33. NAVADNA NEDELJA 18. 11. 2007 // Leto VIII // Št. 13

UVODNIK

»GLEJTE, DA SE NE DASTE ZAVESTI!« (Jezus)

Morda bi danes kdo utegnil reči: »Prepozno!«. A Jezusove besede opozarjajo človeštvo že dva tisoč let; vabijo, da odgovorno premislimo svoja dejanja in svoje odločitve v luči našega končnega cilja. To velja seveda najprej za naše osebne odločitve, saj so tudi skupne odločitve oz. odločitve skupine ljudi vedno seštevek osebnih odločitev tistih, ki skupini pripadajo ali pripadamo.
Verjamem, da se vsak trudi, da izbira poti in sprejema odločitve po svojih najboljših močeh – poti in odločitve, ki vodijo v smeri zastavljenega ali zaželenega cilja. Zato se moramo vprašati: Kakšen je cilj, ki smo si ga zastavili? Kaj hočemo doseči kot posamezniki, kaj mislimo, da bi morali doseči kot skupnost?
Za kristjane je cilj jasen: da bi si »pridobili svoje življenje«, kot pravi Jezus na koncu današnjega evangelija. Ob tem seveda takoj začutimo, da govori Jezus o večnem življenju v Božjem kraljestvu. A za Jezusa Božje kraljestvo ni kraljestvo nekega drugega časa ali nekega drugega kraja, ampak je zanj Božje kraljestvo tudi to, kar se dogaja tukaj in sedaj. Tudi večno življenje ni neko drugo življenje, ki bi se pričelo po naši telesni smrti, ampak je nadaljevanje življenja, ki ga živimo že na tem svetu. Z enako oz. isto odgovornostjo in skrbjo, kot gledamo kristjani na večno življenje, moramo gledati in se truditi za naše sedanje, zemeljsko življenje.
Tudi tega Jezus opisuje v današnjem evangeliju. In ob prebiranju ali poslušanju nam verjetno ne vliva nekega posebnega zadovoljstva ali optimizma. Če se ob tem, ko te stvari v današnjem času doživljamo, spomnimo, da jih je Jezus že davno napovedal, tudi to za nas verjetno ni kakšna posebna tolažba.
Današnji evangelij je za nas lahko spodbuda, da bi premislili, če morda dogajanj, ki jih opisuje Jezus, tudi sami ne podpiramo ali celo povzročamo. Kristjani smo prav zato, ker čutimo večnostno razsežnost naših odločitev in dejanj, poklicani k še večji odgovornosti – verjetno tudi v imenu tistih, ki te odgovornosti ne čutijo. Velikokrat se pritožujemo, kaj in kako gredo stvari v napačno smer, pa se običajno ne zavedamo, da stvari potekajo tako tudi in predvsem zato, ker »dobri« in »odgovorni« ne naredijo (»naredimo«) dovolj, da bi bilo drugače...

