nazaj na kazalo
 
28. NAVADNA NEDELJA   14. 10. 2007 // Leto VIII // Št. 8

UVODNIK

ROŽNI VENEC – SVETLOBNI RAČUNALNIK

Leta 1977 je dr. Ivan Pojavnik napisal poglobljeno razmišljanje »Rožni venec – čudež božje tehnike«, iz katerega sem prepisal odlomek z gornjim naslovom.
Koliko raznovrstnih problemov pesti naš narod v letošnji jeseni! Ne bom jih našteval, ker smo v novice o njih pogreznjeni dan za dnem in jih dobro poznamo. Kakšen dan nam te novice sporočajo, da ni več možnosti za pozitivno rešitev. In vendar se ne damo: dokler dihamo, upamo; upamo tudi, človeško gledano, proti upanju. In ne držimo križem rok. Kot ljudje, ki »dobro v srcu mislimo«, se poslužujemo vseh veljavnih in dobrih sredstev. In kot kristjani ne pozabljamo na Davidovo fračo, kot bi mogli imenovati skromni molitveni pripomoček – rožni venec. Oktober nas še posebno navaja k temu, da ga zavzeto uporabljamo.
»Rožni venec je neverjetno zmogljiv in priročen duhovni svetlobni računalnik za reševanje življenjskih problemov in težav, nerešljivih z navadno človeško logiko.
Elektronski računalniki so v matematiki, potem v gospodarstvu in tehniki, silno poenostavili in skrajšali čas reševanja zamotanih in dolgih računskih operacij. Sredi pragozda današnjega življenja in pragozda poti, ki mu jih odpira nižji diskurzivni razum v cerebralnem blodnjaku, potrebuje kristjan preprost in nagel računalnik višje logike za izračunavo pravilne rešitve življenjskih problemov, s katerimi se srečuje.
Na pomoč mu priskoči molitev rožnega venca. V skrivnostih rožnega venca so po Božjem odrešilnem načrtu začrtane (programirane) rešitve vseh mogočih problemov ljudi. Ko molivec v molitvi premika jagode rožnega venca (tipkovnico računalnika), vstavlja svoj osebni problem v ta najzmogljivejši duhovni računalnik (zadostuje že nekaj prvih tipk ali celo prva tipka za vstavitev problema – potem naj molivec mirne duše nadaljuje z molitvijo), ki mu nazadnje (prej ali slej) samodejno izdela pravilno rešitev; zapiše mu jo kot rešilno svetlečo misel na zaslon zavesti. Ta rešitev je seveda izdelana v luči večnostne logike (večnega Logosa, ki je luč in sonce umov) in je za človekovo večnost pravilna rešitev.«
Namesto večurnega sedenja pred računalniki, ki mnogokrat uničujejo osebno in družinsko srečo, se lahko zbiramo k družinskemu »srfanju po Božjem računalniku«. Rožni venec je tudi neverjetno priročen »prenosen računalnik«, ki nam nudi pomoč prav povsod, če ga le hočemo uporabljati.
 
