30. NAVADNA NEDELJA 28. 10. 2007 // Leto VIII // Št. 10

UVODNIK

PRAZNIK SMRTI ALI ŽIVLJENJA?

Kaj je tisto najbolj strašno pri tem prazniku vseh svetih, se sprašujem. Zakaj strašno? Nemalo sogovornikov v preteklih dneh mi je potožilo, da komaj čaka, da minejo ti prvi novembrski dnevi. Da so jim grozni, so rekli. Zakaj je potemtakem Cerkev (in pravzaprav tudi država) v naše življenje vstavila to grozoto?
Morda se nas ob njih poloti strah pred vsak dan bolj zajedajočo temo v svetlobo dneva. Morda hlad. Morda vonj po trohnobi. Morda. A mislim, da je za vse pravzaprav kriv zven človeške minljivosti, ki se krepko oglaša v njih. Minljivosti, ki kar ne stopi v jezik našega časa. Ko gledam reklame za kreme proti staranju in čudovito olajšanje pri pralnih praških, sem v to še bolj prepričan. Strah pred smrtjo … naj še kdo reče, da v tem hitenju in grabežljivosti ni strahu pred smrtjo. Če v obzorju nimate še nečesa za njim, potem le hitite, ker se lahko vse skupaj konča prav kmalu.
Joj, da se vse konča, to nas vznemirja. In misel na tiste, ki so že doživeli ta »konec«.
O, naši rajni, ki vas v teh dneh še posebej nosimo v mislih. Mar ste nam v spominu, da nas strašite s smrtjo? Vedno sem verjel, da se vas spominjamo zaradi ljubezni, ki ste nam jo dali in je še vedno tu. Še vedno živa. Zato ne morem nikdar preko tega strašnega »dneva mrtvih«. Preveč obupano zveni, da bi ga sprejel. Res, tudi jaz nočem »dneva mrtvih«. Nočem praznika smrti. In tudi mislim, da ga ne potrebujem.
Če lahko kaj praznujem, potem lahko to, da moji rajni še vedno živijo. Ne samo v mojem srcu. Dejansko živijo. Samo drugače kot so doslej. In da bom potemtakem lahko naprej živel tudi jaz. Živel, ne pa … zmanjkal. Kje bi bil potem smisel vsega, za kar se trudim, za kar se trošijo moje moči in hrepenenja? Kaj bi potem z žrtvijo, upanjem, ljubeznijo?
Pred temi vprašanji mi ostane samo vera, da prava smrt pravzaprav ne obstaja, ker je bila končana tistega velikega petka na križu. Da obstaja le tisti trenutek srečanja z Gospodom, ko bom pustil teh tisoč nepotrebnih skrbi (s krizantemami in svečami vred), vzel vse, kar je res vrednega in v zameno dobil največji čudež Njegove ljubezni – večnost.
Česa se potem pravzaprav bojimo?

Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

OB 80. OBLETNICI POSVETITVE CERKVE MARIJE TOLAŽNICE V KROMBERKU (1. del)

