Vnebovzeti. Prvi predstojnik je bil p. Hieronim iz Šibenika, ki si je veliko prizadeval za ponatis misala in brevirja v glagolici. Sprva so goriški kapucini spadali pod Beneško provinco kapucinskega reda, leta 1609 pa so samostan priključili Štajerski provinci, kjer je ostal do njene ukinitve leta 1921. Poglavitne naloge goriškega kapucinskega samostana so bile oznanjevanje božje besede (pridiganje) po cerkvah v Gorici in njeni okolici, zlasti v postnem času, spovedovanje ljudstva in občasno tudi nekaterih redovnic (klaris) ter pomoč obolelim in umirajočim. Pridiganje je bilo vedno poglavitna dejavnost samostana. Med ljudstvom izredno priljubljeni redovniki so peš obhodili veliko večino župnij v Posočju. Po provincijskih predpisih so samostansko družino vedno sestavljali slovensko in italijansko govoreči patri, da so lahko ustregli verskim potrebam vernikov v obeh jezikih.
Goriška je dala kapucinskemu redu tudi nekaj pomembnih misijonarjev. Pater Avrelij je konec 18. stoletja dvajset let skupaj z drugimi sobrati deloval kot misijonar v Gruziji, p. Kamil pa v portugalskih prekomorskih kolonijah. V novejšem času je p. Serafin Goriški, Janez Madon (1829-1918) misijonaril med brazilskimi Indijanci.
Kapucini niso samo veliko pridigali, temveč so tudi veliko pisali. V kolektivnem goriškem in slovenskem zgodovinskem spominu so ostale pridige p. Janeza Svetokriškega (1647-1714), ki je bil v letih 1693-1696 gvardijan v Gorici in je izdal pet zvezkov svojih pridig v slovenskem jeziku. Pater Romuald Lovrenc Marušič (1676-1748) iz Štandreža je leta 1721 v Škofji Loki napisal besedilo slovitega škofjeloškega pasijona, ki je v originalu ohranjen v tamkajšnjem kapucinskem samostanu. Poleg omenjenih velja omeniti delo p. Frančiška Antona iz Gorice, ki je napisal Priročnik kanonsko-moralne teologije, p. Hieronima, ki je svoja dela zbral v knjigi Katehetsko-moralni pogovori ter dela p. Alojzija Juretiča iz Gorice s področja dogmatične, moralne in pastoralne teologije ter katehetike.
Leta 1910 je bila zgrajena nova samostanska cerkev, vendar jo je podobno kot celotno stavbo samostana vojna vihra prve svetovne vojne hudo prizadela. Nove državne meje so za sabo potegnile tudi cerkvene. Leta 1923 so samostane v Gorici, Trstu in Vipavskem (Sv.) Križu priključili Beneški provinci, obenem pa se je okrepila prisotnost italijansko govorečih menihov. Samostan v Vipavskem (Sv.) Križu je bil po vnovičnem premiku državnih mej leta 1946 vključen v Ilirsko provinco, od leta 1967 dalje pa je del novonastale Slovenske kapucinske province.

Matej Seljak

ZNAMENJA

MODERNA UBOŠTVA – ODVISNIKI

HAZARDERJI IN NAKUPOVALCI (1)

HAZARDERJI - OD DAVNIH ČASOV…
Zgodovina iger na srečo sega v davne čase. Najstarejša pričevanja o tem početju so izpred več kot 3000 let pred Kristusom.
Igre na srečo so poznali v Starem Egiptu, Indiji, na Japonskem in Kitajskem ter kasneje v Rimskem imperiju. Pozneje so se pridružile konjske in druge stave, različne loterije ter končno ruleta in igralni avtomati različnih generacij in vrst.
V zadnjem času je postalo igranje na srečo vsiljivejše, njegovi mojstri z nabasanimi denarnicami nadvse propagandno uspešni, žrtev njihove grabežljivosti pa vedno več. Za pojav so se začeli zanimati različni strokovnjaki. ADVENT PRI NAS DOMA«
OSNOVNI VZOREC SLAVJA

OTROCI
Kjer imamo majhne otroke, poteka slavje morda takole:
- Adventni venec ni predvsem okras, še manj igrača (otrok naj ga samo gleda…), pač znamenje, da se veselimo Gospodovega prihoda.
- Adventni venec (ikebana) je za slavje na mizi (položi mama!). Od prve adventne nedelje na vsako naslednjo in potem med tednom oče prižge ustrezno število svečk.
- Pri mizi stojimo, ali sedimo, kakor smo se dogovorili. Bolj ko je otrok majhen, bliže naj bo očetu ali mami.
- Ko smo zbrani in umirjeni, se pokrižamo:

