nazaj na kazalo
 

32. NAVADNA NEDELJA     11. 11. 2007 // Leto VIII // Št. 12

UVODNIK

NA ZDRAVJE!

 
Ej, kakšno veselje povzroča v nas sveti Martin! Da je vendar spet čas, ko odidemo v hram in nazdravimo s kozarcem novega.
Verjetno zato, ker je to čas zrelosti. Čas, ko je vendarle dozorelo, kar smo pripravljali toliko časa, v kar smo vlagali toliko svoje moči. Sam ne vem, kako je srkniti nekaj svojega vina in se z radostjo v srcu ozreti po polnih sodih. Se mi pa dozdeva. In me začne spominjati na neko drugo dozorevanje, na sok nekega drugega vinograda …
V ta čas zrelosti torej prijaha na konju Martin. Ne kot nekdo, ki bi se opijanjal z novim vinom, tudi ne nekdo, ki se masti s pečeno gosjo. Kot nekdo, ki sredi zime trga svoj plašč, da bi ga dal nekomu, ki potrebuje pomoči. Kaj ima torej Martin z vinom? Eh, pozabimo že na vino. Zrelost, ta je prinesla Martina med nas. Zanj namreč lahko rečemo, da je dozorel – v tem nenavadnem dejanju trganja plašča. Nekako je uvidel, da je lahko njegov največji dar, če da samega sebe. Ne, da tega reveža pošlje po obleko na Karitas, ampak da mu da svojo lastno obleko.
Saj še niste pozabili, da sem mislil na nek drug vinograd? Saj veste, na tistega, ki ga je posadila večina med vami. Spomnite se, kaj ste posadili. In na to, da greste vsak dan med te svoje majcene sadike. Sadike, ki sicer potrebujejo tudi prave hrane in dobre lege, predvsem pa vaš čas. Ne časa koga drugega, ki gre na sprehod po teh vinogradih, ampak predvsem vaš čas.
Na vaše otroke mislim.
Vi na konju, na vaši poti pa otroci, tisti, ki potrebujejo pomoči. Ki ne potrebujejo obleke, ampak čas. Vaš čas, ne časa koga drugega. Saj potrebuje nas, ne dragih oblek, krožkov, treningov, tekem, pokalov … Potrebuje nas, ki smo ga želeli in ga srečali na poti. Potrebuje nas, ki smo prejeli v dar ta vinograd …
Da, težko in naporno je delo v vinogradu. Toda, ste že kdaj poskusili vino kakega trdega in težkega leta? Ni ga boljšega, vam rečem.
Na zdravje, torej!
 
Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

PRED 90. LETI JE UTIHNILO OROŽJE OB SOČI

Po dvanajsti soški bitki in prodoru pri Kobaridu se je na Goriško vrnil mir. Od začetka ofenzive 24. oktobra 1917 se je italijanska vojska umikala, v štirinajstih dneh do reke Piave. Prodor avstro-ogrskih in nemških enot na ozemlje Kraljevine Italije je povzročil umik prebivalstva in tudi videmskega nadškofa Rossi-ja z vsemi duhovniki, ki so jih na zasedenem ozemlju postavile italijanske oblasti.
"Prihajajo prvi glasovi, da so naši prodrli pri Bovcu in Kobaridu. Upanje je, da bomo rešeni." (Župnijska kronika Batuje, 25. oktober 1917). Podobne občutke je delil tudi nadškof Sedej. V pastirskem pismu (4. december 1917) se je zahvalil Vsemogočnemu Bogu, da je njegovo nadškofijo osvobodil sovražnikov in jo ponovno združil s katoliško Avstrijo… Italijansko okupacijo je primerjal z babilonskim suženjstvom, italijanski poraz pa je označil kot božjo kazen za italijansko vlado, ki bo morala plačati za svojo nezvestobo in nasilje proti Cerkvi. To pismo je Sedeja drago stalo v povojnem obdobju, saj je služilo za dokaz njegovega protiitalijanskega razpoloženja.
Na dan Vseh svetih leta 1917 je deželni glavar msgr. L. Faidutti daroval zahvalno mašo za osvobojeno domovino v cerkvi uršulinskega samostana.
Že v pripravah na dvanajsto soško bitko, ki so jo izvedle združene nemške in avstro-ogrske  vojaške sile novo oblikovane 14. armade, je prišlo do nesporazumov glede verske oskrbe vojakov nekatoliške vere in uporabe cerkvenih objektov zanje. Na soški fronti so branilci prvič izvedli protiofenzivo, pri čemer so dejavno sodelovali tudi Nemci. Proti je bil ravno Sedej, medtem ko sta njegova sufragana, Jeglič in Karlin, pokazala več prožnosti za ekumensko sodelovanje. Dejstvo je, da je prišlo v tej ofenzivi na soško fronto in v zaledje veliko nemških vojakov protestantske vere, ustreznih cerkva na tem območju pa ni bilo. Škof Jeglič je o tem zapisal: "Z Dunaja je prišlo od ministerstva, naj se duhovniki pouče, da naj tam, kjer ni templja za protestante, dopusti protestantovski vojaščini naše cerkve za njihovo službo božjo, ker taka je navada na Nemškem, na Francoskem in škof briksenški je za svojo škofijo že lani podrobno navodilo izdal."  Škof Jeglič je bil nasproten temu stališču, ker je po njegovem taka uporaba katoliških cerkva zoper cerkvene postave in žali vernike. Obrnil se je na dunajskega nuncija, ki je potrdil njegovo mnenje. Jeglič je torej direktivo odbil, vendar jo je molče dopuščal v primeru ostrega vojaškega nastopa. "Mislil sem edino na vojake iz Nemčije. Naši nekatoličani niso tako brezobzirni." O vsem je obvestil Sedeja. Ta mu je svetoval, naj prošnjo ministrstva odločno odbije. Pri tem naj se sklicuje na dekret Svetega sedeža iz leta 1873, ki je naročal, naj se izobči vsako cerkev, ki so jo drugoverci s silo dobili v uporabo. (Jegličev dnevnik, oktober 1916)              
Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

IGRALNIŠTVO - SAN MARINO 2007

»VLEČNI KONJI RAZVOJA« - IGRALCI NA BOBNU, VLADA V KOTU
Corriere della sera velja za verodostojen dnevnik. Konec oktobra se je razpisal o igralništvu v samostojni Republiki San Marino v Srednji Italiji. Tam se je že zgodilo, kar obljubljajo nam kot nebesa, da so, na meji z Italijo, posejali, kaj pa drugega! kot igralnice. Kapital je bil, kot povsod – od zunaj.  Obljubljali so, da bodo oživeli turizem. Pa se je razcvetel hazard...
V San Marinu nihče ne govori več, da je igralništvo vlečni konj razvoja ali, da je prineslo krajevnemu prebivalstvu nove možnosti. Seveda, bodo rekli naši strokovnjaki, sekretariji in župani, da je San Marino povsem nekaj drugega kot nameravana Goriška investicija.
Naj jih posluša, komur je do pravljic!
 
NA BOBEN
Reporter je na kraju samem ugotovil, da so nekateri hitro zapravili hišo ali stanovanje ali podjetje. Previdnejše družine so javno prepovedale nekaterim svojim članom vstop v igralnice. Trenutno se veliko govori o gospodu, ki je zakockal hotel… Hazard prazni žepe ne le gostov, ki prihajajo v glavnem iz Italije, ampak tudi domačinov.
Giorgio Felici pripoveduje o razvezah zakoncev zaradi zaigranih premoženj, o prezadolženih upokojencih, ki so prodali svoje hiše in se preselili v stanovanja…
Dr. Sebastiano Bastinelli vodi Center za duševno zdravje. Svojci se zatekajo k njemu, naj pomaga temu in onemu njihovemu človeku, da se reši hazardiranja.
Zdravnik pravi: »Kakor alkoholik sobiva s svojo steklenico in gleda v prazno, tako se hazarder osami in prilepi na igro…«
V igralnicah je tišina kakor v cerkvi, zgoščenega cigaretnega dima je, da bi ga lahko rezal. Hazarderka je svetovala novinarju: »Bolje, da se tega ne lotite!«
 