Prejšnji mesec smo se ob letošnjem kromberškem shodu spomnili tudi okrogle obletnice posvetitve cerkve Marije Tolažnice. Pred osemdesetimi leti, na mali šmaren leta 1927, je goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej posvetil novo obnovljeno cerkev. Tu ga je sprejel kromberški vikar in kasnejši župnik Vinko Vodopivec. Vodopivec, ki je vtisnil kraju neizbrisen pečat, je prišel v Kromberk prav pred stotimi leti. Mlad, še ne tridesetletni duhovnik, je takoj začel z zavzetim pastoralnim in kulturnim delom. Med njegovimi številnimi zborovskimi skladbami je tudi „O, Marija Tolažnica, naša mati kromberška“, ki je postala stalni spremljevalec kromberških shodov.
Obletnica posvetitve cerkve je bila posebno v starejšem času največji krajevni praznik, čeravno je sčasoma v ospredje stopilo tudi in predvsem slavje ob godu cerkvenega zavetnika, ki se ga obhaja navadno na nedeljo po svetnikovem godu. Sedejeva posvetitev cerkve na dan 8. septembra je bila datumsko blizu praznika zavetnice Marije Tolažnice, ki goduje štiri dni prej. Mali šmaren pa ni bil pomemben praznik v Kromberku šele v novejšem obdobju. Mariji so se predniki zapisali že v daljnji preteklosti, saj je bila prva kromberška cerkev, v starih časih podružnica solkanske pražupnijske cerkve sv. Štefana, posvečena Mariji, s stranskim oltarjem sv. Katarine, kar je kasneje (v 18. stoletju) botrovalo k spremembi patrocinija cerkve. V drugi svetovni vojni poškodovana cerkev sv. Katarine je bila nasilno porušena leta 1959. V tej srednjeveški Marijini cerkvi – prva znana omemba je iz leta 1466 – je bila maša tudi na mali šmaren. Na ta dan se je vila dolga procesija od solkanske cerkve k sv. Trojici in nato h Coroninijevi kapeli na kromberškem gradu, posvečeni Marijinemu rojstvu. So pa v tistih časih praznovali posvetitev cerkve na drug dan - na nedeljo po sv. Martinu.
V drugi polovici 19. stoletja, ko je dozorel čas za ustanovitev kromberške duhovnije, je kar precejšnje premoženje cerkve sv. Katarine, poleg manjšega sv. Marije Magdalene v Lokah, pripomoglo k vzpostavitvi kromberškega vikariata. Prebivalci Kromberka in Lok so že v 50-ih letih izrazili željo, da bi imeli svojega duhovnika (kurata), ki bi poleg obeh vasi skrbel še za Ajševico, Grčno in Barje (Paludi). Leta 1864 so goriškemu nadškofijskemu ordinariatu poslali prošnjo s podpisi hišnih gospodarjev omenjenega območja, v kateri so poudarili veliko število prebivalcev (900 ljudi v čez 90 hišah) in oddaljenost od solkanske cerkve ter izrazili pripravljenost materialno vzdrževati duhovnika in zagotovilo grofov Coronini, da so pripravljeni nuditi gostoljubje novemu krajevnemu dušnemu pastirju in dovoliti uporabo grajske kapele do izgradnje nove cerkve in doma za vikarja s šolo. Izpostavili so tudi versko in siceršnjo neizobraženost ljudi (kar dokazuje tudi omenjena peticija s komaj kakšnim pismenim podpisnikom), zato so si poleg cerkvenega središča želeli tudi šolo.
Vojko Pavlin

