29. NAVADNA NEDELJA 21. 10. 2007 // Leto VIII // Št. 9

UVODNIK

KRISTJAN, POJDI IN PRIČUJ!

KRISTJAN si, kot človek zaznamovan s krstom in nosiš ime po Kristusu. Kristjan, krst, Kristus - besede, ki so si zelo sorodne in podobne; v vseh treh je navzoča beseda krst. Prav krst kristjana zaznamuje za vse življenje, saj ga ne more izbrisati prav nihče. In kot krščeni smo zaradi Kristusa deležni njegove preroške službe, ki nas spodbuja, da Kristusa tudi oznanjamo in ne da se nanj samo sklicujemo. Žal se današnji kristjan vse prevečkrat ustavlja pri stavku: »Da, kristjan sem!« Zaradi zgoraj omenjenih dejstev Cerkev vsako leto v oktobru obhaja misijonsko nedeljo, letos pod geslom: VSE CERKVE ZA VES SVET. Torej ta naslov zadeva prav vsakega izmed nas, ki smo in želimo ostati kristjani. Sveti oče Benedikt XVI. v poslanici za letošnji svetovni misijonski dan ravno to naglasi in poudari: »Dragi bratje in sestre, misijonsko poslanstvo, ki ga je Jezus zaupal apostolom, zadeva nas vse. Svetovna misijonska nedelja je zato odlična priložnost, da se tega bolj zavemo in skupaj poiščemo primerne poti duhovnosti in izobraževanja, ki bodo pospeševale sodelovanje med Cerkvami in pripravljale misijonarje na oznanjevanje evangelija v našem času.«
POJDI torej, kristjan, in povej vsemu svetu, da je Kristus Odrešenik vseh ljudi. Da je Kristus za vsakega človeka prelil kri na križu in da prav vsakega vabi in kliče: »Hodi za menoj!« Govoriti danes o Kristusu ni moderno. Sicer pa, kdaj pa je sploh bilo? Jezus sam je povedal, da bodo preganjali tudi nas, če so preganjali njega. In dodaja: »Vendar zaupajte, jaz sem svet premagal!« Njegovo zagotovilo terja od nas vero.
PRIČUJ, kristjan, za Kristusa, tudi na področju politike. Potrebno se je zavedati, da smo soodgovorni za dogajanje v naši domovini. Zato današnja misijonska nedelja prav lepo sovpada z volitvami prvega med Slovenci, našega predsednika. Naj spregovorijo besede bl. Slomška, ki so jih v svoji izjavi ob današnjih volitvah zapisali slovenski škofje: »Odprite oči, oglejte si in dobro premislite, koga boste volili. Izvolite si može po Božji volji, modre in pravične. Ne izbirajte jih po njihovih sladkih obljubah, zakaj kdor preveliko obeta, malo izpolni. Izberite si može po njihovih dosedanjih delih. Volite modro, izvolíte dobro!«
Bodimo torej pričevalni kristjani in pogumni državljani.
p. Krizostom