EKONOMISTI IN SOCIOLOGI
Ekonomisti in sociologi se pri nas za področje igralništva doslej niso izkazali. V dosedanji debati so dokazali, da se njihova stroka, vsaj na Slovenskem, ne meni za človeka ampak samo za profit. Doslej so ugotovili v bistvu samo to, da je igralništvo vabljivo in donosno za tiste, ki z njim upravljajo ali se nanj prisesavajo, kar kdo potem opisuje z nadstandardom. (Katerim in za koga?).
Država in občine pa tako in tako ne znajo izračunati cene kvarnih posledic igralniškega cunamija, kakor je npr. znala Evropa, končno! izračunati milijarde, ki jih plačujemo za posledice kajenja. Zanimivo bi bilo poiskati odgovor na vprašanjADVENT PRI NAS DOMA«
OSNOVNI VZOREC SLAVJA

OTROCI
Kjer imamo majhne otroke, poteka slavje morda takole:
- Adventni venec ni predvsem okras, še manj igrača (otrok naj ga samo gleda…), pač znamenje, da se veselimo Gospodovega prihoda.
- Adventni venec (ikebana) je za slavje na mizi (položi mama!). Od prve adventne nedelje na vsako naslednjo in potem med tednom oče prižge ustrezno število svečk.
- Pri mizi stojimo, ali sedimo, kakor smo se dogovorili. Bolj ko je otrok majhen, bliže naj bo očetu ali mami.
- Ko smo zbrani in umirjeni, se pokrižamo:e, zakaj naši ekonomisti in sociologi ne premorejo v tem času verodostojnega izračuna posledic igralništva na ljudeh in okolju.

MEDICINA
V razumevanje posledic tega pojava vstopa med zadnjimi medicina, posebej psihiatrija, ki naj bi bila najbolj usposobljena za zdravljenje žrtev, ki jih namelje igralništvo. Toda če vprašamo, kje in kako vstopa medicina, kje pobira in zdravi eksistence, ki jih namelje igralništvo, ugotovimo nemoč celotne sodobne družbe in lahkotnost odgovornih, da bi razumno in dolgoročno upravljali z družbenimi procesi z območja igralništva.

VEDNO BOLJ RANLJIVI
Opazovalci iger na srečo govorijo vedno bolj glasno, da je v družbi določena skupina ljudi nagnjena k brezglavemu igranju z denarjem in sploh zapravljanju.
Nekaj vzrokov naj bi bilo dednih, drugi so v razmajanem okolju, ki pritiska na negotovega, večkrat nepotešenega in duhovno ubogega človeka; tretji naj bi izhajali iz prenizko postavljenih vrednot v družini; sledijo vzroki iz potrebe po samokaznovanju in mučenju; po begu v umeten, vznemirljiv svet in končno iz umišljene moči, da je igralec sposoben obvladati sistem iger na srečo.

NIZKO SAMOSPOŠTOVANJE
Ko množica navali na hazard, je kot z vsako množičnostjo. Nekateri si ne znajo postaviti nobenega pravila, koliko bodo zapravili, kdaj bodo odnehali… in postanejo mimogrede odvisniki. Česar niti ne opazijo in, Bog ne daj, da jim kdo reče, da so tudi umsko načeti, ker nad zasvojenostjo nimajo kontrole. Kar velja za moške in ženske različnih starosti, vseh poklicev, ki ne razmišljajo kaj dosti o sebi, se pa globoko v duši podcenjujejo.

Orientamenti pastorali 2007/7, povzel Gašper Rudolf

P R I H A J A … IN PRIČAKUJEMO

PRED NEDELJO
Konec tedna pripravimo družinski adventni venček. Posvetimo mu dovolj časa, da bo za nas pomemben. Majhni, predšolski otroci in oni okrog 1. in 2. razreda pa sploh morajo biti zraven pri urejanju venčka. Kar pomeni, da venčka ne moremo samo kupiti, pač pa ga sami aranžiramo glede na prostor, kjer se bomo ob njem zbirali.
Medtem se dogovorimo, kdaj bomo imeli skupno slavje. Izkušnje kažejo, da je najbolje vsak dan ob istem času. Če se le da!
Slavja ne smemo nikoli začeti, preden se nanj pripravimo. Zlasti pa ne sme biti izpeljano zanikrno, češ »samo da je nekaj.«
POMEMBNO JE, KAKO ZAČNEMO
Zato poskrbimo za:
-    vzdušje tišine,
-    tih pogovor in dogovor o poteku slavja (bomo kaj zapeli? Brali? Kdo (ne otroci!) bo prižgal in kdo pogasil svečko?),
-    tih pogovor o poteku slavja je enakovreden samemu slavju (upoštevati moramo: število navzočih, starost otrok, morebiten obisk – tudi tak, ki nima stika s krščanstvom pa mu predlagamo, naj je zraven, posluša, morda ugasne svečo).