ZNAMENJA

SLOVO OD POKOJNIKA PRI PRAVOSLAVNIH

OPELO
Pri pravoslavnih Srbih je poleg »slave«, ki so jo nedavno tudi ateisti slavili, čeprav brez križa in sveče, opelo, rekli bi cerkven pogreb, dominantno v celotnem cerkvenem obredju.
O tem priča dejstvo, da je celo v najhujših ateističnih časih, ko je bilo malo krstov, opelo ostalo nedotaknjeno. Tudi ateisti so namreč za umrle svojce naročali opelo. Na ta način so bili prepričani, da so jim priskrbeli posmrtno življenje, v katerega so sicer sami morda dvomili. Očitno – ne povsem!
Opelo je zakramental. Opravlja se brez evharistije. Med mašo lahko duhovnik moli za pokojnega v sestavi »proskomidije« – priprave darov vina in kruha za evharistijo. Ko iz hostije jemlje koščke »čestice« za pokojnika, jih potopi v vino, vse pa se ob besedah »epikleze« spremeni v Najsvetejše Darove. Pri obhajilu se tako obhajanci združijo z Bogom in pokojnikom. Na mističen način se tako ustvarja občestvo svetih, živih in pokojnih.
Opelo opravi duhovnik le s črno haljo in štolo na pokojnikovem domu, dvorišču, v kapeli, cerkvi ali ob grobu – ob osmini, 40-dnevnici, polletnici ali obletnici.
Slovo od pokojnika se opravlja ob odprti krsti, sestavljajo pa ga poljubljanje križa na telesu pokojnika, kakor tudi poljubljanje pokojnika samega. Psalm kliče svojce: »pridite k poslednjemu »celivanju« – poslovilnemu poljubljanju.
Opelo začne s križem. Zatem se vrstijo psalmi, ki so tolažilni ob priliki smrti, ki jo pravoslavni doživljajo kot tragedijo. Nato se bere Pavlovo pismo Tesaloničanom, v katerem apostol pravi, da ni treba skrbeti za mrtve, saj je Kristus sam s svojim križem in vstajenjem poskrbel zanje. Sledi evangelij, ki se spreminja glede na letni čas.
Najlepši so psalmi »njest svjat« in drugi, ki so znani zlasti v glasbenem svetu: »nihče ni svet, kakor ti, Gospod, naš Bog…,« potem pa »od Djevi rodil sja jesi Hriste Bože naš,« potem »jedina čistaja in neporočnaja Djevo moli spastisja dušam našim…«. Na koncu se telo pokojnika pokrije z belim prtom - pokrovom. Potem ko duhovnik pokadi telo s kadilom, ga polije z oljem in vinom v spomin na Jezusove povoje in maziljenje njegovega mrtvega telesa. Podobno polije tudi sveži grob.
Ob osmini, 40-dnevnici, polletnici oz. obletnici duhovnik poje na grobu, ga pokadi ter oblije z vinom in oljem. Sorodniki prižigajo sveče ne samo za pokojnika, pač pa za vse pokojne sorodnike in znance. Tudi ko jočejo – »naričejo« – ne objokujejo samo tega pokojnika, pač pa vse svoje pokojnike.
Oblika in obseg obreda sta različna, imenuje pa se »pomen« – spomin, ki je lahko mali ali veliki pomen – »parastos« in malo ali veliko opelo.
Pri vseh pogrebnih obredih se obvezno blagoslovi kuhana pšenica, »koljivo«. Kar simbolizira božjo moč nad smrtjo. V kuhani pšenici namreč ni več življenja... Toda Bog zmore človeka obuditi – in to je sporočilo pravoslavnega pogreba – »sahrane«.
Stanoje Kostadinović

SPRENEVEDANJA

V Sobotni prilogi Dela (20. oktober 2007) g. Matej Lahovnik med štirimi sogovorniki pravi: »V povezavi z igralništvom je v Sloveniji veliko sprenevedanja«. Ne strinjam se s kontekstom te sicer resnične trditve. Kot očitek jo namreč naslovi na nasprotnike izgradnje megaigralnice.
Kdo se v resnici spreneveda? Se res spreneveda Koordinacija za omejevanje igralništva (KOI), ki je v peticiji jasno predstavila svoja stališča? Se morda spreneveda 15.000 podpisnikov peticije »Slovenija je mlada država tisočerih možnosti. Ne zakockajmo jih!«?

PRVIČ
Ali se ne sprenevedajo vsi, ki poudarjajo škodljivost igralnih salonov, »pri katerih gre le za to, da si nekaj zasebnikov polni žepe«, kot trdi g. Lahovnik. Če to drži, se spreneveda predlagatelj osnutka zakona o igralništvu, ki sicer znižuje število možnih koncesij za igralne salone s 45 na 40, medtem, ko je trenutno podeljenih 36 koncesij. To pomeni, da bo v Sloveniji možno zgraditi še 4 igralne salone. Vlada bi morala, če je spoznala, da so igralni saloni škodljivi, izdelati strategijo, kako jih v doglednem času zapreti. Kdaj bo na zagovor poklicana vlada in poslanci, ki so leta 2003 sprejeli zakon, ki je omogočil razširitev te oblike igralništva po državi?