VREDNO SPOMINA

JANEZ E. KREK... V SOLKANU

Ko je Renato Podbersič v prejšnji številki Oznanil pisal o Kreku, se je omejil na njegovo delovanje na Goriškem povezano s Šempetrom. Omenil je prvo krščansko socialno zborovanje na Goriškem leta 1896, ki sta ga Gregorčič in Gabršček razbila.
Ob prebiranju tistih vrstic mi je misel ušla na razplet dogodkov, kot ga je v Zgodovini katoliškega gibanja na Slovenskem, str. 137, opisal Fran Erjavec: “Krščanska socialna misel pa s tem dejanjem vendarle ni bila ubita, kajti že naslednji dan, dne 30. junija je imel Krek v Solkanu, kjer je kaplanoval Dermastija, uspel sestanek s tamošnijimi mizarji, a šempetrski kaplan Knavs, je razširjal krščansko socialno misel po drugih goriških vaseh.”
Torej se more tudi Solkan pohvaliti, da je gostil tako imenitnega in pomembnega Slovenca, kot je bil Janez E. Krek. Skozi Solkan je Krek gotovo šel še večkrat, posebno ko se je povzpel na zborovanja in romanja na Sveto Goro, a po enem od svojih duhovnih sinov in bratov je v misli in delovanju ostajal tudi več let.
Za Krekovo socialno misel se je najprej navduševal Ivan Rojec, ki je bil kaplan v Solkanu tri leta. Veliko dobrega je naredil, ko je bil prestavljen za župnika v Bilje in Miren, kjer je organiziral zadrugi opekarjev in čevljarjev.
Kot kaplan v Solkanu ga je nasledil Ivan Dermastia, eden vodilnih krščanskih socialcev na Goriškem, ki je poskušal delovati tudi med solkanskimi mizarji. Iz dodatka oznanilom 23. 10. 1898, ki ga je sam pripisal, izvemo: "Popoldne po blagoslovu priredi slov. kat. delavsko društvo javen poučen shod, na katerem se bode govorilo o važnih vprašanjih. Priporoča se vam, da se shoda obilno udeležite." Podoben shod je bil v Solkanu verjetno večkrat, gotovo pa 5. 2. 1899.
Istočasno se je za povezovanje solkanskih mizarjev trudil dr. Henrik Tuma. Gabršček o tem: “Možje naše stranke so si prizadevali že pred kakimi 5 leti, da bi se ustanovila mizarska zadruga v Solkanu. Vmes pa je posegel neizogibni kaplan Dermastia, ki je štreno mešal.” Podrobna zgodovinska raziskava bi pokazala, kdo je komu mešal štrene. Dr. Branko Marušič je zapisal: “Očitno je torej, da je poleg Gabršček-Tumove skupine, ki je sicer znotraj slogaškega tabora delovala liberalno, hotel solkanske mizarje na krščansko-socialni osnovi organizirati bojeviti in zelo agilni solkanski kaplan Dremastia.”
Ivan Dermastia, po rodu Ljubljančan, je bil v Solkanu kaplan v letih 1894 – 1903. Povezan je bil še s kaplanom v Šempetru Francem Knavsom in kaplanom pri sv. Ignaciju v Gorici Ivanom Koršičem, poznejšim mornariškim superiorjem, doma iz Solkana.
Dermastia je bil v Solkanu med glavnimi pobudniki otroškega vrtca. V oznanilni knjigi Solkan 19. 11. 1899 piše: "Priporočilo staršem glede otročjega vrta, ki se bo odprl s prvim dnevom decembra. V sredo predpoludne naj se oglasijo starši, ki želijo, da pridejo njih otroci v otročji vrt - pri gospodu kaplanu."

Vinko Paljk

ZNAMENJA

IZ POSLANICE PAPEŽA BENEDIKTA XVI. ZA 81. SVETOVNO MISIJONSKO NEDELJO

VSE CERKVE ZA VES SVET
Geslo letošnje svetovne misijonske nedelje se glasi Vse Cerkve za ves svet. Razmere, v katerih živi danes človeštvo, so se seveda spremenile in v teh desetletjih, prav posebej pa po II. vatikanskem cerkvenem zboru so bili v razširjanje evangelija vloženi ogromni napori. Kljub temu nas čaka še veliko dela, da bomo izpolnili misijonsko poslanstvo, h kateremu Gospod neutrudno kliče vse krščene. Še naprej na prvem mestu poziva Cerkve s starejšo tradicijo, ki so v preteklosti poleg materialnih dobrin dale na razpolago veliko število duhovnikov, redovnikov, redovnic in laikov in tako ustvarile učinkovito sodelovanje med krščanskimi skupnostmi.
SODELOVANJE VSEH KRISTJANOV ZA MISIJONE
Sodelovanje je rodilo bogate sadove tako za Cerkve v misijonskih območjih kakor tudi za tista cerkvena občestva, iz katerih izhajajo misijonarji. Zaradi širjenja posvetne miselnosti, za katero se včasih zdi, da vedno izraziteje prodira v zahodne družbe, pa tudi zaradi krize družine, upadanja duhovniških poklicev in naraščajočega staranje duhovnikov obstaja za te Cerkve nevarnost, da bi se zaprle vase, bile črnoglede glede prihodnosti in bi opustile misijonsko dejavnost. Polni zaupanja se moramo odpreti Božji previdnosti, ki Božjega ljudstva nikdar ne zapušča in v moči Svetega Duha vodi k uresničitvi večnega odrešenjskega načrta.
Dobri pastir tudi mlajše Cerkve, ki so evangelij sprejele v zadnjem času, vabi, naj se velikodušno posvečajo misijonom. Čeprav se pri svojem razvoju srečujejo s prenekaterimi težavami in ovirami, je za te skupnosti značilna stalna rast. V nekaterih mlajših Cerkvah je – hvala Bogu– veliko duhovnikov in Bogu posvečenih oseb. Kljub krajevnim potrebam opravlja nemalo teh zdaj poslanstvo v tistih tujih deželah, v katerih je bil evangelij oznanjen že zgodaj.
CILJI MISIJONSKEGA DELA
V okrožnici Odrešenikovo poslanstvo je papež Janez Pavel II. zapisal: »Poslanstvo Cerkve je širše od 'povezanosti med Cerkvami' in mora biti usmerjeno tudi in predvsem k misijonstvu kot takemu«. Misijonska dejavnost je, kakor sem že večkrat poudaril, prvenstveno služenje, ki ga Cerkev dolguje sodobnemu človeštvu, da bi usmerjala in evangelizirala kulturne, družbene in etične spremembe in bi ponudila Kristusovo odrešenje sodobnemu človeku, ki je na različnih koncih sveta poniževan in zatiran zaradi različnih trajnih oblik revščine, nasilja in sistematičnega kršenja človekovih pravic.
NALOGA PODPIRATI MISIJONE
Ker je Kristus zaupal misijonsko nalogo v prvi vrsti Petru in apostolom, so zanjo odgovorni predvsem Petrov naslednik in škofje. Škofje zato, ker so neposredno odgovorni za evangelizacijo kot člani škofovskega zbora. Zato se obračam na pastirje vseh Cerkva, ki jim je Gospod zaupal vodenje svoje črede, naj si med seboj delijo skrb za oznanjevanje in razširjanje evangelija. Skrb je v tem, da se misijonsko sodelovanje bolj prilagodi zahtevam sodobnega časa. Zaradi prihodnosti evangelizacije je zaprosil skupnosti, ki so že zgodaj sprejele evangelij, naj pošljejo svoje duhovnike v podporo novoustanovljenim Cerkvam…