Vinko Paljk

VREDNO SPOMINA

SV. TEREZIJA AVILSKA

Sveta Terezija, ki je bila razglašena za zavetnico Španije ter leta 1970 za prvo cerkveno učiteljico, goduje prav v teh dneh - natančneje 15. oktobra. Njeno redovno ime je Terezija Jezusova. Po njenem rodnem mestu jo imenujemo tudi Avilska ter po njeni vlogi v življenju Cerkve Velika.
Rojena je bila 1515 v bližini Avile. Terezija, peta od enajstih otrok, je rasla v toplem družinskem krogu, ljubljena in občudovana zaradi vsestranskega bogastva svoje narave. Mati jo je vodila z odločno roko in razumevajočim srcem po poti prave pobožnosti. Ko je bilo Tereziji dvanajst let, je mati umrla. Njeno vlogo je, kot najstarejša od sestrá, prevzela Maria. Terezijino življenje se je takrat močno spremenilo; začela se je zavedati svoje lepote in talentov in okrog nje se je vrtelo vse več oboževalcev. Da bi preprečil morebitno nevarnost, jo je oče Alonso zaupal sestram avguštinkam v Avili, kjer je preživela dve leti. V tem času je v njej dozorela želja po redovniškem poklicu. Med različnimi samostani v mestu se je odločila za karmel Učlovečenja. Pri dvaindvajsetih letih je naredila slovesne redovne zaobljube. Kmalu za tem je resno zbolela, tako da so na samostanskem vrtu zanjo že imeli izkopan grob. Na priprošnjo svetega Jožefa je čudežno ozdravela. Ko njeno telesno trpljenje ni bilo več v ospredju, je nastopil čas notranjih bojev in očiščevanja. Resnične zavzetosti za poglobljeno redovno življenje pa še vedno ni bilo opaziti. V postnem času leta 1554 se je njena drža korenito spremenila ob pogledu na okrvavljenega Jezusa ob stebru bičanja in začelo se je njeno obdobje gorečega notranjega življenja. Šest let pozneje, po videnju pekla, je razumela, kako velika nesreča je pogubljenje duš. Tedaj je sklenila, da se bo povsem posvetila njihovemu reševanju in to predvsem z natančnim spolnjevanjem redovnih pravil. Ta duhovni razvoj jo je privedel do ustanovitve reda “bosonogih” karmeličanov in prvega samostana te vrste- samostana sv. Jožefa v Avili, kjer je uveljavila prvotna karmeličanska pravila v vsej njihovi strogosti. Z dovoljenjem generalnega priorja karmeličanskega reda je od leta 1567 do svoje smrti leta 1582 ustanovila še šestnajst samostanov. Ob tem je pomagala tudi sv. Janezu od Križa pri ustanavljanju “bosonogih” karmeličanov.
Umrla je 4. oktobra 1582. Papež Pavel V. jo je leta 1614 prištel med blažene, 8 let kasneje je bila razglašena še za svetnico. Leta 1970 jo je Pavel VI. razglasil za cerkveno učiteljico, kar kaže na izredno kakovost in vedno aktualno vrednost njene duhovnosti. Imela je neverjetna mistična izkustva Boga. Razpoznavna je tudi po svojih spisih, razpravah in pismih. Ta imajo v zgodovini španske književnosti posebno mesto.
V slovenščino so prevedena naslednja njena dela: Lastni življenjepis, Pot popolnosti, Notranji grad in Ustanavljanje samostanov
Monika Kovačič

ZNAMENJA

»ODGOVOREN« HAZARD – TEČAJ ZA ZAČETNIKE (6. del) 

ZA IGRE NA SREČO DAMO V SLOVENIJI VEČJI DELEŽ BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA KOT V EVROPI
 
LASTEN IN JAVEN DENAR
Institut za proučevanje igralništva pri ljubljanski ekonomski fakulteti na osnovi analize celovite ponudbe vseh oblik klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji ugotavlja, da je pri nas že mogoče govoriti o zasičenosti trga z igrami na srečo.
Vendar je kolikor toliko pozornim bralcem te analize iz medijskih poročil lahko jasno, da po obsegu trošenja za hazardne igre Slovenci spet enkrat (nezavidljivo) stopamo na evropski vrh in da so številne predvidene, od finančnega ministrstva velikodušno honorirane ekspertize na igralniško temo v danih razmerah brezplodno zapravljanje javnega denarja…
 
VPRAŠLJIVA STROKOVNOST
Ker je danes pri spremenjeni politični konstelaciji razmerje sil še zmeraj bipolarno, politični interesi pa prevladujoči, mislim, da glede na pretekle bogate izkušnje z našimi igralnicami in njihovimi političnimi povezavami ne gre preveč staviti na zanesljivost strokovnih analiz.
 
IGRE NA SREČO NISO INDUSTRIJA
Predvsem je dejstvo, da igre na srečo niso nobena proizvodna industrija; tudi ne mehanična manufaktura niti servisna obrt; ničesar konkretnega serijsko ne proizvajajo, ničesar ustvarjajo in izdelujejo novega ali popravljajo in izboljšujejo. Tudi nimajo značaja trgovine, ki je bistvo vsake korektne trgovske menjave: ustrezno plačilo za določen trgovski artikel. Medtem ko je načelo igralniške »tržne menjave«, da v povprečju za 100 € dobiš samo enega, večinoma pa sploh nič.  Kar s stališča poslovne etike pomeni, da so igre na srečo najbolj trdo oderuštvo, pri katerem kupec bolj ali manj naivno ali mazohistično plačuje razočarane iluzije »daleč stran od ponorelega sveta«.
 
