nazaj na kazalo
 
31. NAVADNA - ZAHVALNA NEDELJA    04. 11. 2007 // Leto VIII // Št. 11

UVODNIK

POZABLJENA VREDNOTA – HVALEŽNOST

 
Za nami je že jesen, ko smo pospravili zemeljske pridelke. Morda se veselimo obilne in kakovostne letine, morda smo nejevoljni, da ni bila takšna, kakršne smo si želeli. Simbolično smo zahvalno nedeljo in hvaležnost Bogu za sadove zemlje predstavili tudi z okrasitvijo cerkve.
Ker smo vedno manj povezani z zemljo, ker kupimo, kar potrebujemo, je zavest hvaležnosti za sadove zemlje vedno manj prisotna.
Živimo v industrijsko potrošniški družbi, v kateri je manj neposrednih odnosov med nami.
Izgubljamo zavest obdarovanosti in s tem posledično tudi potrebo po hvaležnosti.
Vse se nam zdi samo po sebi umevno, vse lahko kupimo, to nam pripada itd. V to razmišljanje marsikdaj vključujemo tudi medčloveške odnose. Od drugih zahtevamo uslugo, ki jo plačamo (»Kupec je kralj«), povezano s prijaznostjo in nasmehom (»Cocacola in nasmeh«) ter čas, ki naj bi ga vzeli za nas.
Zaradi tega prihaja do vedno večjega nezadovoljstva zaradi načetih medsebojnih odnosov, zaradi lastne neučinkovitosti, pa tudi zaradi nepredvidenih dogodkov, nesreč ali bolezni. Prepričani smo, da nam je Bog dolžan podariti vse, kar potrebujemo in da nam morajo naši bližnji biti na razpolago. Marsikdaj to zahtevo podpiramo z zahtevo po človekovih pravicah, ki da nam pripadajo. Pozabljamo pa, da so pravice povezane z dolžnostmi, sicer se pravice izključujejo. Če samo zahtevamo, kdo bo tisti, ki nam bo dal to, kar nam pripada!
Kvaliteto življenja uresničujemo v doživljanju življenja kot vrednote in prepoznavanju življenja kot obdarovanosti.
Življenje je samo po sebi dar.
Ni samo po sebi umevno, da živimo. Življenje so nam posredovali starši, je pa življenje Božji dar. Tudi naši naravni darovi, talenti, ki jih imamo, družina, dom, okolje, zdravje, možnost za študij in zaposlitev in tolike druge danosti, niso samo po sebi umevni. Samo pomislimo, kolikim marsikaj od vsega tega ni dano. Vse to naj nas spodbuja k iskreni hvaležnosti Bogu in ljudem, ki nam vse to omogočajo. Obenem naj nas vse to navdaja z odgovornostjo, da svoje darove znamo deliti z drugimi.
Spomnimo se tudi znanega pregovora: »Najboljša prošnja je zahvala«.

Janez Kržišnik

VREDNO SPOMINA

OB 80. OBLETNICI POSVETITVE CERKVE MARIJE TOLAŽNICE V KROMBERKU  (2. DEL) 