p. David

VREDNO SPOMINA

KAPUCINI – ZAČETKI IN PRIHOD NA SLOVENSKO OZEMLJE

V popotresnih sunkih, ki so pretresali Evropo po objavi Lutrovih tez, se je iz nadvse uspešnih in priljubljenih manjših bratov Frančiška Asiškega v prvi polovici 16. stoletja izoblikoval nov meniški red kapucinov. Začetek reda pripisujejo p. Mateju, sicer frančiškanu, ki se je odločil da bo živel strogo v duhu Frančiškovega Vodila. Papež Klemen VII. mu je dovolil, da sme živeti kot puščavnik, z dolgo brado in nositi rjavo kuto z dolgo kapuco. V mestecu Camerino, kjer so kapucini imeli močno podporo tamkajšnjega škofa in plemstva, so jih prav zaradi značilne dolge kapuce prvič poimenovali »kapucini«. Red, ki je kasneje zaslovel po svojih slovitih pridigarjih je bil sprva zelo kontemplativno, puščavniško usmerjen. Kapucinski red se je v Italiji naglo uveljavil, vendar je doživljal tudi težke čase. Za celoten red je bil skoraj usoden prestop generalnega vikarja in zelo znanega pridigarja, lektorja ter vrhunskega poznavalca Svetega pisma Bernardina Ochino v protestantizem. Papež je resno razmišljal o razpustitvi, vendar se je nato odločil samo za prepoved širjenja reda izven Italije. Hitro širjenje po Evropi se je pričelo šele po letu 1575, ko je papež Gregor XIII. odpravil omenjeno prepoved. Red kapucinov se nato razširi po Evropi, leta 1575 so že v Franciji, 1578 v Španiji, 1581 v Švici, 1593 na Tirolskem, 1599 v Pragi, 1600 v Münchnu, Dunaju in Gradcu. Ko je red kapucinov leta 1619 dosegel samostojnost, do tedaj je bil vsaj formalno podrejen generalnemu ministru minoritov, je štel že preko 14.000 članov.
Za slovensko ozemlje je bilo zlasti pomembno delovanje kapucinskih misijonov iz obsežnega kapucinskega češko-avstrijsko-štajerskega komisariata, ki se je kmalu razdelil v več provinc. Slovenske dežele so bile vključene v Štajersko provinco. Kapucini so bili podobno kot drugod po Evropi tudi v notranjeavstrijskih deželah zelo dobro sprejeti tako, da je pred jožefinskim pretresi konec 18. stoletja v Štajerski provinci bilo že okoli 33 samostanov. Za časa jožefinskih reform so bili številni samostani ukinjeni. Nekdanja kapucinska Štajerska provinca je imela samo še 13 samostanov: sedem na Štajerskem, dva na Koroškem, dva na Kranjskem in dva na Goriškem. Kapucinski samostan v Ljubljani, ustanovljen leta 1606, je stal na mestu današnjega parka Zvezda. Ukinjen je bil s strani francoskih oblasti po dokaj nenavadnem »incidentu«. Močno zavzeti kapucinski pridigar je na pustni torek med pridigo o nedostojni modi tistega časa, vrgel žepni robec med občinstvo, ki je pristal naravnost na razgaljenem oprsju žene načelnika Ilirskih provinc, maršala Marmonta. Samostan so najprej spremenili v barake za francoske vojake in hleve za konje. Po odhodu Francozov stavbe samostana ni nihče vzdrževal, zato se je njeno stanje do leta 1817 tako poslabšalo, da so jo porušili. Prostor so izravnali ter zasadili z drevesi.
Tako je leta 1824 nastala ljubljanska Zvezda.
Matej Seljak

ZNAMENJA

PRISPEVKI K JAVNI RAZPRAVI O ŠIRITVI IGER NA SREČO

IZOBRAŽEVANJE ZA… IGRALNIŠTVO

Igralništvo je v naših krajih že do zdaj pogoltnilo veliko inteligence. Če se bo trend nadaljeval, bodo podjetja na našem področju kmalu ostala brez vodilnih kadrov, razvojnikov, tehnologov... Svoje dejavnosti bodo zato podjetja selila ali pa propadla. In kmalu bo cela regija postala en sam odvisnik od igralništva. Kaj pa, ko mega centri ne bodo več prinašali dovolj velikega profita? Se bodo seveda selili drugam. Za seboj pa pustili pogorišče. Le kje se bodo tedaj zaposlile množice brezposelnih? Nikar si ne delajmo utvar, Slovenija ni Las Vegas, ni Monte Carlo in nikoli ne bo. Smo preveč blizu vedno nemirnega Balkana. Pa tudi za bliščem Las Vegasa ni vse tako lepo kot ga z milijardami podprt marketing prikazuje.
Zato vsem podpornikom širitve igralništva sporočamo:

V zgodovini smo bili Primorci že prevečkrat okupirani. Ne želimo nove, tokrat prikrite in zato mnogo bolj nevarne okupacije!
Ne želimo postati dežela odvisnikov, sužnjev. Ostati hočemo svobodni in se bomo za to tudi borili!
Za svoj razvoj smo in bomo znali poskrbeti sami!

doc. dr. Aleš Štrancar

SANJE

Igralci porabijo veliko časa za sanjarjenje o tem, kako bo, ko bodo zadeli veliki dobitek, kako se bodo izkazali pred vsemi in jih bodo vsi občudovali. Včasih sanjarijo, da so izbranci-junaki, ki bodo premagali igralniški sistem.
To so čustveno negotovi ljudje, ki potrebujejo občutek, da so zaželeni, da so 'junaki', to pa v igralnici zlahka dobijo. Čustvena negotovost in globok občutek manjvrednosti povzročata obsesivno željo po tem, da bi se izkazali veliki, večvredni od drugih. Tako si mnogi ustvarijo iluzijo, da so prav oni upravičeni do velikega dobitka, ki se prej ali slej preprosto mora zgoditi, samo dovolj dolgo morajo vztrajati. Ti ljudje ne znajo nehati, ko je čas, ampak v sebi pestujejo iluzijo, da bodo v naslednjem metu vse nadomestili.
To pa se ne uresniči, ker se ne more, kajti igralnice niso namenjene temu, da bi vsi dobili…