HALLOWEEN – NOČ ČAROVNIC

PAR ODGOVOROV
Učenka je pogledala narisano svetilko iz buče in vprašala: »Kaj ima ‘halloween’ opraviti s praznikom vseh svetih?«
Učiteljica je odgovorila: »Beseda ‘halloween’ izhaja iz besede ‘posvečen večer’. Posvečen pomeni svet, zato je ‘halloween’ sveti večer, ki nas pripravlja na dan vseh svetih.« Deklica je ugotovila: »Če je ‘halloween’ svet, potem mora Bog imeti rad hudiče…«
Dežurni razgrajač je zmotil pouk z izjavo, da opravlja obrede v čast Satanu. Opisoval je črne sveče, žrtveno mačko, tajno mesto v gozdu… učitelj je uvidel, da je učenec poznal preveč podrobnosti, da bi si vse izmislil…

ALI RES SLAVIJO SATANA?
Glede na policijska poročila iz ameriške celine, se na predvečer praznika vseh svetih vse več otrok srečuje s satanizmom. Če se na zabavah ob tem prazniku zanimajo za okultne igrice, so lahko kandidati za satanske skupine...
Za častilce hudiča in čarovnic je ‘halloween’, najpomembnejši dan, satanisti uprizarjajo črne maše z namenom, da bi odpravili krščanstvo…

KAKO RAZŠIRJENE SO OKULTISTIČNE PRAKSE?
Iz policijskih poročil razberemo, da narašča zanimanje najstnikov za satanizem, včasih se vanj vpletejo osemletniki. Vzgoja v veri še ni garancija pred takšno vpletenostjo. Skoraj povsod so šolarji, ki kažejo zanimanje za okultizem...

ZAKAJ CERKEV POSKUŠA ZAUSTAVITI NOČ ČAROVNIC?
Praznik vseh svetih izvira iz leta 607. Kasneje so ta praznik premaknili na 1. november, da bi poganski praznik Gospoda mrtvih spremenili v krščanski sveti dan.
Antični Druidi so verovali, da 31. oktobra Gospod mrtvih pokliče duše zlobnih umrlih ljudi. Tistega dne naj bi pregrade med tem in prihodnjim svetom izginile in tako omogočile čudna dogajanja.
Mrtvi naj bi se vračali na domove, zato naj jih domači podkupujejo s hrano, da jim preprečijo, da bi jih uročili in lovili… Ljudje so duhove poskušali pripraviti do tega, da bi zapustili njihov kraj, zato so preoblečeni v kostume, da jih ne bi prepoznali, pripravili parado in jih pospremili iz mesta. Svetilke, zdaj narejene iz buč, so bile izvotljene repe ali krompir, ki so jih razsvetljevale sveče...