OBLAST PA…
Novejša igra je Keno. Obljublja zadetek do 500 tisoč evrov. Švicarska igralniška veriga je prišla v San Marino, kam drugam kot k vladi!, da bi odprla nekaj podobnega kot so igralni saloni v Italiji. Ko so za tem avtomate pregledali strokovnjaki, so ugotovili hazardersko prevaro...
Zaradi iger na srečo je bila vlada San Marina nekajkrat v krizi. Nakar so z okroglo 3 milijoni evrov odplačali švicarsko družbo in od letošnjega marca je postala država lastnica igralnic.
Igralništvu se je javno uprl svetnik Marco Arzilli… začeli so mu groziti… na vlado so začele pritiskati še druge igralniške verige…
Herbert Vytsko iz vodstva Casinos Austria pravi, da bo vsekakor odprl igralnico tudi on »ker je v Severeni Italiji 5,5 milijonov strastnih hazarderjev.«
 
NAPETOST
V zadnjih dneh sta se zganili domača oblast in še bolj ona v Rimu, ki je dajala vsako leto 9 milijard lir San Marinu, da je bilo igralništvo pod nadzorom. Zdaj bi se radi izvlekli iz primeža hazarda in njegovih mogočnežev, ki dvigajo greben vedno bolj visoko nad javnost in tudi nad oblast.
 
 Povzetek in uvod Gašper Rudolf

PABERKOVANJA

IZ SLOVARJA   »P« KOT PRENOSNIK

V času Marconijevih ali Edisonovih novosti je človeštvo mislilo, da sanja. Nikoli prej ni v tako kratkem času prišlo do tako silovitega in hitrega tehničnega napredka. Iz dolgih stoletij vožnje s konji v manj kot dvajset letih k avtomobilom; od poštnih golobov do telefona in od petroleja do žarnice. Zemlja je postajala manjša, ljudje vse bližji.
V 20. stoletju je v dveh generacijah prišlo do take revolucije, kakršne ni bilo prej v stoletjih.
Cilj tehnološkega napredka komunikacij je približati ljudi in spremeniti svet v veliko vas. Ne moremo se načuditi, kako dobro je to uspelo. Zdaj merimo v sekundah prenos novic z enega konca sveta na drugega. Prednost dajemo tistemu dogodku, ki se je zgodil pred manj kot pol minute.
Hitrost in ritem prenosa podatkov ali novic je vplivala in zaznamovala naše vsakdanje življenje. V trenutku lahko izvemo o naravnih katastrofah, o vojnih posegih ali o najnovejših tehnoloških dosežkih. Toda pozor! Novice morajo biti v službi dobrega in iskanja skupnih rešitev, morajo biti lepilo skupnosti in ne le privilegij peščice.
Če bi obudili Edisona ali Marconija in jima pokazali današnji svet, bi se zelo čudila. Napredku?
Morda niti ne toliko temu, da govorimo v majhne škatlice brez žic ali da s pritiskom na gumb natisnemo v eni minuti več kot dvajset strani.
Čudila bi se, kakšni sebičneži smo postali.
Med sprehodom ali med pogovorom z osebo zazvoni prenosni telefon. Odgovorimo in govorimo dolgo časa, medtem pa oseba zraven nelagodno čaka, kdaj bomo blagovolili spet spregovoriti z njo. V imenu »bližine« med nami raje izberemo oddaljenega sogovornika nekaj deset kilometrov kakor osebo, ki je le nekaj centimetrov čisto blizu nas.
A najhujši »telefonski zločin«, ki smo ga izumili, je prenosni telefon v rokah otrok.
Naj se sliši staromodno ali predpotopno toda otrok star deset let z najsodobnejšim modelom telefona v vrednosti več sto evrov, je potrata in krivica. Krivica otroku, ki je že kot otrok vezan na brezvrvično napravo. Taka »darila« so povzročila novo bahanje in družbeno razlikovanje med sošolci, med šolskimi odmori pa nekomunikativnost med vrstniki. Starši kličejo otroka ali obratno in v tistih petih minutah, vsakih petinštirideset minut, je starš, ki kliče, seznanjen z otrokovim šolskim dojemanjem. Čemur seveda sledi, da celo podjetje ali upravna pisarna ali delavnica ali gostinski lokal ve, kaj je učiteljica povedala in kaj ne. Ko starši vidijo otroke doma pa tako in tako ni časa za odkrit pogovor, saj takoj sledi vrsta krožkov, športnih treningov, glasbenih obveznosti…
Na misel mi prihaja trditev umetnika in misleca p. Marka Rupnika: »Kakovost človekovega življenja je odvisna od človekovega govorjenja. Najvišja oblika govora je pogovor z Bogom – molitev«.
Ker pa je v našem vsakdanu in prazniku vedno manj časa za molitev…
 