KDO DOBIVA?
Bolj ko se iskalci sreče napajajo s hazardnim »zdravilom človeških usod« in siromašijo, bolj na drugi strani bogatijo njegovi ponudniki; tako da igralniške koncesije pomenijo… legalno obliko najlažjega in najbolj donosnega nelegitimnega okoriščanja; odtod tudi tolikšen menedžerski interes zanje. Saj je edina vsebina in značaj igralniškega posla čim večje kopičenje dobička, ki stalno vzpodbuja pridobitniški pohlep… vse bolj stremijo po popolni privatizaciji dobičkov, iz česar izhajajo tudi stalne zahteve po zmanjšanju že tako relativno nizko odmerjenih davkov.
Kar razkriva skrajno parazitski značaj igralniškega menedžmenta.
 
INTERES
Interes ameriškega igralniškega poslovneža je jasen; doseči čim večji možni dobiček ter vzpostaviti največji igralniški kompleks v Evropi. Kot centralno izhodišče za prodor igralniško zabaviščne »industrije« na odprto evropsko tržišče je tak prodor do neke mere verjetno tudi v splošnem ameriškem interesu, čeprav uradna Amerika doma hazardu sicer ni naklonjena. In ne bi bilo izključeno, če bi se za znižanje igralniških davkov ameriški firmi v Sloveniji zavzelo kakšno meddržavno lobistično priporočilo. V primeru take preizkušnje se mora pač vlada samostojno odločiti za interes lastne države, kolikor ga zmore in hoče zaznati…
 
Draga Ahačič, Ljubljana
(Gl. Delo, 6. okt., Sobotna priloga, Poštni predal 29, str. 38 – povzetek. Podnaslovi so naši.)

IZ SLOVARJA

»M« KOT MLADOLETNI
 
Za mladoletne so Američani po stoletjih ukinili smrtno kazen, kar je ves svet občutil kot olajšanje. Vrhovni sodnik ameriškega sodnega sveta je odlok utemeljil na podlagi prepričanja, da izhajajo skoraj vsa kazniva dejanja iz čustvene neuravnovešenosti mladostnikov.
To prepričanje pa izginja iz Slovenskih in Evropskih sodnih programov za mladostnike. Želja družbe po varnosti je močnejša kakor želja po zdravi mladini, zato se postavlja v ospredje bolj kazenski kakor vzgojni vidik. Tako raje vidimo naše mladostnike v najtrših zaporih kakor v vzgojnih zavodih. Seveda so kazni včasih »večne« in zato ključi letijo v morje, v Sočo ali kako drugo reko.
Družba, ki je po meri človeka, bi morala vzgajati svoje najboljše sinove in prevzgojiti najslabše. V pomoč bi morala vzeti vse možne metode. Kaj pa če jih ni? Lahko ji izumi! Kako lahko je nekoga zapreti v zapor, ne da bi si postaviti vprašanje »zakaj?«. Obtoževati junake zla za kazniva dejanja brez iskanje razlogov, je nespametno.
Mnogo čustvenih in vzgojnih ran je v srcih mladostnikov; iz teh prihaja na dan krik po pomoči. Želja po pozornosti, objemu, skupnem času s starši in podobno so lahko zadnji in najgloblji temelji mnogih kaznivih dejanj. Mladostniki in mladoletniki so samo odsev družbe. Če je družba pokvarjena, od kod bodo jemali njeni najmanjši življenjski zgled? Kako naj odraščajoči pove toplo in prijazno besedo, ko pa je od reklamnega tiska do družbenih vrednot vse usmerjeno k nasilju.
V človeku je želja po komunikaciji tako močna, da je ne more ukrotiti. Vzemimo grafite – napise na stenah – in njihova sporočila. Človek se v svojih večtisočletni zgodovini ne spremeni veliko. Jama v Lascaux, v Franciji je primer, kako je pračlovek sporočal, kakšen je bil lovski plen, s stenskimi poslikavami v jami. Zakaj? Ker ni imel razvitega verbalnega jezika, je to moral nekako drugače povedati članom družbe. Danes imamo razvit jezik, a pogosto ga ne posredujemo našim najmlajšim. Kako tišči, če nekoga ljubiš in mu tega ne znaš povedati. Kako tišči občutek zaprtosti, oddaljenosti, ne sprejetosti… in kako bom to povedal tako, da bodo vsi razumeli – kakor pračlovek, na steni ki je vidna vsem!
Ko »sprašujemo vest« z dolgim moraliziranjem našim sinovom in hčeram poskusimo tisti najtežji predkorak: popridigajmo sebi!
Ne smemo pozabiti, da je zgled močnejši kakor tisoč besed. Če so naša dejanja mrzla in sebična, ne moremo pričakovat od naših zanamcev topline ali prijaznosti.
Opustimo jezik besed in poiščimo jezik dejanj.
Pokažimo z živim zgledom, zakaj moram v nedeljo k maši, zakaj moram spoštovati starejše, zakaj poiskati v družbi sebi primerno mesto ali zakaj previdno ravnati s skupno lastnino. Če bomo oblikovalci družbe sposobni takega temeljnega premika, bo gotovo tudi mladina drugačna. In morda bomo nekega dne odpravili zgodovinski stavek: »Ah, ta današnja mladina!«.