ALI LAHKO PRAZNUJEMO NOČ ČAROVNIC?
Sveto pismo pravi: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti« (2 Tim 1,7).
V času noči čarovnic v kinematografih prikazujejo več grozljivk, več je televizijskih oddaj z elementi okultizma, več ljudi uganja norčije s komuniciranjem z duhovi, ukvarjajo se z vedeževanjem... Otroci se oblačijo v hudiče, čarovnice, zlobne figure, v satanistične heavy metal glasbenike...
Sodelovanje pri noči čarovnic pove, da ta praznik odobravamo z vsem, kar sodi k njemu. Pove, da ne verjamemo, da Bog želi strah nadomestiti z ljubeznijo. Verjamemo, da se lahko zanemarja Božja beseda, ki pravi, naj nimamo nič opraviti z nobeno obliko okultizma (glej 5 Mz 18,10–12).
Kristjani ne živimo v strahu, ampak v Božji ljubezni!

Terry Ann Modica
WordBytes
News Ministries

PABERKOVANJA

IZJAVA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA IN METROPOLITA MSGR. ALOJZA URANA
LJUBLJANSKI ŠKOF POK. DR. GREGORIJ ROŽMAN JE BIL OBSOJEN PO KRIVEM
Danes sem prejel razsodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v kazenski zadevi zoper obsojenega škofa, msgr. dr. Gregorija Rožmana in ostale zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo.
Moji zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo mi je kot zakonitemu zastopniku ljubljanske nadškofije Vrhovno sodišče ugodilo in razsodilo, da se izpodbijana pravnomočna sodba obsojenih dr. Gregorija Rožmana in dr. Miha Kreka razveljavi.
Razsodba pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je na pobudo komunističnih ideologov in zgodovinopiscev trajala vse od leta 1945 naprej. Razsodba končno omogoča korektno razjasnitev odnosa, ki ga je imel škof Rožman do okupacijskih oblasti.
Izražam zadovoljstvo nad razsodbo Vrhovnega sodišča, ki je s tem opozorilo na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu, saj je šlo za totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev.
O tem boju veliko pripoveduje tudi sedanja razstava Boj proti veri in Cerkvi v Muzeju novejše zgodovine, na kateri je razvidno, da so bila tedanja sodišča pristranska in do Cerkve sovražno nastrojena. Iz dokumentov na razstavi je tudi razvidno, kakšno vlogo je igral škof Rožman med vojno, saj je pomagal vsem ljudem brez razlike in odklanjal vsakršno nasilje. Za Cerkev na Slovenskem razsodba pomeni pomemben korak k normalizaciji odnosov v slovenski družbi, ki jo še toliko let po drugi svetovni vojni obremenjuje ideološka razdeljenost in nestrpnost do Cerkve.

msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit
Ljubljana, 11. okt. 2007

ČLOVEK JE STAROKOPITEN

Guenther Anders (+1992) je nemški filozof, po rodu Jud.
V svoji knjigi Človek je starokopiten neusmiljeno biča napake sodobne družbe. Trdi, da je za nami pač zgodovina bojev zoper verige, posebej zoper suženjstvo. Danes da živimo v blagostanju, polnem potrebnih in nepotrebnih stvari. Pa da nismo prav zadovoljni. Toda naše blagostanje smo si pridobili tudi za ceno svobode, vesti in pristnosti.
Zdaj smo ujetniki, uklenjeni v verige tehnike, oglaševanja, trgovine, prilagajanja, mode, nastopaštva…
Včasih nas sicer prebudi nepredviden dogodek, recimo stavka, električni mrk, vrsta pri kakšnem okencu ali pri zdravniku…
Tudi, kadar nas doletijo hude stvari, kakor pomanjkanje denarja, bolezen, smrt naših najbližjih… se teh dogajanj in vprašanj v pogovoru izognemo, kakor da so te stvari nedotakljive in si rečemo: »Samo naj gre naprej!«

Torej: če smo v prejšnjem stoletju govorili, da je večina človeštva odvrgla verige, moramo danes ugotoviti, da si večina človeštva domišlja, da ima vse po zaslugi verig, ki pa se jih ne zaveda.