dr. Sanja Rozman

OTROCI IN DRUŽINE

Tako Deklaracija kot Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah od držav podpisnic zahtevata, da morajo otroku zagotoviti takšno varstvo in skrb, kakršni sta potrebni za njegovo blaginjo, upoštevaje pravice in dolžnosti staršev. Vemo, da starši, ki so patološki hazarderji, blaginje svojih otrok ne postavljajo na prvo mesto, saj jih pogosto spravljajo v stisko tako s svojo odsotnostjo (med hazardiranjem) kot z odtegovanjem svoje ljubezni in materialnih dobrin.

dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic

IZ OSEBNE IZPOVEDI

»… Ko sem videl, kam to pelje, sem si dal v igralnicah v mojem mestu prepoved, potem pa sem se vozil v Novo Gorico. Na koncu sem po štiriindvajset ur prebil v igralnicah…«

Iz izpovedi igralca
Prim. Priloga Dela – Ona, 13.11.2007

PABERKOVANJA

IZ SLOVARJA - »U« KOT USMRTITEV

Naše življenje lahko merimo po dolžini let, lahko pa tudi po produktivnosti. V sodobnem času je nevarnost, da se oceni vrednost življenja po številki, ki jo nekdo doseže na mesec. Človek izgublja tisto dostojanstvo, ki ga ima kot človek. Zato je pomembno le zunanje, kar se vidi: telo. Če zarodek kaže znamenja bolezni ali če je oseba pri koncu z življenjem, zakaj ne bi prihranili nekaj denarja za nas ki smo živi in ga bomo bolje porabili...
Usmrtitev zaradi smrtne kazni ali iz »medicinskih« posegov je zlo.
Lahko bi ponovili tiste stare dobre stavke, da je človekovo življenje vredno največjega spoštovanja od rojstva do smrti in tako dalje, a kdo bi to še slišal? Cerkev je izpela to pesem, vendar ni izpelo pesmi Sveto pismo, ki nas prebuja vedno znova, da se zavemo tistega, kar je res bistveno. Ne smemo pozabiti, da sta četrta Božja zapoved: »spoštuj starše« in evangeljski stavek: »ako ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo,« vedno aktualna in se nikoli ne izpojeta!
Božje usmiljenje lahko rečemo, ima zelo visoko stopnjo raztegljivosti, a kakor vsaka stvar enkrat poči. Kako lahko pričakujemo, da bomo imeli življenje – in to celo večno življenje! – če ne znamo spoštovati zemeljskega?
Grehi proti življenju so obenem grehi človeške nadutosti.
Božje roke so z najskrbnejšo pozornostjo ustvarile človeka in njegovo dušo. Vsak dan lahko odkrijemo, kako smo čudovito ustvarjeni in kako je naše telo popolno. Telesne nepopolnosti niso človeku v kazen ampak le način, kako odkriti Božjo dobroto do nas.
Hitro pritrjujemo raznim kampanjam proti smrtni kazni. Poiščemo razloge, zgroženo vpijemo v nebo vse mogoče človekove pravice… hkrati pa podpiramo splav ali evtanazijo.
Družba je razdvojena, ko je nekaj deljeno na pol.
Pri usmrtitvah, ki jih imamo v mislih, gre za brezobzirnost manjšine, ki zna biti zelo glasna v medijih in vplivna na večino. V ozadju so interesi zavarovalnic, ker ostarela oseba, po sedemdeset letu starosti, stane veliko več kot v celem življenju. Zakaj bi trošili, ko lahko prihranimo! Bolnišnice se spreminjajo iz hiš zdravja v hiše nasprotij. Na ginekoloških oddelkih se povečujejo vrste za umetno oploditev, ker ni otrok in se daljšajo vrste za prekinitev nosečnosti… Ljudje, ki se nočejo boriti za življenje in jim je vseeno prosijo, da jih odklopijo od aparatov ko v istem hodniku, na intenzivni negi visi drugim življenje na nitki.
Lahko bi dali temu razmišljanju predznak »krščansko nazadnjaštvo« a mislim, da gre v izpostavljenih kontradikcijah moderne družbe za nelagodje. V osnovnih potezah za čisto navadno kulturo.
Če ne morem dojeti življenja kot Božji dar, ga skušam dojeti vsaj kot čudovito zgodbo.