Za novo cerkveno središče je bilo treba poiskati primeren kraj, saj je bila cerkev Sv. Katarine premajhna, na robu duhovnije, ter prebivalcem Lok in Ajševice precej od rok in nog. Podobno pokopališka cerkev Sv. Trojice. Sporazumeli so se, da mora biti vikariatni sedež nekje na sredi nove duhovnije in izbrani so bili trije možni kraji: „Pri Malnu“ blizu meje med Kromberkom in Lokami, pod kromberškim gradom in na kraju, imenovanem „Strženišče“, ki je bil nazadnje izbran – po pravcatih izračunih glede najugodnejše oddaljenosti prebivalcev od središča.
Leta 1869 so začeli z gradnjo cerkve. Prvi kromberški vikar Jožef Bajc se je preselil iz Solkana v Kromberk konec leta 1871. Najprej je bival v Coroninijevem kromberškem gradu. Z letom 1872 se je začelo redno bogoslužje, naslednje leto pa se je vikar že preselil v nov dom za vikarja („župnišče“).
Bajc je oral ledino pri oblikovanju nove duhovnije in tudi v šolstvu, saj je bil desetletje prvi vaški učitelj. Prve učence je zbiral že v gradu in jih nato poučeval v vikariatni hiši, kajti šolsko stavbo so zgradili šele leta 1884.
Cerkev je posvetil goriški nadškof Andrej Gollmayr 18. oktobra leta 1874. Praznik posvetitve je bil na tretjo nedeljo v oktobru, a slavnostno podobo je tudi predvojna cerkev kazala na mali šmaren, ko je bila maša s slavnostno procesijo in udeležbo solkanskega župnika. Glavni oltar, ki ga je nadškof posvetil, je bil drugačen od današnjega, saj je na njem stala slika s podobo Marije Tolažnice žalostnih, menda dar Coroninijev. Zdaj je v desnem stranskem oltarju, kjer naj bi bila prej slika nadangela Gabrijela, očitno spomin na cerkev sv. Gabrijela, ki je nekdaj stala na Škabrijelu.
V prvi svetovni vojni je bila vas skupaj s cerkvijo popolnoma uničena. V avgustu 1916 so izvršili evakuacijo vaščanov in vikariatni urad je bil prestavljen v Cerknico na Notranjskem, kjer je vikar Vinko Vodopivec ostal čez dve leti in opravljal službo organista in kaplana. Na Goriško se je vikariatni urad vrnil oktobra 1918, a je moral prve mesece vikar prebivati v Gorici, ker je obenem upravljal župnijo sv. Vida in Modesta na Placuti, nato pa od marca do septembra 1919, dokler se ni vikariatni urad povrnil na svoj kromberški sedež, v Lokah (pri hišni št. 1), kjer je bila služba božja v zelo majhnem prostoru. V bližini porušene cerkve so postavili začasno zidano barako, ki je služila kot cerkev in župnišče in ki jo je septembra 1921 blagoslovil solkanski župnik Jakob Rejec. Čez tri leta je bilo obnovljeno župnišče, leta 1926 pa so z vojno odškodnino postavili tudi cerkev v značilnem psevdoromanskem slogu in naslednje leto prvič praznovali shod v zgradbi z bolj ali manj današnjo podobo.   

Vojko Pavlin

ZNAMENJA

IGRALNICE - ODPRTO PISMO SOSEDNJIH KARITAS V ITALIJI

 
KARITAS SOSEDNJIH ŠKOFIJ
Karitas, ki delujejo v Italiji, v štirih najbližjih središčih: Concordia-Pordenone, Gorica, Trst in Videm so poslale medijem odprto pismo zoper širjenje igralništva na Goriškem, v Sloveniji ter na Hrvaškem. Ne oglašajo se le zaradi tega, da podprejo kritično javnost v Sloveniji, ki se po svojih močeh oglaša z dobro utemeljenimi ugovori zoper brezglavo širjenje igralništva, ki ga zagovarjajo nekateri dvoumni župani, ki se brez sramu samorazglašajo za »lokalno skupnost«, pa najeti univerzitetni učitelji – o sebi trdijo, da so stroka - in nekateri priročni  politiki, ki podpirajo igralništvo ter prezirajo civilno iniciativo z igranjem na svojo ogromno vednost, ki pa redno parkira pri sklepu, da gre na koncu vseh koncev samo za dobiček, seveda ozkega kroga igralniške bratovščine. Kako morejo takšni umi in taka stroka! ne opaziti ljudi in živeti brez vsakega občutka in odgovornosti za človeške usode, ki so žrtve igralništva in ob vsem še napletati v mavričnih barvah o čudoviti prihodnosti.
Za zdaj je npr. v Novi Gorici iz te mavrice brezplačen mestni avtobus pa neki pedagoški »nadstandardi«…
 
PRVI POUDAREK
Načrtovano igralništvo prinaša v širši prostor dodatno neravnotežje, socialno in kulturno škodo že s tem, da podžiga nevzdržen način življenja, ki potiska ljudi proti robu sprejemljivega in v zapletanje v odvisnost. Vprašanje je, ali je mogoče ciljati na izgradnjo zdrave skupnosti ob tako zgoščenih hazardnih strukturah. V kolektivne sanje prebivalstva se plazi dobro pakirana in zrežirana lažna sanja, da bodo igralnice pognale slovensko gospodarstvo.
 