Pripravil Aljoša Vodopivec

O ZAKONU IN VZGOJI

Svet škofovskih konferenc držav Evropske unije (COMECE) se zavzema za oblikovanje strategije za bolj uspešno zaščito družine in zakona. V dokumentu, ki so ga predstavili 5. novembra v Bruslju zahtevajo večjo podporo zakonu in družini in večjo pomoč za družine z več otroki. Več bodo vlagali v programe za podporo zakoncem in družinam tudi zato, da bi se zmanjšalo število razvez, podobno tudi v programe, ki skrbijo za otroke.
V Svetu so opozorili na študije o naraščanju nasilja v družinah in pozvali, da odgovorni pripravijo in finančno podprejo programe za preprečevanje nasilja v družinah. Zavzeli so se za prepoved nasilnih video in računalniških igric in za denarno podporo programom, ki staršem pomagajo pri vzgoji otrok, še posebej, ko gre za uporabo modernih sredstev komunikacije, programom za boj proti zlorabi drog in alkohola, kakor tudi za programe o zdravi prehrani otrok. Pomagati je treba otrokom priseljenih družin, da se lažje vključijo v novo okolje bivanja.
V dokumentu spodbujajo gradnjo primernih stanovanj za mlade zakonske pare, ki nimajo ustreznih materialnih pogojev. S takimi ukrepi se spodbuja k dviganju natalitete ter zaščiti družinske in zakonske skupnosti.

BENEDIKT XVI. V MEDIJIH

 »Podoba Benedikta XVI. po obisku v Loretu, Avstriji in v Neaplju« je bila osrednja tema študijskega posveta na rimski univerzi »Roma Tre«, na katerem so analizirali odnos papeža in sredstev družbenega obveščanja.
Sociolog Giampiero Gamaleri je povedal, da je tisk pozorno spremlja papeževe govore, še posebej, kadar so vezani na politično in družbeno stanje. Od vseh objav v dveletnem papeževanju Benedikta XVI. je kar 33% vezanih na govor v Regensburgu, ki je vzbudil mnoge nesporazume in velike polemike.
To pomeni, da se javno mnenje vznemiri, ko papež spregovori o pomembnih družbenih pojavih.
Vendar pa se prav preko medijev omogoča, da je papeževo sporočilo avtentično posredovano javnosti, kot se je to zgodilo v Loretu, ko je z mladimi v spontanem nagovoru vzpostavil pristen dialog. To je bilo opazno tudi v Neaplju, ko je govoril o problemih tega mesta, seveda tudi o mafiji. Očitno je bilo, da je ljudi nagovoril v bistvenih stvareh, ki pogojujejo njihovo življenje.
O vtisu, da je Benedikt XVI. manj komunikativen od njegovega predhodnika, je povedal, da se strinja z mnenjem p. Lombardija, ki pravi: »Sreča je, da se papeži med seboj razlikujejo, sicer ne bi bilo zgodovine Cerkve. Napačno bi bilo primerjati Benedikta XVI. z njegovim predhodnikom. Vsak papež ima svojo karizmo in kot tak mora biti sprejet.« je zaključil profesor Gamaleri.
 