Aljoša Vodopivec

VERA IN ZNANOST

»Študij lahko zelo pomaga tudi pri rasti v veri.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. nagovoril 120 predstavnikov Zveze italijanskih katoliških univerz, ki letos obhaja 110. obletnico osnovanja. Sveti oče se je zaustavil ob izrazu, ki se širi med študenti: »verovati v študij«, ker povezuje dve področji, za kateri se pogosto zdi, da sta si v nasprotju. Opozoril je na poslanstvo Zveze in pričevanje, da je razum in vero mogoče povezati. Biti in delovati kot kristjan v svetu kulture, v družbenem življenju in v Cerkvi. Prav s tem je Zveza veliko pripomogla k oblikovanju dobrih kristjanov.
Učenje in raziskovanje omogoča širjenje obzorij človekove inteligence, v kolikor je akademski študij zahteven, strog, resen, metodičen in postopen. »Zakaj bi se veren človek moral odreči svobodnemu iskanju resnice, še posebej iskanju resnice vere? Prav v času študija nekdo lahko oblikuje svojo človeško, znanstveno in duhovno podobo.«
Študij je istočasno možnost za rast v veri, ker dobra izobrazba odpira človekovo srce za poslušanje Božjega glasu, kar se v življenju pokaže v mnogih znamenjih. Sveti oče je spomnil na povabilo italijanski mladini v Loretu, ko jim je predložil, naj iščejo smisel življenja, ki je odprto tudi za nadnaravno razsežnost. Kdor želi biti Kristusov učenec, mora iti proti toku in ne sme dopustiti, da v njegovem življenju prevladajo predrznost in nasilje, samovolja in doseganje uspehov z vsemi sredstvi. V današnji družbi pogosto opažamo, da se človek želi pokazati v tem, kar ima in ne kdo je. Cerkev zato še posebej mlade vabi, naj bodo pozorni in se ne bojijo izbrati »alternativne« poti, na katero jih vabi Kristus. Zavestno naj se zavzamejo za študij, odgovornost in delajo za skupno dobro.

PRIHODNOST KRŠČANSTVA

Večina Francozov meni, da so v današnji družbi kristjani »dovolj razpoznavni«, a le štirje od desetih so izjavili, da osebno poznajo prijatelja ali soseda, ki je »praktični« vernik, oziroma »dejaven« v cerkvenem življenju. To so nekateri podatki iz raziskave, ki jo je izvedla agencija za raziskovanje javnega mnenja IFOP na zahtevo francoskega katoliškega dnevnika »La Croix« o »Prihodnosti krščanstva«. Vprašali so 1008 ljudi, starejših od 18 let.
Po rezultatih raziskave večina Francozov meni, da sta v 21. stoletju glavni nalogi Cerkve: boj proti revščini in delovanje za mir na svetu. Za prvo so se opredelili mlajši od 35. let, za drugo pa starejši od 65. let. Raziskava je izpostavila tudi nekatere kritike.
Kar 70% jih smatra da »kristjani in njihove Cerkve ne znajo komunicirati in nagovarjati mlade generacije«.
Rezultate raziskave lahko poiščete na spletni strani: http://www.ifop.com/europe/docs/christianisme.pdf.

Aleš Rupnik

Pošten odgovor

Gost vpraša natakarja: »Gospod, mi lahko, prosim, poveste, kaj pri vas dobim za deset evrov?«
»Gospod, to pa res ni težko vprašanje: dva po pet, ali ne?«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

DAROVANJE DEVICE MARIJE
V sredo obhajamo god Darovanja Device Marije. Spomnimo se, da je tudi v naši cerkvi freska, ki prikazuje ta dogodek.

SV. CECILIJA
Ob godu zavetnice cerkvene glasbe gre zahvala vsem, ki v naši župniji skrbite za lepo cerkveno petje: organistom, pevovodjem, pevcem in pevkam župnijskega zbora, otrokom, skratka vsem, ki radi zapojete cerkveno pesem. Naj Vam dobri Bog povrne z milostnimi darovi.