pripravil Aljoša Vodopivec

PABERKOVANJA

MESTNI MISIJON MLADIH V RIMU

V Rimu so v začetku oktobra pripravili mestni misijon mladih z geslom: »Jezus v središču«. V času misijona so pripravili različne prireditve, javne razprave in srečanja z mladimi na njihovih najpogostejših zbirališčih. Na enem od rimskih trgov sta škof Rino Fisichella in znani novinar Giuliano Ferrara 2. oktobra razpravljala o knjigi papeža Benedikta XVI.: »Jezus Nazareta«, kardinal Camillo Ruini, papežev vikar za rimsko škofijo, pa je na Trgu del Popolo 6. oktobra vodil mašo. Več kot 500 mladih misijonarjev je vrstnikom na srečanjih po šolah, na krajih, kjer se običajno zbirajo, na trgih in večjih rimskih ulicah pričevalo o lepoti vere. O delu mladih misijonarjev je msgr. Mauro Parmeggiani, ravnatelj Urada za pastoralo mladih povedal, da evangelizacija pomeni človeku prinašati Božjo ljubezen. »Radi bi uresničili srečanje mladih in te Božje ljubezni.« Eden od mladih je napisal, kako je želja vseh, da bi misijo n resnično izoblikoval odnos ljubezni med Bogom in mladimi, da bi se v njih rodila zvestoba njemu, ki jih ljubi.
To je četrti mestni misijon mladih. Začetki so bili bolj skromni, danes pa se ob teh pobudah zbira vse več rimske mladine. »Čakajo nas, čakajo da jim Cerkev pride naproti. Najteže je vedno v začetku, potrebna je vztrajnost, ki jo mladim primanjkuje. Zato je potrebno začeti z vzgojo in izobraževanjem, da bo srečanje z Bogom premišljeno in da bo kot vrednota sprejeto v iskreni veri. Mislim, da mnogi ljudje v našem mestu iščejo Boga. Mladi s svojim veselim in radostnim življenjem lahko veliko pomagajo pri tem iskanju. Ulice glavnega mesta so v teh dneh razsvetljene z ljubeznijo in vero teh mladih misijonarjev« je zaključil msgr. Parmeggiani.

PLENARNA SKUPŠČINA SVETA EVROPSKIH ŠKOFOVSKIH KONFERENC

Na plenarni skupščini Sveta evropskih škofovskih konferenc v Fatimi so izpostavili središčni temi: družino in ekumenizem. Predsedniki škofovskih konferenc so razpravljali o srečanju v romunskem mestu Sibiu in njegovem vplivu na zbližanje med Cerkvami, en dan pa so predvsem razpravljali o družini. Po besedah govornikov so napadi na zakon (družino) napadi na prihodnost Evrope. Pripravili so dvojni apel: najprej katoličanom, da ne podležejo sedanjemu načinu razmišljanja, ampak da ohranijo zavest o dostojanstvu in identiteti družine živo. Politike so pozvali, da z vsemi sredstvi podpirajo to dragoceno ustanovo, še posebej v dobro otrok. Poleg tega so zelo jasno poudarili nekatera temeljna načela: nasprotovanje relativiziranju zakona, potrebno je okrepiti vernost zakonskih parov, posvetiti večjo pozornost otrokom, ki imajo pravico do očeta in matere, NE znanstvenemu raziskovanju človeških zarodkov, NE banaliziranju splava in NE evtanaziji.