ŽIVLJENJSKI VZOREC: - PRAZNINA
Stil življenja, kakršnega propagira in širi igralništvo, povzroča pri ljudeh beg iz resničnosti. Med ljudmi okrog hazarda je vedno več povsem odmaknjenih od resničnega življenja. Tudi družinskega. V štiri obmejne Karitas na italijanski strani prihaja po pomoč vedno več ljudi, ki se utapljajo ob čereh iger na srečo. V Karitas niso zaskrbljeni samo zaradi denarja iskajočih pomoč,  ampak njihov celoten položaj, kakovost njihovega življenja, zdravja, družine. Hazard se prepleta z življenjsko praznino, ki je ekstistencialno in duhovno nepovratna.
Terapija teh bolnikov je dolgotrajna in kompleksna. O tem govorijo večletne izkušnje terapevtskih skupin, ki se zbirajo v Campoformido pri Vidmu.
 
NEODGOVORNOST ZASE IN ZA DRUGE
Nekritičen pogled na hazard in njegovo reklamiranje spodbuja hazarderski odnos do življenja, zaradi katerega ljudje samo čakajo na srečo, ne čutijo se več odgovorne za svoje življenje zdaj in tukaj. Hazarderska predstava družbe ni družba, v kateri smo drug ob drugem solidarni in soodgovorni, marveč sta v njej samo dve vrsti ljudi: tisti ki dobivajo in oni, ki izgubljajo.
V taki, s hazardno miselnostjo prepojeni družbi, pa je županom, občinskim svetnikom, stroki in politiki nemogoče kaj dopovedovati o gradnji bolj zdrave in človeške družbe, sloneči na znanju, poštenem delu in medsebojnem zaupanju.

Gašper Rudolf

REVŠČINA

MADRID 18. OKTOBRA 2007: SRAMOTNE ŠTEVILKE
V Madridu so se na omenjeni dan zbrali sodelavci in simpatizerji združenja »Manos Unidas«, ki pomaga lačnim po svetu. Zbrali so se ob Svetovnem dnevu prehrane (16. oktobra) in Svetovnem dnevu boja zoper revščino (17. oktobra). Gre za boj zoper revščino  doma in predvsem po svetu. Mnogi so se spraševali, ali gre pri Dnevu zoper revščino le za simboličen dan, da se pač na nekaj spomnimo ali za spreminjanje naše miselnosti, navad, življenjskega stila nas, ki živimo v okviru dežel, ki veljajo za bogate. 
Od 1. oktobra dalje so se po svetu vrstile različne manifestacije, s katerimi so prireditelji hoteli opozoriti na to, da je vprašanje revščine rešljivo, da je svet dovolj bogat in revščina največja sramota tega časa. Na sam dan boja zoper revščino so se množice v 90 državah dvignile na noge, da bi opomnile na pretresljivo dejstvo, da na svetu umrje vsak dan 50 tisoč ljudi zaradi revščine, v deželah v razvoju pa vsak peti otrok že v prvem letu življenja.
Kronično pa je na svetu lačnih 854 milijonov ljudi.
 
KAM GLEDAMO BOGATI?
Da se razumemo!
Slovenci sodimo med bogate narode. Ne med najbogatejše, med bogate pa zanesljivo. Smo bogati, ne da bi bili bogataši.
Materialno smo bogati, kar  ugotovimo iz našega domačega potrošništva. Del svojega denarja dajemo ne le za nujne stanovanjske in siceršnje potrebščine, ampak tudi za naše ljube razvade, preljube zabave, izlete, praznovanja, priboljške. Več kot samo drobiž dajemo tudi za povsem odvečne zadeve.
»Odvečne« v tem smislu, da bi brez njih prav lahko dobro živeli.
V bogati družbi, v kateri zavržemo vsako leto samo kruha okroglo 15.000 ton, je umestno spregovoriti o skromnosti, zmernosti, darežljivosti, solidarnosti. Lastnosti, ki jih dobri vzgojitelji zlasti starši privzgajajo že zgodaj svojim otrokom.
Da bodo manj nasedali potrošništvu in da bodo sočutni do revščine.
 