DRUGIČ
Sprenevedajo se oni, ki trdijo, da nasprotniki megaigralnice kratimo pravico do zabave… G. Hugo Zagoršek ugotavlja, da v Sloveniji za igre na srečo na prebivalca porabimo več denarja kot je povprečje v Evropski uniji. A ko že govorimo o kratenju pravic – ali imamo pravico, da ločimo med zdravo in škodljivo zabavo? Nihče ne nasprotuje telovadnicam, igriščem, toplicam, športnorekreacijskim centrom in centrom za zdravje, toda ali to pomeni, da moramo podpirati hazard? Zabava je raztegljiv pojem…

TRETJIČ
Ali se ne spreneveda g. Mirko Brulc, ki trdi, da ima za sabo vso Goriško in je Nova Gorica prav zaradi igralnic deležna »nadstandarda«, pri čemer izpostavi brezplačen avtobus in dodatne psihologe in pedagoge. Je to vse, oziroma najpomembnejše, kar lahko našteje? Na letošnjem družboslovnem večeru v Novi Gorici so bila mnenja Novogoričanov drugačna. Žal g. Brulca ni bilo tam…

ČETRTIČ
Ali se ne spreneveda g. Niko Trošt, ki poleg trditve, da igralništvo ni Marijina družba, odgovarja na pomisleke o navalu tuje delovne sile, da Slovenci ne smemo biti ksenofobi. Sem ksenofob, ko vprašujem o socialnih posledicah zaradi množičnega priseljevanja?

PETIČ
Sprenevedajo se tisti, ki trdijo, da je graditev megaigralnice lokalni problem, o čemer naj odloča lokalna skupnost. Mar spremembi zakonodaje o igrah na srečo in davčne zakonodaje v zvezi z igrami na srečo ne zadevata vseh državljanov? Mar predlog novega zakona o igrah na srečo ne omogoča treh koncesij C, torej treh megaigralnic, ki ne bodo samo na Goriškem? Mar v sklad za kurativno in preventivno dejavnost (zdravljenje patoloških igralcev, pomoč problematičnim igralcem, preventivna predavanja v šolah …) ne bomo plačevali vsi državljani?

Bogdan Vidmar

PABERKOVANJA

RELIGIJE IN KULTURE V DIALOGU

Skupnosti sv. Egidija je v nedeljo, 21. oktobra v gledališču sv. Karla v Neaplju pripravilo medversko srečanje: »Religije in kulture v dialogu: za svet brez nasilja«. V pozdravnem govoru je kardinal Sepe spomnil na pobudo izpred 21. let, ko je papež Janez Pavel II. v Assisi povabil predstavnike svetovnih religij. To je bilo novo sporočilo o miru, zaradi katerega v »duhu Assisija« tudi danes po svetu delujejo možje in žene. Tudi srečanje v Neaplju želi pokazati, da je duh Assisija smerokaz za prihodnost sveta. »Cerkev v Neaplju je bogata s svetniki, svojo zgodovino in kulturo. Zato je njena naloga, da postane most dialoga in miru. To je naše povabilo: biti Cerkev miru.«
O trenutnih razmerah v Tanzaniji je spregovoril predsednik te afriške države Jakaya Mrisho Kikwete. O potrebnosti miru in vlogi religij in kultur pri njegovem širjenju je govoril ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija, Andrea Riccardi. V predavanju je opozoril, da je mesto - gostitelj, v katerem je nasilje preveč navzoče, obenem tudi mesto velikega upanja. Izpostavil je večjo potrebo po razvijanju miru v odnosih med Afriko in Evropo, Azijo in vzhodom. Na koncu je izrazil upanje, da bodo ti dnevi dialoga, prijateljstva, molitve dali moč, da bo duh Assisija postal tudi duh Neaplja in s tem duh svetovnega miru.