Aleš Rupnik

Menjava »destinacije«

»Danes greva ven na kosilo«, reče gospod Blažič ženi. »Nikamor ne grem!« je odločna žena in pojasni: »V tem bednem kostimu naj bi šla v restavracijo? Taka ne morem med ljudi!« »Tudi prav,« prikima mož mirno, »potem pa greva v živalski vrt!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ZAHVALA
Pretekla nedelja je bila za našo župnijo resnično duhovno bogata. Spodbujeni smo bili k molitvi rožnega venca in se spomnili velikega svetnika sv. Frančiška. Čez dan pa smo kar nekaj ur častili Najsvetejše. Nabirke pri mašah so bile namenjene za naše fante, ki se vzgajajo v postulaturi (leto ali dve), noviciatu (leto na Sveti Gori) in klerikatu (6 let študija na Teološki fakulteti). Bog Vam povrni za vse darove, saj smo našteli  673,14 €.

SREČANJA ZA STARŠE
Po veroučencih so bili starši obveščeni, da so za njih pripravljena srečanja. Starši birmancev so že imeli srečanje, vendar je bila udeležba skromna. Za predšolski, 1., 2. in 3. razred bo srečanje ta ponedeljek, 15. 10. ob 17. ali 18. uri; za 4., 5. in 6. razred pa  v četrtek, 18. 10. ob 18. uri. Dragi starši, pridite, ste pričakovani!
 
ZAKONSKI SKUPINI
V tem tednu bosta imeli tudi srečanji zakonski skupini: mlajša v ponedeljek, 15. 10. ob 19:30 in starejša v četrtek, 18. 10. ob 19:45. V prvo ste  vabljeni zakonci do 10 let zakona  in v drugo zakonci nad 10 let zakona.
 
KRST
Med novokrščence je bila v nedeljo, 7. oktobra sprejeta Enia Testen, hči Aljoše in Mateje Mozetič Testen iz Šempasa. Dobrodošla med kristjani.

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIČNO VOŠČILO
Prisrčno pozdravljamo prvoobhajance in njihove družine!
Voščimo jim, da bi bile vse nedelje v njihovem življenju dnevi posebnega blagoslova Božje navzočnosti, miru, dialoga, z globoko izkušnjo, iz katere so naredili kristjani po Jezusovem vstajenju krščansko pravilo življenja: »Nedelja je Gospodov dan za človeka!«

PRVOOBHAJANCI
S prvoobhajanci se bomo srečevali ta teden ob 19:00 za kratek pogovor in bogoslužno slavje, da se zbližamo z zakramentalnim življenjem kristjanov.
 
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
Vsi mladi, ki radi pojete ali igrate kakšen inštrument, se nam pridružite, da skupaj popestrimo nedeljske maše z mladinskimi pesmimi. Vaje imamo ob sobotah od 17.30 do 19.00. Začnemo to soboto, 20. oktobra. Lepo vabljeni in nasvidenje!

STARŠI - Vprašalnik (branje št. 2)
Ko so starši odgovarjali na vprašanja v zvezi s programom srečevanj, so izpostavili nekaj vprašanj, izmed katerih predstavljamo samo kratek izbor:
PREDLOG: Pred prihodnjo nedeljo se bo sestalo Tajništvo ŽPS in predstavniki staršev v ŽPS, da se pogovorimo, kateremu vzorcu dela s starši naj bi prisluhnili, glede na to, da so predlogi (razumljivo) tako vsaksebi. Vsekakor, starši, na svidenje!

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste pripravili in sodelovali pri prazniku rožnovenske Matere Božje na Vogrskem. Bog vam povrni!
 
STARI IN BOLNI
Župnijska Karitas vabi v Kromberku danes na srečanje: od 15. ure dalje bo prilika za spoved, ob 16. uri maša, pri kateri boste lahko prejeli sveto maziljenje. Podobno srečanje bo prihodnjo nedeljo na Vogrskem. Od 10. ure dalje bo prilika za spoved in molitev rožnega venca, ob 10:30 pa sveta maša. Lepo vabljeni!
 
ROŽNI VENEC med tednom molimo ob oznanjeni uri, sledi sveta maša.

OSEK

MOLITEV ROŽNEGA VENCA
Danes vas k molitvi vabimo ob 14:30 ob postajah križevega pota na Vitovlje. V primeru slabega vremena se k molitvi zberemo v cerkvi sv. Lucije.
 
STARŠI
Srečanj s starši veroučencev se udeležite po razporedu v Šempasu.