Aleš Rupnik

Živali sta žejni…

V restavraciji kosita za isto mizo moška, ki se ne poznata. Prvi je naročil ribo, drugi pa svinjsko pečenko.  
Ko prvi poje, reče natakarju: »Pol litra belega. Riba hoče plavati!«
Ko poje drugi svinjsko pečenko, pokliče natakarja in reče: »Natakar, meni pol litra črnega. Svinja hoče piti!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

MOLITVENI KRIŽ
Ob koncu septembra je pričel romati po naših družinah molitveni križ, ikona križa iz Assisija. Pred tem križem posamezne družine molijo za nove duhovne poklice. Ta molitvena pobuda more še kako lepo povezati družinske člane, hkrati pa v vseh prebuditi zavest, da smo vsi poklicani k molitvi, da ne bi nikoli zmanjkalo duhovnikov, redovnikov in redovnic ter misijonarjev. Vabimo vas, da se priglasite župniku in se domenite za termin sprejema križa v vašo družino.
 
MOLITEV ZA BODOČE BIRMANCE
V teh dneh se pričenja dvoletna priprava na zakrament sv. birme. Vse veroučence 7. in 8. razreda in vse njihove družine spremljajmo z molitvijo in prošnjo, da bi vedno bolj čutili ljubezen Boga in v moči te ljubezni dobivali moč tudi za krščansko pričevanje v vsakdanjem življenju. Ob tem se spomnimo tudi vseh animatorjev.
 
MAŠE IN MOLITVE ZA RAJNE
Izkoristite novembrske večere, ko se v naši cerkvi ves mesec daruje sv. maše za rajne, ki ste jih napisali v novembrskih pismih. Pridite k sv. maši ali pa še prej k molitvi rožnega venca. Rajni vam bodo za vsako žrtev hvaležni.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Danes in v torek se srečamo s starši 2. in 3. razreda; prihodnjo nedeljo po maši ob 9:00 pa z vso skupino staršev birmancev.
 
LETNI NAČRT SREČANJ S STARŠI
- Starši birmancev,  t.j. veroučencev zadnjega triletja, imajo svoj koledar spremljanja njihovih otrok;
- Starši predšolskih otrok ter otrok prvega in drugega triletja imajo poleg jesenskega srečanja še po eno pomladansko med 13. aprilom in 18. majem 2008.
 
Vmes je za vsako od teh triletij po ena sobotna delavnica:
a. Prvo triletje – 26. januarja 2008 ob 9:00. Naslov: Družina, ki nima časa.
b. Drugo triletje – 16. februarja 2008 ob 9:00. Naslov: Nov čas - nova komunikacija.
Ob delavnicah bo poskrbljeno za varstvo otrok. Otroci naj malico prinesejo s seboj, čaj pa dobijo v varstvu.
Prosimo, da si oba starša pravočasno zagotovita potreben čas.
 
ANIMATORJI
Z vsemi mladimi, ki bi bili pripravljeni v župniji za celo leto sodelovati kot animatorji otrok, se srečamo v soboto, 17. 11. ob 10:00. Pridite tudi vsi, ki ste kot animatorji sodelovali pri oratoriju in bi to hoteli nadaljevati.
 
KRISTUS KRALJ - 25. LETNICA NAŠE CERKVE
in 3. obletnica njene razglasitve za konkatedralo bo čez 14 dni.
* Za praznik smo doma in gremo ta dan v cerkev vsaj dvakrat.
* Priložnost za spoved bo od četrtka do sobote pred praznikom med 16:00 in 18:45.
* Zvrstili se bomo pri češčenju Svetega Rešnjega Telesa po možnosti po razporedu, ki bo predlagan.
* Zahvalne maše ob 17:00, ki jo bo vodil g. škof Metod se udeležimo s solidarno priprošnjo za birmance, ki bodo tedaj prejeli Sveto pismo s starševskim posvetilom.
 
ZAHVALNA NEDELJA 2007
Na Zahvalno nedeljo smo zbrali za vzdrževanje bogoslužnih zgradb v naši škofiji 986 €. Bog lonaj!
 
POGREBA
V Drežnici je bil 23. 10. pokopan Anton Kapitan (59) z ul. Gradnikove brigade 11;
v Stari gori pa 8. 11. Angel Markič (81) z Erjavčeve 6. Naj počivata v miru!

KROMBERK VOGRSKO

SVETI MARTIN
Današnjega godovnjaka še posebej častijo naši vinogradniki in vinarji. Naj vino razveseljuje srce in duha, zato vsem voščim, da bi ga uživali s pametjo in zmerno.
 