VELIKA BRITANIJA: ZBIRANJE SREDSTEV ZA ZIMBABVE

Katoliška agencija za razvoj v čezmorskih deželah (Catholic Agency for Overseas Development, CAFOD) s sedežem v Londonu, je v petek, 5. novembra začela s programom nujne pomoči, s katero bodo pomagali več kot 120.000 ljudem v hudo prizadetem Zimbabveju, ki jih je prizadela huda politična in gospodarska kriza, kjer primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, je sporočila Katoliška informativna služba za Afriko. Pričakujejo darove v višini osem milijonov dolarjev.
Hararski nadškof, msgr. Ndlovu je opozoril, da Zimbabve stoji pred popolnim zlomom. Prebivalci nimajo dovolj osnovnih življenjskih potrebščin, humanitarna situacija se slabša iz dneva v dan. »Veliko otrok, prijateljev, bratov in sester smo izgubili zaradi lakote in bolezni«, je povedal nadškof: »Mnogi so pobegnili iz države. Želeli so se izogniti življenju, ki ga zaznamujeta revščina in lakota.« Po podatkih Združenih narodov je žetev v Zimbabveju v primerjavi z lanskim letom za 40% slabša. Inflacija je dosegla okrog 7.000 %, veliko je pa tudi število AIDS/HIV bolnikov. Zaradi tega se stanje poslabšuje. Westminsterski nadškof kardinal Murphy-O'Connor je povabil katoličane v Veliki Britaniji naj se odzovejo vabilu CAFOD-a, da molijo in darujejo za Zimbabve.

Aleš Rupnik

»Saj ne zaradi tebe!«

Zdenka ošteva moža: »Milan, obljubil si mi, da boš nehal piti zaradi mene!«
»Kdo pa pravi, da pijem zaradi tebe?«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

NOVEMBRSKA PISMA
Na klopeh so vam na voljo modre kuverte za imena svojih dragih rajnih, za katere bomo ves november darovali večerne sv. maše. Kuverte oddajte v nabiralnik do 1. 11.

PRAZNIK VSEH SVETNIKOV
Bolj kot mrtvi so pred nami, kot verujemo, v duhu živi bratje in sestre, ki jih obiskujemo po naših pokopališčih. Na praznik, 1.11., bodo sv. maše v naši cerkvi kot ob nedeljah. Pred večerno sv. mašo ob 17:15 bomo zmolili dva dela rožnega venca za naše rajne (veseli in svetli del), po maši pa še žalostni in častitljivi del rožnega venca.

MOLITVE NA POKOPALIŠČU
Na pokopališču v Stari Gori se bo začela molitev rožnega venca ob 14:40, ob 15:00 pa sledijo molitve za rajne z blagoslovom grobov.

SPOMIN VERNIH RAJNIH
Sv. maše bodo po prazničnem sporedu, le da je večerna sv. maša ob 19:00. Tudi ta dan bomo molili rožne vence za naše rajne po istem načinu kot dan prej.

ZAHVALA
Na misijonsko nedeljo ste za potrebe misijonarjev darovali kar 1.101,53 €. Bog lonaj!

POČITNICE IN DELAVNICA
V soboto, 3. novembra ob 9:30 je delavnica za naše veroučence; skupaj z voditeljico bodo okrasili cerkev za zahvalno nedeljo.

KRISTUS ODREŠENIK

BIRMANCI
Z oblikovanjem birmanskih skupin so imela dekleta težave, ki so se potegnile do prejšnje nedelje, 21. t.m. Župnik je zato dal na oglasno desko prvoten razpored, ki je dokončen. Več o srečanju staršev in birmancev našega okrožja v soboto, 10. 11. bo v prihodnjih Oznanilih.

MISIJONSKA NEDELJA
Ob misijonski nedelji smo zbrali za misijonarje dar v znesku € 1.256,65. Bog plačaj!

STARŠI
V nedeljo, 4. 11. po maši ob 9:00 s ponovitvijo naslednji torek po maši ob 19:00 se srečamo s starši obeh 5. razredov (Gašper: Kaj se dogaja pri prehodu od otroške k odrasli veri) in s starši 4. razreda (Marko: Pristno in nepristno v krščanskem verovanju).
Naslednjo nedeljo, 11. 11., bo srečanje s starši 2. razreda na temo: Strah ali veselje nad življenjem ter s starši 3. razreda: Značilnosti otrokovega prehoda k avtonomni morali. Sledi 18. 11., rezerviran za starše birmancev.