SREČANJE ZA BRALCE BERIL
Skupina bralcev beril pri mašah, bo imela svoje srečanje v četrtek, 22. 11. po večerni sv. maši v spodnji učilnici. Vabljeni vsi, ki čutite in imate dar lepega branja, da se vključite med bralce.

KONEC LITURGIČNEGA LETA
Pred nami je nedelja Kristusa Kralja Vesoljstva, ki lepo dopolnjuje praznik vseh svetih: Kristus na prestolu in okrog njega množica svetnikov. Preko molitev rožnih vencev za rajne smo spletali venčke za vse, ki še čakajo na snidenje med nebeščane. Hvala za ves vaš trud.

MARIJA ROMARICA
Z adventnim časom prihaja v vaše domove, če boste želeli, tudi Marija romarica. Na oglasni deski si preberite navodila in se vpišite.

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK KRISTUSA KRALJA – 25-LETNICA CERKVE
BOGU HVALA ZA VSE!
ČEŠČENJE SRT:
ob 12:00 moški in tisti, ki ostanejo po maši v cerkvi;
12.30 upokojenci in molitvena skupina;
13:00 mladi in 9. razred;
13:30 birmanci (7. in 8. razred);
14:00 veroučenci 5. razreda osemletke;
14:30 5. razred devetletke;
15:00 3. in 4. razred;
15:30 predšolski ter 1. in 2. razred;
16:00 vsi;
16:30 litanije Srca Jezusovega in blagoslov;
17:00 SKLEPNA ZAHVALNA MAŠA pod vodstvom g. škofa Metoda.
Po maši priložnostna osvežitev za vse. Za »osvežitev« bomo hvaležni ženam, materam, gospodinjam tudi zato, da se s tem simbolično zahvalimo pevcem ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja.

SPOVEDOVANJE
Spovednik od drugod bo na voljo v cerkvi od 16.30 do 18:30 v četrtek, petek in soboto.

STARŠI
Danes se srečamo s starši birmancev za predstavitev in izročitev gradiva. Čez 14 dni pa s starši predšolske skupine in 1. razreda.

BIRMANSKE SKUPINE
Skupine se uskladijo za dan in uro prvih petih srečanj ter gredo veselo na pot.

STREŽNIKI
Z vsemi strežniki se dobimo v soboto, 24. 11. ob 9:30.

UPOKOJENCI
Nasvidenje v sredo ob 17:00!

KROMBERK VOGRSKO

SVETA KATARINA
Zavetnica naše porušene cerkve goduje prihodnjo nedeljo. Spomnimo se in se ji priporočimo (zavetnica za zdravo pamet) pri maši v Kromberku!

SESTANEK
ŽPS in ŽGS ima na Vogrskem srečanje v sredo po maši, ŽPS v Kromberku pa v četrtek po maši. Vabljeni!

KANDIDATI ZA BIRMO
Nadaljujemo z delom v skupinah po razdeljenih predlogah. Starši, potrudite se! Prihodnjo nedeljo sodeluje pri maši druga skupina.

POKOJNI
V soboto, 10. 11. smo na Vogrskem pokopali Ivanko Lutman iz št.53. Naj počiva v miru! Vseh naših pokojnih se radi spomnimo v novembru z molitvijo in naročilom maš zanje.

OSEK

SREČANJA S STARŠI
V Šempasu se v ponedeljek, 19. 11. ob 19:00 srečamo s starši 9. razreda in srednješolcev.

BIRMANCI
S starši birmancev se v Oseku srečamo v sredo po maši, ob 18:45. Birmanci se nam bodo predstavili v nedeljo pri maši ob 9:00.

SVETA CECILIJA
V četrtek, 22. 11. goduje sv. Cecilija, zavetnica cerkvenega petja in glasbe. Počastili jo bomo pri maši po namenu cerkvenih pevk in pevcev. Vabimo, da se pridružite pevcem na pevskih vajah ob petkih ob 20:00. Pevcem se zahvaljujemo za sodelovanje in spodbujamo k vestnosti in vztrajnosti.

SOLKAN

SEJA ŽPS
v ponedeljek, 19. 11. ob 19:00.

SREČANJA STARŠEV
V sredo, 21. 11. ali v četrtek, 22. 11. ob 19:00 starši 7. in 8. razreda (birmanci).