OBLJUBE IZ LETA 2000
V bogatih deželah, med katere se uvršča tudi Slovenija, se ne moremo več delati, kot da ne vemo za revščino v Afriki, Aziji, v mnogih predelih Južne Amerike... pa tudi med nami.
Bogate dežele so se leta 2000 obvezale, da bodo dale revnim deželam najmanj 0,7% svojega BDP (bruto domačega proizvoda).
Bilo je v Stekleni palači Združenih narodov, ko so se države vsega sveta slovesno zavezale, da bodo do leta 2015 prepolovile svetovno revščino. Kar bi bil zanesljivo največji dosežek prvega stoletja v Tretjem tisočletju.  Vstopamo v leto 2008 pa ni znamenj…
 
KDO NAJ SE ČEMU ODREČE?
0,7% BDP je, če ga damo skupaj, veliko denarja. Vprašanje je, ali smo se državljani - volivci resnično pripravljeni čemu odreči v korist revnih.
Pri nas ni resne razprave o tem, ne med ljudmi (volivci) in tudi ne »gori na vrhu«.
Najmanj pa pri bogataših.
 
zbral Gašper Rudolf

PABERKOVANJA

ŠPANSKI MUČENCI

Na trgu svetega Petra v Vatikanu je bila v nedeljo, 28. oktobra beatifikacija 498 španskih mučencev dvajsetega stoletja. Obred je v imenu svetega očeta vodil kardinal Martins, predstojnik Kongregacije za zadeve svetnikov. Leta 1936 je v mučenjih umrlo 489 ljudi, sedem so jih ubili leta 1937, dva pa sta bila žrtvi verskih preganjanj v oktobru leta 1934. »Kadar Cerkev za blažene razglasi svoje mučence ne išče krivce, ampak Božjo slavo in spravo med ljudmi«, je povedal p. Camino, tiskovni predstavnik Španske škofovske konference.
Za Radio Vatikan je kardinal Martins povedal, da je beatifikacija mučencev za Cerkev vedno velikega pomena. Kadar govorimo o mučencih vedno pomislimo na prva stoletja krščanstva, nedeljska beatifikacija pa govori o mučencih sedanjosti. Ne smemo pozabiti, da je Cerkvi preteklo stoletje dalo največ mučencev. Mučeništvo ne spada v preteklost, ampak je vedno del cerkvenega življenja.
Španska državljanska vojna je bila izredno težko obdobje za krščanstvo. Republikanci (komunisti) so za vedno hoteli uničiti katoliško Cerkev. Pobijali so duhovnike in laike samo zato, ker so verovali v Boga. Njihovo sovraštvo do vere je bil glavni cilj in vodilo, da za vedno utišajo Cerkev. Kardinal Martins je povedal, da se zgrozi, kadar pomisli, da so semeniščnike mučili samo zaradi tega, ker so hoteli postati duhovniki. »Vedno se sprašujem, kako je mogoče, da je človeška zloba lahko tako velika?« je dodal kardinal. Ljudje tudi danes umirajo za Kristusa, tudi danes je Cerkev zaznamovana z mučeništvom. Vsak dan lahko v sredstvih obveščanja zasledimo novice o preganjanih, ubitih misijonarjih, skupinah kristjanov samo zato, ker živijo po evangeliju. Mučenci so zgled doslednosti v veri, ki vabijo tudi nas, da bi bili pogumni kakor oni.

SRCE ZA NOVO EVROPO

V italijanskem mestu Brescia so pripravili niz prireditev, s katerimi so se želeli spomniti dragocenega duhovnega, političnega in človeškega lika blaženega Karla, avstrijskega cesarja in madžarskega kralja. Tema srečanja je bila: »Blaženi Karel avstrijski – srce za novo Evropo«. Škof Negri je v predavanju spomnil, da je politični program njegovega kratkega vladanja nakazal vsebino nauka papeža Benedikta XV., ki je leta 1917 pozval svetovne vladarje, da zaustavijo prelivanje krvi. Med beatifikacijo, 3. oktobra 2003, ga je papež Janez Pavel II. vernikom pokazal kot vzor, ker: »je bila vera smerokaz njegove vladarske in očetovske odgovornosti«. Njegova ideja o Evropi narodov, združenih v veri, je poudaril italijanski senator in filozof Buttiglione, je tudi danes aktualna. Prav tako njegovo pričevanje, da je vsak kristjan poklican k svetosti.

Aleš Rupnik

Še kar

Jure vpraša prijatelja, ki ga že nekaj časa ni videl: »S čim se ukvarjaš?«
»Stanovanja prodajam.«
»O, to je pa donosen posel!«
»Še kar.«
»Koliko si jih pa že prodal?«
»Eno. Svoje!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ZAHVALA
Obhajamo nedeljo hvaležnosti, zato tudi lep izraz v teh primorskih krajih »hvaležnica«. Vsem in vsakemu posebej se bratje frančiškani zahvaljujemo za vse kar naredite, da poteka življenje v samostanu in župniji kot si vsi želimo in tudi mnogi obiskovalci Kostanjevice pričakujejo. Bog naj Vam povrne z milostnimi darovi.