MAŠE TA TEDEN
V ponedeljek in torek ta teden ni jutranje maše. V četrtek, na praznik Vseh svetih, so maše po nedeljskem urniku, večerne maše pa ta dan nimamo. Na dan spomina vseh vernih rajnih, 2. 11., je prvi petek. Maši sta v cerkvi (zjutraj ob 7:30 in zvečer ob 19:00).

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala darovalcem na kvatrno nedeljo za semenišče in potrebe škofije. Miloščine je bilo v Kromberku 377,67 €, na Vogrskem pa 202,83 €. Bog vam povrni!

SPOVEDOVANJE
Jutri in v sredo bom spovedoval od 18. ure do maše na Vogrskem, v četrtek in petek pa v Kromberku. Opravimo dobro spoved, da s prejemom obhajila in obiskom pokopališča in molitvijo za rajne darujemo popolni odpustek pokojnim.

VSI SVETI IN DAN VERNIH DUŠ
Na zapovedan praznik (1. 11.) bosta v Kromberku in na Vogrskem maši kot ob nedeljah. Ob 14:00 bo na pokopališču na Vogrskem molitev za rajne in blagoslov grobov, pri Sv. Trojici pa ob 15:30. Ob spominu vernih rajnih (2. 11.) bodo maše: ob 10:00 pri Sv. Trojici, ob 16:00 v Lokah (tudi blagoslov grobov) in ob 19:00 v Kromberku.

SV. JUST NA VOGRSKEM
Prihodnjo nedeljo (4. 11.) bo slovesna maša v čast sv. Justu, zavetniku cerkve in župnije, po maši pa ofer za cerkev. Skupna molitev bo od 9:30 do maše.

OSEK

VSI SVETI
Na praznik Vseh svetih bo praznična maša ob 9:00. Popoldne se bomo na pokopališčih spomnili pokojnih. V Oseku bo molitev na pokopališču ob 14:00, molitev rožnega venca pa v cerkvi ob 17:00. Pri sv. Luciji bo molitev rožnega venca ob 14:40 in molitev na pokopališču ob 15:00.
Na dan vseh vernih rajnih, 2. novembra, bo maša v Oseku ob 17:00, pri sv. Luciji pa ob 18:00.
Kdor želi, lahko v mesecu novembru daruje sv. maše za pokojne. Na listek napišete namen in skupaj z darom (17 €) v ovojnici oddate v cerkvi.
Pred praznikom boste imeli priložnost za spoved v Oseku v ponedeljek ob 16:30 in pri sv. Luciji v torek ob 17:30.

PRVI PETEK
G. Bogdan bo ob prvem petku obiskal bolne po domovih: v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.

URNIK MAŠ
S spremembo ure so večerne maše ob 18:00.

SOLKAN

VSI SVETI
Svete maše: ob 10:00, 15:00 (pokopališče), 18:00. Po maši ob 15:00 molitev pri križu in blagoslov grobov. Ob 17:30 v cerkvi molitev rožnega venca za rajne in za duhovne poklice

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH, 2. 11.
Svete maše: ob 8:00, 15:00 (pokopališče), 18:00.

SPOVEDOVANJE
ves teden pred mašo in po njej.

VEČERNA MAŠA
je od 28. oktobra dalje ob 18:00.

PRVI PETEK
Pred mašo od 17:30 spoveduje pater s Svete Gore.

ZAHVALNA NEDELJA, 4. november
Ob 10:00 vabljeni zakonski jubilanti (10, 20, 25, 30, 40, 50, 60 let skupnega življenja), tudi k zakramentom.

NAŠ DAR NA MISIJONSKO NEDELJO
748,50 €. Bog povrni!

KRST
21. 10. na misijonsko nedeljo so bili krščeni Klemen Klanjšček, Patrik Brezigar in Urh Belingar. Staršem iskrena voščila z željo, da bi otrokom z ljubeznijo oznanjali živega Boga.