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
V soboto in nedeljo pred mašo priložnost za zakrament sprave. V nedeljo, 25. 11. se potrudimo za praznično mašo ob 10:00 ali 18:00. Rezervirajmo si še čas za obisk Jezusa v cerkvi ob celodnevnem češčenju po tem razporedu:
11:00 možje,
11:45 mladi in 9. r.,
12:30 kdor more,
13:30 Jezusova mala šola in 1. r. s starši,
14:00 2. r. in 3. r. s starši,
14:30 4. r. in 5. r. (9) s starši,
15:00 5. r. (8) in s starši,
15.30 7 r. in 8. r. (birmanci 2009) s starši,
16:00 žene,
17:00 pevci,
17:30 sklep.

SVETA CECILIJA (22. 11.)
Ob tej priložnosti voščimo vsem, ki jim je zavetnica: pevci in pevke mešanega zbora, organistinje, dirigentka, »ansambelček«... Naj jim sv. Cecilja izprosi bogato Božje plačilo in še mnogim veselje do cerkvenega petja, da se jim čimprej pridružijo!

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
S starši 9. razreda in srednješolcev se srečamo v ponedeljek, 19. 11. ob 19:00.

BIRMANCI
Župniji se boste predstavili na nedeljo Kristusa Kralja pri maši ob 10:30. Starši vam za popotnico podarjajo Sveto pismo, sami pa na začetku priprave naredite sklep, ki vas bo spremljal na poti.

ADVENT PRI NAS DOMA
Povabljeni ste, da se vpišete za obisk Svetogorske podobe.

SV. CECILIJA
Ob godu sv. Cecilije se zahvaljujem vsem zborovodkinjam in organistkam, cerkvenim pevkam in pevcem za lepo sodelovanje. Vse vabim k maši v četrtek ob 18:00 v Šempasu. Na družabnem srečanju pa se zberemo v petek ob 20:00.
Predšolski zborček ima vaje ob petkih ob 16:00. Otroško – mladinski zbor se srečuje ob petkih ob 17:00. Župnijski pevski zbor vabi na pevske vaje ob petkih ob 20:00. Še naprej ste vsi lepo vabljeni k sodelovanju.

ŠEMPETER

OBLETNICA POSVETITVE ŽUPNIJSKE CERKVE
v Šempetru bo v nedeljo, 18. 11. Spomnili se bomo posvetitve cerkve 11 let po 1. svetovni vojni (17. novembra 1929 v času župnikovanja g. Alfonza Berbuča). Cerkev je posvetil goriški nadškof dr. Sedej.

KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA
Na ta praznik bo v Šempetru celodnevno češčenje. Najsvetejše bom izpostavil po prvi maši. Med obema mašama bosta pred Najsvetejšim starejši in mlajši župnijski pevski zbor. Ob 10:00 bo družinska maša. Ob 11:00 bodo počastili Jezusa moški, ob 12:00 otroci do 5. razreda, ob 12:30 otroci do 9. razreda in ob 13:00 mladina. Ob 14:00 bo češčenje v tišini. Ob 15:00 bodo prišle k Jezusu ženske. Ob 15:30 bodo pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov. Ob 16:00 bomo zaključili češčenje s slovesno mašo, ki jo bo vodil prodekan g. Slavko Hrast, župnik v Renčah. Pri tej maši se bomo spomnili župnika g. Alfonza Berbuča, ki je bil graditelj nove župnijske cerkve in je umrl v Šempetru pred 50. leti, ter g. Dušana Bratina, ki je prišel v našo župnijo pred 40. leti. Po tej maši vabim pevce na družabno srečanje v župnišče (ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe).

SREČANJA
biblična skupina v ponedeljek, 19. 11. ob 20:00,
komisija ŽPS za dobrodelnost v torek, 20. 11. ob 20:00,
Abrahamovci v sredo, 21. 11. ob 16:00,
Delavnica molitve in življenja v sredo, 21. 11. ob 20:00,
mladina v petek 23. 11. ob 19:00,
katehistinje in katehetje iz širšega okolja v soboto, 24. 11. ob 15:00.

SKUPNA OZNANILA

KONCERT V TOREK OB 20:00
Znana pevca Ani Rode in Luka Debevec Mayer ob spremljavi organista Diega Licciardija bosta pela v torek 20.11. ob 20.00 na koncertu v novogoriški konkatedrali. Koncert je organiziran kot resen premislek in ugovor ob že znanih tveganjih z igralništvom na Goriškem. V pričakovanju, da bomo preživeli lep, duhovno bogat ter Goriški in Sloveniji koristen večer, prisrčno vabljeni.