SEJA ŽUPNIJSKEGA SVETA
Člani župnijskega pastoralnega sveta vabljeni na sejo v četrtek, 8. novembra ob 19:45.

KRST
Zakrament sv. krsta je prejel Jan Šulin, sin Iztoka Šulina in Alenke Bucik iz Prvomajske 42. Želimo ti, dragi Jan, da s pomočjo vere staršev plamen vere nikoli ne ugasne.

POROKA
Zakrament sv. zakona pa sta si v moči krstne milosti podarila Sterniša Robert iz Šempetra in Nataša Pavlin iz Kromberka.
Naj ju spremlja božji blagoslov vedno in povsod.

KRISTUS ODREŠENIK

ZAHVALNA NEDELJA
Ob zahvalni nedelji se duhovnika zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem in vsem, ki za naju molite. Brez vaše navzočnosti in naklonjenosti, bi bilo mesto duhovno veliko bolj podhranjeno.
 
STARŠI
Danes in v torek zvečer je prvo letošnje srečanje s starši 4. in 5. razreda. Prihodnji teden pa s starši 2. in 3. razreda. Vsebino obeh tednov smo že najavili. Samo v nedeljo 18. t.m. po maši ob 9:00 pa se srečamo s starši birmancev zaradi pogovora in izročitve gradiva za delo po skupinah. Tega srečanja ne bomo ponovili.
 
MLADINSKA IN ŠTUDENTSKA SKUPINA
Za mladinsko skupino je srečanje v petek 9. nov. ob 19.30, za študentsko pa v soboto,
10. nov. prav tako ob 19.30.
Nasvidenje!

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALNA NEDELJA
Iskrena hvala vsem dobrotnikom cerkve in Cerkve, torej vsem, ki z delom ali darovi vzdržujete cerkvene stavbe in podpirate pastoralno delovanje. Hvala tudi za današnjo miloščino za potrebe škofije.
 
POKOJNI
Naših rajnih se, še posebej v novembru, radi spomnimo v molitvi in z naročilom svetih maš zanje.
 
KRST
Danes sprejmemo v Kromberku med kristjane Matica Peršolja, Iztokova 46, Maja Bajca, Bratov Hvalič 20 in Eneja Komjanca, Pod Škabrijelom 56. Staršem treh fantov voščimo lepo vzgojo otrok.
 
SVETI JUST NA VOGRSKEM
Danes je slovesna maša v čast zavetniku cerkve in župnije, po maši je ofer za cerkev.
 
POGREB
Na Vogrskem smo 24. oktobra pokopali Julijana Kacafura, št. 76a. Naj počiva v miru!

OSEK

ZAHVALNA NEDELJA
Bogu se zahvaljujemo za vse prejete duhovne in materialne dobrine. Prav tako pa gre posebna zahvala vsem, ki svoje moči, sposobnosti in darove namenjate v dobro župnijske skupnosti in obeh duhovnikov, ki sva med vami.
 
PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA
V nedeljo, 11. novembra goduje zavetnik naše župnijske cerkve, sv. Martin. Skupno praznovanje bomo imeli pri maši ob 9:00.
Vaš dar ob tej priložnosti namenjamo nadaljevanju obnove naše župnijske cerkve.
 
NAŠA PRAZNOVANJA
V soboto, 20. oktobra sta se v Oseku poročila Uroš Cej in Barbara Remec. Njuna otroka Anže in Neža pa sta prejela zakrament svetega krsta.
V nedeljo, 28. oktobra pa je bil krščen Manuel Bavčar, sin Renata in Petre roj. Makovec iz Oseka.
Vsem voščimo obilo Božjega blagoslova.

SOLKAN

ŠEMPAS

MOLITEV ROŽNEGA VENCA
K molitvi se v Šempasu zbiramo vsak torek, pol ure pred večerno sveto mašo (17:30), v Ozeljanu pa ob četrtkih po dogovoru.
 
STREŽNIKI
Srečamo se v soboto, 10. novembra ob 10:00.
 
ZAHVALA
Ob zahvalni nedelji iskrena zahvala vsem, ki v župniji pomagate pri bogoslužju, katehezi, karitas in gospodarstvu. Hvala tudi za vse vaše darove.

VAŠI DAROVI
Na oglasni deski objavljamo seznam darovalcev za obnovo župnijske cerkve. Vsem Bog povrni za vašo resnično velikodušnost.