ŠEMPAS

VSI SVETI
V Ozeljanu se na pokopališču zberemo v sredo, 31. 10., ob 15:30. Na predvečer praznika Vseh svetih bo v cerkvi maša ob 16:00.
V Šempasu se k praznični maši zberemo 1. 11. ob 10:30. Po maši gremo skupaj na pokopališče, kjer bomo molili za naše rajne. V Šmihelu bo molitev na pokopališču 1. 11. ob 15:00.
V cerkvi je nabiralnik »ZA RAJNE«. Vabljeni ste da darujete za svete maše, predvsem za tiste, ki zanje nihče ne moli. Zahvaljujem se vsem, ki lepo skrbite za duhovniške grobove.

URNIK MAŠ
S spremembo ure so večerne maše ob 18:00.

PRVI PETEK

Ob prazniku Vseh svetih in ob prvem petku bom bolne na domu obiskal v torek, 30. oktobra dopoldne. V petek ste pol ure pred mašo povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.

OKTOBRSKA POBOŽNOST

Zahvaljujem se vsem, ki ste v mesecu oktobru pripravili in se lepo udeleževali molitve rožnega venca.

ŠEMPETER

MOLITEV ZA RAJNE IN BLAGOSLOV GROBOV
Zaradi del na cesti bo bogoslužje za rajne na praznik vseh svetnikov 1. 11. ob 15:00 v celoti na pokopališču. Zbrali se bomo ob križu, kjer bomo obhajali bogoslužje božje besede. Potem bo blagoslov posameznih grobov. Ob 17:00 bo v cerkvi molitev rožnih vencev za rajne (poimensko za vse, ki so umrli v tem letu). Praznične maše bodo ob 8:00, 10:00 in 18:00.

MAŠE ZA RAJNE IN POPOLNI ODPUSTKI
Za svoje rajne radi molímo in zanje darujmo sv. maše (vsaka družina vsaj eno mašo na leto). Daritev sv. maše je gotovo velik dar in pomoč našim rajnim. Poseben dar za rajne so tudi »gregorijanske« maše (sv. maše za posameznega rajnega 30 dni zaporedoma).

DUHOVNA OBNOVA OB 1. PETKU
V četrtek, petek in soboto je eno uro pred mašo izpostavljeno Najsvetejše. Med molitvijo je priložnost za spoved.

OBHAJATE LETOS SVOJ ZAKONSKI JUBILEJ?
Vse zakonce, ki letos obhajate jubileje: 5, 10, 15, 20, 25,… 50. letnico svoje poroke, vabim 4. novembra ob 16:00 (na zahvalno nedeljo) k sveti maši in družabnemu srečanju. K zahvalni maši dobrodošli tudi domači. Zaradi pogostitve po maši v župnijski dvorani prosim, da svojo udeležbo prijavite župniku ali sodelavkam Karitas.

SKUPNA OZNANILA

POPOLNI ODPUSTEK ZA RAJNE
lahko prejmemo v prvih osmih dneh novembra ob obisku pokopališča in molitvah za rajne ter v nedeljo prej in potem v cerkvah. Pogoj so: spoved, obhajilo in molitev po namenu sv. očeta. To je naš največji (in najzahtevnejši) dar našim pokojnim.

ZAHVALNA NEDELJA
Prihodnja nedelja je zahvalna. Vaši darovi te nedelje so namenjeni potrebam škofije.

POČITNICE
Pred nami je teden počitnic v šoli in pri verouku. Namesto tega pridite s starši na Vse svete (1. novembra) k maši in k molitvam na pokopališča!

VEČERI ZA RAZPOROČENE
Večeri so odprti za vse, ki se po razvezi soočajo s težkimi občutji razočaranja, bolečine, prevare, izdajstva in hkrati z iskanjem ravnovesja ter pravega mesta v družini, ob otrocih, na delovnem mestu in v socialnem okolju. V šolskem letu 2007/2008 bodo srečanja od NOVEMBRA do konca MAJA vsak PRVI in TRETJI torek v mesecu v prostorih središča TAU (nekdanja zgornja postaja žičnice na Sveti Gori). Začetek v torek, 6. novembra 2007 ob 19.00 uri.
Družinski center Sveta Gora, Sveta Gora 5, 5250 SOLKAN; GSM: 040 351 236; e-pošta: druzinski.center.sveta.gora@rkc.si