SOLKAN

15. SEJA ŽPS
je bila 24. 9. Prednostna naloga letošnjega pastoralnega leta je pastorala družine, kar je bila glavna vsebina seje. Družina je tudi vzgojiteljica verskega življenja. Pri tem jim pomaga župnija z veroukom in drugimi dejavnostmi (spet smo se zavzeli za družinsko mašo enkrat mesečno; s srečanji staršev veroučencev nadaljujemo in povabimo tudi kakšnega gosta). Člani ŽPS so se zavzeli, da bodo v tem letu z življenjem v svojih družinah in molitvijo za vse družine v župniji prvi, ki nekaj naredijo, da bo ta tema postala resnična .
Sprejete pobude za krašenje naše cerkve: v cerkvi na nabiralniku napis »za cvetje v cerkvi«, člani ŽPS se obvežejo, da bo vsak za en mesec na leto odgovoren za krašenje.
Seznanili smo se s potekom pastoralnega tečaja in škofijskega dne na Mirenskem Gradu, z vsebino zadnje seje območnega pastoralnega sveta, opozorili na glavna dogajanja v župniji in sprejeli za kraj letošnjega župnijskega romanja Brezje (odhod je 27. 10. ob 7:30 s »Placa« v Solkanu; cena 15 €).
 
SREČANJA STARŠEV
Danes ali v torek 16. 10. ob 19:00 starši s prvoobhajanci 2008.
V sredo 17.10. ob 20:00 starši veroučencev 5. razreda (9).

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
Za 4. razred je srečanje v torek, 16. oktobra in za 3. razred v sredo, 17. oktobra. S starši 2. razreda se srečamo v torek, 23. oktobra in 1. razreda v sredo 24. oktobra. Srečanja so ob 20:00.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Napovedano srečanje v ponedeljek, 15. oktobra prenašamo na 22. oktober ob 20:00.
 
BIRMANCI
Prvo, predstavitveno srečanje, imamo v soboto, 20. oktobra ob 16:00 v veroučni sobi.
 
OKTOBRSKA POBOŽNOST
Molitev rožnega venca v nedeljo, 21. oktobra pripravijo kandidati za birmo 2009.

ŠEMPETER

SREČANJE ZA BRALCE na Mirenskem Gradu bo v soboto, 20. 10. od 9:00 do 11:00. Gostja srečanja bo prof. Berta Golob, ki nam bo spregovorila na temo »Skrb za lepoto Božje besede«. Srečanje je namenjeno bralcem s celotne Goriške.

SREČANJE ZA ŽUPNIJSKO KARITAS bo v ponedeljek, 15. 10. ob 20:00. Srečujemo se enkrat mesečno. Oblikujemo srečanja za starejše obiskujemo bolnike pred božičem, veliko nočjo in ob rojstnih dnevih, sodelujemo pri različnih prireditvah in praznovanjih. Vsi se lahko tej skupini še pridružite.

DRUŽINSKA MAŠA bo v nedeljo, 21. 10. ob 10:00. Družinske maše bodo enkrat mesečno. Tokrat k sodelovanju vabim zakonske skupine Najina pot. Vabljene tudi družine z majhnimi otroki.

SKUPNA OZNANILA 

ŠKOFIJSKO ROMANJE NA BREZJE
Ob 100-letnici kronanja milostne podobe vas v soboto, 27. oktobra 2007 vabimo na škofijsko romanje na Brezje. Prijavite se pri domačem župniku. Cena je 15 €.
 
SREČANJE MAŠNIH BRALCEV NOVOGORIŠKEGA OKROŽJA bo v petek, 19. 10. ob 19:30 v konkatedrali (škof dr. Jurij Bizjak: Judje, kristjani, muslimani).
 
MISIJONSKA NEDELJA
Prihodnja nedelja je misijonska. Naši darovi so ob tej priložnosti namenjeni za potrebe misijonarjev.
 
PRIPRAVA NA BIRMO
Srečanje z animatorji imamo v petek, 19. oktobra ob 20:00 v konkatedrali.
 
ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA (ŠVP)
ŠVP bo začela z delom v sredo 24. oktobra ob 19:30 (takoj po večerni maši, ki je ob 19:00). Letos je na vrsti program 3. letnika. Vsak udeleženec lahko vstopi v katerikoli letnik. ŠVP je namenjena odraslim za bolj sistematično obnovitev osnovnih vprašanj krščanskega življenja in verskega znanja. Dodatna pojasnila dobite na tel. 333 30 86.
Vabljeni!