KRST
V nedeljo, 21. oktobra so bile krščene: Emma Mislej, hči Damijana in Jasmine roj. Čermelj, Šempas 61; Erin Gorjanc, hči Aleša in Patricije roj. Čelik, Šempas 91; Lea Mervič, hči Jožkota in Dolores Dovžak Žgur, Šempas 13. Vsem družinam čestitamo in voščimo vse najboljše.



ŠEMPETER

NOVA BIBLIČNA SKUPINA
Srečuje se mesečno, namenjena je bralcem božje besede. Zato vabim k tej skupini vse bralce božje besede, da poglobimo poznavanje Svetega pisma. Na teh srečanjih se bomo srečevali z odlomki Svetega pisma, ki jih beremo pri sv. mašah, ob začetku z nedeljskimi odlomki. Obenem se bomo srečevali tudi s praktičnimi nasveti za branje… Srečanje bo v torek 6. novembra ob 20:00.
 
NABIRKA ZA MISIJONSKO NEDELJO
Na misijonsko nedeljo smo darovali za misijone 1.233,67 Evrov. Bog plačaj za vaš dar. Radi molimo in darujmo svoje darove  za naše misijonarje tudi med letom.

SKUPNA OZNANILA 

MOLITEV ZA DUHOVNO IN MORALNO PRENOVO 
Za danes, 04.11. 2007 ob 15:00,  smo toplo vabljeni na Sveto Goro, da se pridružimo  molitvi za duhovno in moralno prenovo Slovenskega naroda.
Vnaprej lep svetogorski pozdrav!
 
PRIPRAVA NA BIRMO
V soboto, 10. novembra ob 16:00 se srečamo z birmanci in starši v konkatedrali. Starše bo v cerkvi nagovorila s. Tatjana iz skupnosti TAU na Sveti Gori. Za birmance pa bo program potekal v prostorih župnije. Animatorji skupin se zberejo že ob 15:00. Srečanje bomo zaključili z bogoslužjem Božje besede ob 17:00.
S tem srečanjem začenjamo pripravo na birmo, ki bo v našem okrožju leta 2009.
 
IZ ŠKOFOVE ZAHVALE OB ZAHVALNI NEDELJI 2007
 
V evharistični daritvi za spravo molimo: »Tebi,Gospod Bog, smo dolžni zahvalo… Bogu smo dolžni zahvalo…
Na zahvalno nedeljo se bomo Bogu zahvalili za tridesetletnico obnovljene in povečane koprske škofije ter za mnoge druge duhovne in gmotne dobrine.
Hvala za svetega očeta Benedikta, za vse duhovnike, redovnike in redovnice; hvala za bogoslovce in kandidate po naših samostanih in noviciatih; hvala za misijonarje, ki prinašajo Gospoda tja, kjer še ne poznajo njegove ljubezni; hvala za laike, ki delajo in se žrtvujejo za Božje kraljestvo v različnih službah po naših župnijah.
Hvala tudi za nabirke in prispevke, ki ste jih v letošnjem letu namenili za potrebe škofije ali vesoljne Cerkve.
Naj nas Gospod nauči, da bomo v vseh darovih gledali Božjo dobrohotnost in naj prejeti darovi rodijo v nas sadove pravičnosti in ljubezni.
msgr. Metod Pirih, škof
 
VERA IN LUČ
Goriška  skupina Vera in luč se srečuje vsako drugo nedeljo v mesecu od 15:00 do 18:00 med šolskim letom v Šempetru. Skupina vključuje osebe z drugačnimi potrebami, njihove starše in prijatelje. Na Stari Gori je Dom varstvenega delavnega centra, kjer so nastanjene osebe z drugačnimi potrebami. V želji po medsebojnem povezovanju in odprtosti, bomo novembrsko srečanje Vere in luči imeli v Domu v Stari Gori. Na ta srečanja vabimo osebe z drugačnimi potrebami, ki še niso vključene, pa tudi nove sodelavce, predvsem mlade, ki so pripravljeni nekaj svojega časa posvetiti v službi bližnjemu.
 
ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA (ŠVP)
 
ŠVP bo nadaljevala z delom v sredo 7. novembra ob 19:30. ŠVP je namenjena odraslim za bolj sistematično obnovitev osnovnih vprašanj krščanskega življenja in verskega znanja.
Lepo vabljeni!