Hitrost in klobuk

Na ulici sredi mesta drvi z avtom voznica srednjih let. Policist jo ustavi in reče strogo: »Gospa, ko sem vas gledal, sem si rekel: najmanj 80!« »Veste kaj, prav nesramni ste. Morda sem videti taka, ker nosim klobuk.«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ZAHVALA
Minulo nedeljo smo bili priče praznovanju 50-letnice duhovništva našega p. Andreja. Vsem in vsakemu posebej hvala za vso pomoč: pridnim ženskim rokam, ki so spekle dobro pecivo za pogostitev po maši, potem ženam, ki so vse prineseno postavile na mizo, br. Miranu, ki je bogato okrasil našo cerkev, in vsem, ki ste že ali pa še boste darovali za novi kelih, izročen slavljencu pri sv. maši. Naj nas ta slovesnost spodbudi k še večji medsebojni povezanosti.

SKUPINE
Še vedno vabimo nove kandidate za ministrante, otroški zbor in veroučni zbor, ki ga sestavljajo veroučenci od 4. razreda naprej. Tudi župnijski pevski zbor bo vesel novih članov. V sredah po večerni maši je pričela z delom biblična skupina, v minulem tednu pa sta se na prvem srečanju srečali tudi mlajša in starejša zakonska skupina.

MODRE KUVERTE
Vzemite kuverte in na liste v njih napišite vaše drage rajne. Kuverto oddajte v nabiralnik pod korom.

DUH ASSISIJA
V soboto, 27. oktobra je obletnica molitve za mir v Assisiju , ki jo je leta 1986 sklical Janez Pavel II. z drugimi predstavniki veroizpovedi iz vsega sveta. Spomnili se ga bomo pri večerni sv. maši ob 19:00.

BLIŽAJOČI SE PRAZNIKI
Ko boste razmišljali o številu svečk in šopkov na grobovih vaših dragih, pomislite tudi na dejstvo, da sveča hitro pogori in cvetje oveni. Bolj kot vsega zunanjega so naši rajni željni molitev in sv. maš zanje.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽPS IN ZASTOPNIKI STARŠEV
V ponedeljek, 15. 10. smo se sestali tajništvo ŽPS, zastopniki staršev v ŽPS ter oba duhovnika. Pogovorili smo se o predlogih in priporočilih, ki so jih starši zapisali kot odgovor na vprašanja v vprašalniku. Po pogovoru smo se zedinili za ta povzetek in predlog:

Težave staršev in družin s časom spodbujajo današnjo družino, da si (re)organizira čas, predvsem pa da (ponovno!) postavi v vrstni red tako naloge staršev kakor otrok ter izloči katero tudi od všečnih dejavnosti. Udeležba staršev na srečanjih pokaže, katere vrednote so žive v posamezni družini.
Glede na to, da starši glede terminov ne morejo biti soglasni, bomo izvedli v tem veroučnem letu po dve enourni srečanji po razredih, prvo v jesenskem času in drugo spomladi (torej v tem delu kakor doslej).
V postu pa bomo izvedli intenzivnejši program (enega ali več glede na teme) v obliki delavnice z začetkom ob 9:00. Starši pripeljejo na ta srečanja s seboj tudi otroke. Zanje bodo poskrbeli animatorji. Drugi termini, ki ste jih nekateri starši predlagali, žal niso možni, ker so takrat učilnice že zasedene.
Na prvem jesenskem srečanju s starši naj kateheta predložita celoten program, vsebino in termine do konca delovnega leta.

STARŠI
V nedeljo, 4. 11. po maši ob 9:00, s ponovitvijo naslednji torek po maši ob 19:00, se srečamo s starši obeh 5. razredov (Gašper: Kaj se dogaja pri prehodu od otroške k odrasli veri) in s starši 4. razreda (Marko: Pristno in nepristno v krščanskem verovanju).
Naslednjo nedeljo, 11. 11., je na vrsti srečanje s starši 2. in 3. razreda.

ZAHVALA
Po prazniku svetega obhajila se zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli k duhovno-verskemu vzdušju in izkustvu; staršem, ki spremljate svoje prvoobhajance, očistili ste cerkev, organizirali zakusko, darovali. Boglonaj krasilkam, vsem sodelavcem pri bogoslužju, predvsem pa vsem, ki z molitvijo podpirate rast teh otrok.