POSVETITEV CERKVE
V Grgarju je danes ob 11:00 posvetitev popolnoma prenovljene župnijske cerkve. Leta 1945 je bila v bombardiranju precej porušena in leta 1959 določena za rušenje (skupaj s sveto Katarino nad Kromberkom), a so jo domačini rešili. Čestitamo!
 
KANDIDATI ZA BIRMO
V tem tednu pričnite z delom v skupinah po razdeljenih predlogah. Starši, pokažite svoje vzgojne darove!
 
POKOJNI
Naših rajnih se, še posebej v novembru, radi spomnimo v molitvi in z naročilom svetih maš.

OSEK

VOŠČILO
G. Bogdanu z najboljšimi željami ob godovnem in rojstnem dnevu voščimo, naj mu Bog podari potrebnega zdravja in moči.
 
ZAHVALA
Ob župnijskem prazniku sv. Martina se zahvaljujem vsem, ki kakorkoli pomagate v župniji. Vsem tudi voščim, da bi v čim večji meri živeli po zgledu sv. Martina.
 
PRIZNANJE
Planinsko društvo Nova Gorica, Planinska skupina Šempas, je v nedeljo, 4. 11. župniji Osek podelila priznanje v zahvalo za 10–letno sodelovanje pri realizaciji pohodov po »Vitovski krožni poti«. Priznanja smo veseli, kakor tudi lepega sodelovanja z organizatorji.

SOLKAN

(PRVO) OBHAJILO Z JEZUSOM V MENI
Danes ali v torek, 13. 11. ob 18:00 se s starši in prvoobhajanci učimo z molitvijo priti do Jezusa v svoji notranjosti. Vsi v župniji jim bodimo vsak dan v tem zgled.
 
ŽUPNIJSKA KARITAS
Člani ŽK se srečajo v ponedeljek, 12. 11. ob 19:00
 
SREČANJE STARŠEV
V sredo, 14. 11. ob 19:00 starši birmancev 2007, zlasti tisti, ki nimajo mlajših otrok pri verouku.
 
DAR ZAHVALNE NEDELJE
za potrebe škofije: 375,60 €. Bog povrni.
 
VES NOVEMBER
se trudimo bolj kot druge mesece, da molimo za rajne.

ŠEMPAS

KARITAS
Srečamo se v torek, 13. novembra, po maši.
 
BIRMANSKI ANIMATORJI
Z animatorji birmanskih skupin se srečamo v petek, 16. 11. po maši.
 
ADVENT PRI NAS DOMA
Poleg Priloge, ki nas bo spremljala v adventu, vas vabim, da se vpišete za obisk Svetogorske podobe.
 
VAŠI DAROVI
Na misijonsko nedeljo ste darovali 328,74 €. Vaš dar zahvalne nedelje je bil 297,18 € in ga namenjamo za potrebe škofije. Ob nedelji sv. Martina lahko poravnate vaše obveznosti do župnije.

ŠEMPETER

SREČANJA
za Župnijsko Karitas v ponedeljek, 12. 11. ob 19:00,
za starše prvoobhajancev v torek, 13. 11. ob 20:00,
za Delavnico molitve in življenja v sredo, 14. 11. ob 18:45,
za skupino staršev, ki jo vodi g. Slavko Rebec, v sredo, 14. 11. ob 20:00,
za starše birmancev v četrtek, 15. 11. ob 20:00 in
za mladino v petek, 16. 11. ob 19:00.

SKUPNA OZNANILA 

SREČANJE GORIŠKE SKUPINE VERA IN LUČ
bo danes 11. 11. ob 15:00 v Stari Gori v domu Varstveno delavnega centra. Srečanje vključuje tudi mašno daritev, ki je prilagojena osebam z drugačnimi potrebami. Dobrodošli tudi novi člani in sodelavci, ki bi bili pripravljeni nekaj svojega časa posvetiti potrebnim.
 
TAJNIŠTVO OKROŽNEGA PASTORALNEGA SVETA
Srečamo se v ponedeljek, 12. 11. ob 19:30 v konkatedrali.