ZMOREMO!
Kdor še ni imel družinskih slavij, naj se ne ustraši. Ne vdajmo se nemoči ali zadregi zaradi stiske s časom, ali zaradi občutka notranje praznine, da slavij ne bi izpeljali.
Če ne bomo napolnili adventa in božičnega časa tudi s slavjem, tvegamo da bodo prazni vsi časi našega življenja.
KOLIKO ČASA?
Vrednost slavja ni v njegovi dolžini, ampak v miru, zbranosti in ubranem pričakovanju Božjega vstopa v naše življenje. To je smisel slavja.
Morda se bomo pri slavju omejili samo na bistveno, npr. na prižiganje ustreznega števila svečk in na molitev Angel Gospodov. Samo naj bo izpeljano obredno, mirno, slovesno, ubrano in spontano.

SODELUJMO!

Otroci sodelujejo, naj pa ne izsiljujejo, npr. jaslice en mesec ali 10 dni prej, ali pogojujejo…
Pri odraslih in odraslejših otrocih je dobrodošlih nekaj prošenj, ki jih sklenemo z vzklikom: Prosimo, te usliši nas!

ČLOVEKOVA SREČA JE ODVISNA OD PRIČAKOVANJA, OTROŠKA PA SPLOH!

SLAVLJENJE ADVENTA IN BOŽIČNEGA ČASA RAZODEVA, ALI SI SLEDIJO NAŠI DNEVI, TEDNI IN LETA V POTROŠNIŠKI SIVINI ALI V ŽARU PRIČAKOVANJA.

PABERKOVANJA

ADVENT 2007
Prvi adventni teden

ADVENT PRI NAS DOMA«
OSNOVNI VZOREC SLAVJA

OTROCI
Kjer imamo majhne otroke, poteka slavje morda takole:
- Adventni venec ni predvsem okras, še manj igrača (otrok naj ga samo gleda…), pač znamenje, da se veselimo Gospodovega prihoda.
- Adventni venec (ikebana) je za slavje na mizi (položi mama!). Od prve adventne nedelje na vsako naslednjo in potem med tednom oče prižge ustrezno število svečk.
- Pri mizi stojimo, ali sedimo, kakor smo se dogovorili. Bolj ko je otrok majhen, bliže naj bo očetu ali mami.
- Ko smo zbrani in umirjeni, se pokrižamo:

V IMENU OČETA…
Zapojemo, ali počasi slovesno recitiramo katero izmed adventnih pesmi (Vi oblaki..., Oznanil je angel..., Poslan z nebes je angel..., Zdaj razsvetljena je noč...).

BOŽJA BESEDA
Oče (ali mama) bere odlomek evangelija. Npr.:
- Angel je rekel Mariji, Božji Materi: »Rodila boš sina in mu daj ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (Mt 1,21) Ali:
- Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej devica bo spočela in rodila sina…« (Mt 1,22) Ali:
- Hudobni Herod je rekel modrim, ki so iskali Jezusa, da bi ga počastili: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« (Mt 2,8)
Po evangeljskem odlomku mama (oče) kratko razloži dogodek in ga približa otroški duši in življenju v družini (npr. Bog drži besedo, Bog je izpeljal Jezusovo rojstvo s posebno ljubeznijo, pravzaprav rojstvo vsakega otroka; Mnogo ljudi Jezusa ni sprejelo. Herod je bil tak, tudi danes so…)

MOLITEV
Sklenemo z molitvijo (bolje: zapojemo) Očenaš.

SLEDI:
Angel Gospodov je oznanil Mariji –
In spočela je od Svetega Duha.

Zdrava Marija…

Glej dekla sem Gospodova -
Zgodi se mi po tvoji besedi.

Zdrava Marija…

In beseda je človek postala -
In med nami prebivala.

Zdrava Marija…

Prosi za nas sveta Božja Porodnica!
Da postanemo vredni obljub Kristusovih!

Molimo!

Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Po obredu starši ljubeče pokrižajo otroke na čelo, za tem pa še drug drugega.

ODRASLI
Izberemo vzorec: prižiganje svečk, daljše branje iz Svetega pisma, Angel Gospodov, Očenaš, večerna molitev.