ŠVP
Zaradi programa z upokojenci, ne moremo začeti s Šolo verskega poglabljanja to sredo, marveč šele v sredo, 7. 11. Nasvidenje!

UPOKOJENCI
Poromamo v Brda. Zato nasvidenje v sredo že ob 16:00.

STREŽNIKI
Novi in že »uveljavljeni« strežniki se prvič letos srečamo v soboto, 27. oktobra ob 9:30. Pridite, da se dogovorimo za naše letošnje sodelovanje pri mašah!

KROMBERK VOGRSKO

STARŠI VEROUČENCEV
Na Vogrskem bo srečanje s starši otrok 7. in 8. razreda verouka v ponedeljek po maši. V Kromberku bo srečanje s starši otrok 4., 5. in 6. razreda v torek po maši (ob 19:40), v četrtek pa 7. in 8. razreda verouka. Radi pridite in povabite drug drugega!

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za prizadete od poplav. V nabiralniku smo v ta namen zbrali v Kromberku 388 €, na Vogrskem pa 211 €. Bog vam povrni!

STARI IN BOLNI
Župnijska Karitas vabi na Vogrskem današnjo nedeljo na srečanje: od 10. ure dalje je prilika za spoved in molitev rožnega venca, ob 10:30 sveta maša, pri kateri lahko prejmete sveto maziljenje.

OSEK

SPOVED
Pred prazniki lahko spoved opravite pred mašo ali po njej.

VEROUČENCI
V tednu pred jesenskimi počitnicami boste opravili spoved. Veroučna srečanja nadaljujemo v ponedeljek, 5. novembra.

STARŠI
Srečanj s starši veroučencev se udeležite po razporedu v Šempasu.

SOLKAN

SREČANJA STARŠEV
V torek 23. 10. ob 20:00 starši 5. razreda (8) veroučencev.

VSI SVETI, 1. november
Sv. maše: ob 10:00, 15:00 (pokopališče) in 18:00.

VEČERNE MAŠE
S prehodom na letni čas (28. 10) so večerne maše ob 18:00.

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA BREZJE
V soboto 27. 10. Odhod »s placa« ob 7:30.

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
S starši 2. razreda se srečamo v torek, 23. oktobra in 1. razreda v sredo 24. oktobra. Srečanja so ob 20:00.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Srečanje imamo v ponedeljek, 22. oktobra ob 20:00.

MLADI
Vabim vas k molitvi in spokornemu bogoslužju v petek, 26. oktobra po maši. Opravili boste lahko spoved v pripravi na praznik Vseh svetih.

STREŽNIKI
Novi strežniki se nam bodo predstavili in prejeli blagoslov v nedeljo, 28. oktobra pri maši.

OKTOBRSKA POBOŽNOST
Molitev rožnega venca v nedeljo, 28. oktobra pripravijo prvoobhajanci.

VEROUK
Pred praznikom Vseh svetih boste v tem tednu opravili spoved v okviru rednega verouka, ki ga po počitnicah nadaljujemo 5. novembra.

ŠEMPETER

SKUPNA OZNANILA

ZA NOVO LETO NEKOLIKO DRUGAČE
Še nimaš ideje, kam bi za novo leto? Poskusi malce drugačno praznovanje z mladimi iz vse Evrope! Letos bo Evropsko srečanje mladih od 27.12. do 2.1. v ŽENEVI. Vabljeni ste mladi od 16. do 35. leta starosti. Prijave sprejema kaplan Marko v konkatedrali.

KAKO SPOZNATI NOVEGA PRIJATELJA?
Bi šlo, če bi k temu pomagal pečen kostanj in sproščen pogovor? Mladi srednješolci, vabimo vas na srečanje mladih novogoriškega okrožja, ki bo v petek, 26. oktobra ob 20:00 v Kromberku. Dobimo se pred cerkvijo. S seboj prinesi … svoj čas in dobro voljo. Za drugo poskrbimo mi.

ŠKOFIJSKO ROMANJE NA BREZJE
Za škofijsko romanje na Brezje sprejemamo prijave pri domačem župniku do ponedeljka, 22. oktobra. Cena romanja je 15 €.

ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA (ŠVP)
Popravljamo napoved: ŠVP začne v sredo 7. nov. ob 19:30. Vabljeni!

STARŠI OB KRSTU OTROKA
Zadnja srečanja letos so od 19. 10. v Solkanu ob petkih ob 20:00.