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

MARIJA ROMARICA in MOLITVENI KRIŽ
Spet vas lepo vabimo, da v adventu sprejmete medse Marijo romarico. Na seznam se lahko vpišete v cerkvi na oglasni deski. Druga pobuda je križ iz Assisija, pred katerim že dva meseca po en teden molijo družine za nove duhovne poklice. Obe molitveni pobudi sta pomembni in potrebni, saj ob našem sodelovanju prinašata v družine blagoslov, toplino in varnost. Izkoristite priložnost. Za križ se prijavite v župnijski pisarni ali direktno župniku.

ADVENTNA DELAVNICA
V soboto, 1. 12. ob 9:30 bo naslednja delavnica, adventna. Izdelovali bomo adventne venčke ali ikebane. S seboj zato prinesite razno zelenje, rdeče ali vijoličaste trakove, žico, po 4 svečke, kroge za venčke. Delali bomo tudi božični spominek iz slanega testa za ostarele župljane. Poleg otrok vabljeni tudi starši. Venčki bodo blagoslovljeni v nedeljo, 2. 12. pri sv. maši ob 10:00.

ZAKONSKI JUBILANTI
Po mnogih župnijah praznujejo zakonske obletnice. Na zadnji župnijski seji je bila sprejeta pobuda, da bi tudi na Kapeli imeli takšno slovesnost. Izbrali smo 3. adventno nedeljo, 14. 12. ob 10:00. Vsi, ki letos obhajate 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, ali 50 morda celo 55 ali 60 let poroke in bivate v naši župniji, se prijavite župniku ali oddajte svojo prijavo s telefonsko številko v župnijski pisarni. Prijave sprejemamo do 7. 12.

MIKLAVŽEVANJE
Miklavž pride med nas v sredo, 5. 12. ob 17:00. Prijav ne potrebuje. V domu za ostarele občane se bo mudil v nedeljo, 2. 12. ob 14:00

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK
Ob današnjem prazniku Kristusa Kralja se zahvaljujemo Bogu za prehojeno pot in ga prosimo blagoslova. Spored češčenja Rešnjega Telesa je v prejšnjih Oznanilih in na oglasni deski. Sklepno bogoslužje pod vodstvom g. škofa Metoda pa je ob 17:00.
Bogu hvala!

STARŠI
Prihodnjo nedeljo in naslednji ponedeljek bo skupno srečanje staršev predšolske skupine in 1. razreda. Vabljeni!
Sledita delavnici: za starše prvega triletja 26. 1. in starše drugega triletja 16. 2. 2008. Zapišite, prosimo, v koledar!

DELAVNICA
V soboto bo ob 9:00 adventna delavnica, namenjena otrokom. Zaradi »tehnične« priprave bomo veseli, če se otroci priglasijo. Hvala!

BLAGOSLOV
adventnih venčkov bo v nedeljo pri maši ob 11:00.

MIKLAVŽ
Miklavž bo med nami v sredo, 5. 12. ob 17:30.

KROMBERK VOGRSKO

SVETA KATARINA
Zavetnica naše porušene cerkve (leta 1959) pod Škabrijelom goduje danes. Priporočimo se ji pri maši v Kromberku, saj je zavetnica za modrost in zdravo pamet!

SESTANEK
ŽGS ima srečanje v Kromberku v četrtek po maši. Vabljeni!

KANDIDATI ZA BIRMO
Nadaljujemo z delom po skupinah. Prihodnjo nedeljo sodeluje pri maši tretja skupina.

NEDELJA KARITAS
Prihodnjo nedeljo bomo razmišljali o dobrodelnosti, pa tudi miloščina bo za revne in potrebne. Hvala vsem dobrotnikom!

1. ADVENTNA NEDELJA
Prihodnjo nedeljo bom med mašo blagoslovil adventne venčke, ki jih boste prinesli.

OSEK

PRIZNANJE
Naš organist g. Marjan Marinčič svoje poslanstvo vestno opravlja že 40 let. Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, se mu zahvaljujemo in mu izročamo priznanje škofa msgr. Metoda Piriha.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečamo se v sredo, 29. 11. ob 19:00.

1. ADVENTNA NEDELJA
je tudi nedelja »Karitas«. Vaše darove namenjamo za dobrodelne namene. Pri maši bomo imeli blagoslov adventnih vencev. Za župnijsko cerkev in cerkev sv. Lucije adventni venec izdelajo kandidati za birmo.

VAŠI DAROVI
Na misijonsko nedeljo ste darovali 219,33 €; vaš dar na zahvalno nedeljo je bil 158,30 €; ob župnijskem prazniku sv. Martina pa ste za župnijsko cerkev namenili 601,46 €. Hvala za vaše darove.

SOLKAN

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
med nami in za nas skozi CELODNEVNO ČEŠČENJE:
11:00 možje, 11:45 mladi in 9. r.
12:30 kdor more
13:30 Jezusova mala šola in 1. r. s starši
14:00 2. r. in 3. r. s starši
14:30 4. r. in 5. r. (9) s starši
15:00 5. r. (8) in s starši
15.30 7 r. in 8. r. (birmanci 2009) s starši
16:00 žene, 17:00 pevci, 17:30 sklep.
V letu družine mu zaupajmo vse družine iz župnije z njihovimi radostmi in bolečinami.

SREČANJA STARŠEV
V torek, 27. 11. ob 19:00 starši 2. razreda, v sredo, 28.11. ob 19:00 starši 1. razreda.

1. ADVENTNA NEDELJA
K maši ob 10:00 prinesemo adventne vence za blagoslov.

NAŠI RAJNI
Za ta svet sta zaprla oči, da bi jih odprla za srečno večnost v Bogu 9. 11. 79-letni Gregorčič Ignac, Tominčeva 1 in 19. 11. 92-letna Zavrtanik Marija roj. Terpin, Soška 8 b. Sorodnikom iskreno sožalje.

ŠEMPAS

ADVENTNA DELAVNICA
V soboto, 1. 12. ob 13:30 vabimo otroke v adventno delavnico. Izdelovali boste adventne venčke, jaslice in razne druge božične okraske. S seboj prinesite vse, kar potrebujete. Adventne vence bomo blagoslovili na 1. adventno nedeljo.

NEDELJA KARITAS
1. adventna nedelja je nedelja Karitas. Pri maši nam bodo članice in sodelavke Župnijske Karitas predstavile svoje delo. Vaš dar namenjamo dejavnostim Karitas.

ŠEMPETER

PRAZNIK KRISTUSA, KRALJA VESOLJSTVA
povezujemo v naši župniji s celodnevnim češčenjem. Vabim vas, da si vzamete čas poleg redne svete maše tudi za češčenje ob določeni uri in za sklepno evharistično daritev ob 16:00.

TEDEN KARITAS
V ponedeljek ob 19:00 bo srečanje za čistilke in krasilke cerkve in veroučnih prostorov. V sredo, 28. 11. bo romanje prostovoljcev Karitas na Ponikvo (odhod avtobusa ob 6:30) in večerni dobrodelni koncert Klic dobrote (prenos na TVS 1 ob 20:00). V nedeljo, 2. 12. bomo obhajali nedeljo Karitas z nabirko za Karitas. Med tednom bomo v cerkvi in po trgovinah zbirali hrano v konzervah in vrečkah ter potrebščine za osebno higieno pomoči potrebnim.

ADVENTNA DELAVNICA bo v soboto, 1. 12. od 10:00 do 12:00 na župnijskem dvorišču. Izdelovali bomo adventne venčke. Skupaj z otrokom naj pride vsaj eden od staršev, da mu ga bo pomagal narediti. Delavnico bo vodila strokovna voditeljica. Na razpolago bo material za izdelovanje venčka (obod, vejice in žica), lahko boste tudi kupili sveče. Venčke prinesite k blagoslovu v cerkev v nedeljo, 2. 12. V vaših domovih ne bodo le okras, ampak tudi vabilo k skupni molitvi.

PRVOOBHAJANCI
V soboto, 1. 12. ob 9:00 bomo začeli posebna srečanja v pripravi na prvo spoved in obhajilo. K prvemu srečanju ste povabljeni tudi starši. Srečanje bo povezano z adventno delavnico.

SKUPNA OZNANILA

TEDEN KARITAS (26.11. - 02. 12. 2007)
letos drugič nosi naslov »Ali me imaš rad?«, ki je Jezusovo vprašanje apostolu Petru. V letu družine pa si ga ponovno zastavimo z mislijo na moža in ženo, očeta in mater, ki sta temelj družine.

ADVENT
Prihodnjo nedeljo začenjamo advent, čas priprave na Jezusov prihod. Jezus ne prihaja samo v jaslice, ampak predvsem v srca. Zato mu dopustimo, da bo lahko vstopil vanja. Naj bo to čas, ko smo še posebno pozorni na ljudi, ki jih srečujemo v svojem življenju, saj tudi in predvsem preko njih prihaja Jezus.