25. NAVADNA NEDELJA 23. 9. 2007 // Leto VIII // Št. 5
UVODNIK
LJUDJE NOSIJO KRISTUSOVE RANE
Na tržnici sveta je skoraj vse ponujeno v prodajo: zemlja, voda,
predvsem pa ljudje. Štiri ali pet mednarodnih družb tekmuje med
seboj za lastništvo nad vsemi semeni in s tem nad rodovitnostjo
zemlje. Obstaja težnja za posedovanje DNK zemljevida
človeštva, da bi se majhna skupina polastila same naše
narave. Po internetni mreži krožijo informacije, novice, kultura,
predvsem pa denar, a večina človeštva je iz te mreže izključena.
Obstaja še večja mreža, ki je večjemu delu ljudi nevidna: to je
globalna skupnost industrije z drogo, orožjem, telesnimi organi in z
belim blagom. Vse to se hrani z neizmerno revščino in
neenakostjo v svetu. Nasilje tega sveta je marsikje povezano s
popačeno religijo. Živimo v državah, ki prodajajo orožje in s tem
ustvarjajo dobiček. Ko v Afriki marsikje padajo režimi, je to pogosto
povezano z velikimi subvencijami, ki jih Združene države Amerike in
Evropska unija dajejo našim kmetom, kar je uničilo kmetijstvo
mnogih afriških in azijskih držav. Volimo politike, ki
postavljajo nepoštene ovire v trgovanju in iz poceni hrane
kujejo dobičke. Milijoni revnih umirajo za aidsom, ker
farmacevtske družbe nasprotujejo proizvodnji cenejših vrst
zdravil.
Kako naj temu novemu svetu izgovorimo močno besedo? Pred močjo
globalnega tržišča, kakšno moč sploh imamo? Pred ogromnim
bogastvom mamilarskih baronov in mrežo kriminala, kaj sploh lahko
storimo? Kako naj postanemo slišni pred brezbrižnostjo tolikih
ljudi?
Pogosto so ravno religije tiste, ki spregovorijo v imenu vse bolečine,
revščine in krivice. Katoliška cerkev nima ničesar
povedati o ničemer, zlasti ne o morali, dokler vsi ti ljudje v njej ne
najdejo kralja veselja, v katerem se Bog sam raduje zgolj nad tem, da
so, da bivajo. Ob vsej tej žalosti se ne sme spregledati in izgubiti
evangeljskega veselja. Najprej je to veselje, ki izvira iz
uboštva. To se bo temu svetu, v katerem vlada denar, zdelo noro.
Potem je to veselje, ki sanja o Božjem kraljestvu, kar je življenjskega
pomena za svet, ki je izgubil svoje sanje o prihodnosti. Kristjan je
navzoč na krajih trpljenja. Vendar ne potrt in žalosten, temveč z
veseljem, ki temelji na Božji radodarnosti, ki izziva mišljenje
trga, na katerem je mogoče vse kupiti in prodati. Veselo pričevati o
tem, da se Bog in lakomna sebičnost izključujeta, pa od kristjana
zahteva, da tvega, se izpostaviti ranljiv in nezavarovan nasilju tega
sveta.
Pristno krščansko veselje je povezano s sposobnostjo za bolečino
v trpljenju. Brez tega je samo slepo veseljačenje. Če naša srca
niso odprta za trpljenje, bo naše veselje zgolj prazno
veseljačenje. S Kristusom moramo deliti ne samo njegovo trpljenje,
ampak tudi njegovo veselje. Globoko veseli smo lahko samo tedaj, če nas
prizadene križanost tega sveta in Kristusove rane, ki jih rojevajo
ubogi.
p. Bernard
VREDNO SPOMINA
OB 60. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE (3. del)
Po podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947 se je postavilo
vprašanje glede izbora sedeža Apostolske administrature za
ozemlje, ki je prišlo pod Jugoslavijo. Goriški
nadškof Margotti je predlagal župnijski in dekanijski sedež v
prafari Solkan. Iz Vatikana so povprašali tudi po primernih
kandidatih za mesto apostolskega administratorja. Nadškof
Margotti je predlagal dva kandidata: dr. Mihaela Toroša,
profesorja cerkvenega prava v goriškem bogoslovju, in dr. Franca
Močnika, spirituala v istem semenišču. 22. marca 1947 je najprej
prišlo iz Rima obvestilo, da je dr. Toroš določen za
administratorja goriškega dela. Isti dokument je dr. Močnika
določal za administratorja poreško-puljske škofije in
dela tržaško-koprske škofije, ki je prišel pod
jugoslovansko upravo. Že 29. marca je nadškof Margotti predlagal
zamenjavo ozemlja uprav med dr. Močnikom in dr. Torošem. V
dopisovanje oz. izražanje mnenj se je 23. aprila 1947 vključil
še tržaški škof A. Santin, ki je predlagal, da bi
bili imenovani trije apostolski administratorji. Poleg omenjenih
še dr. Jakob Ukmar za jugoslovanski del tržaško-koprske
škofije. Ob koncu dopisovanja in izražanja pobud je 6. maja 1947
nadškof Margotti v Vatikan sporočil željo goriških
slovenskih duhovnikov, da bi imenovali dr. Močnika za upravitelja
goriškega dela. Nameni nadškofa Margottija glede
imenovanja administratorja za Goriško so razvidni tudi iz
dejstva, da je že v začetku februarja 1947 poslal tedanjega
bogoslovnega spirituala dr. Močnika na zahtevno župnijo v Solkan.
Usklajevanje je bilo končano z odlokom sv. konzistorialne kongregacije
z dne 2. julija 1947, s katerim je apostolski administrator dela
goriške nadškofije, ki je po mirovni pogodbi pripadel
Jugoslaviji, postal dr. Franc Močnik. Dokument je podpisal kardinal
Rossi. V njem je jasno poudarjena vloga in položaj novega apostolskega
administratorja, to je: "nadžupnika Solkana v goriški
nadškofiji – z vsemi pravicami, pooblastili in dolžnostmi,
ki v mejah občega prava pripadajo rezidencialnim škofom. Izvzeto
je le tisto, za kar se zahteva škofovsko posvečenje, brez
kakršnihkoli drugih omejitev." (Dokument iz solkanskega
župnijskega arhiva).
Odlok je bil uradno objavljen tik pred priključitvijo, 13. septembra
1947. Dva dni kasneje, le nekaj ur pred formalno priključitvijo, je
solkanskemu nadžupniku dr. Močniku uradni dekret o imenovanju izročil
nadškof Margotti.
Msgr. dr. Franc Močnik se je rodil pred natanko 100 leti, 26. septembra
1907 v Idriji. Realko je dokončal v domačem kraju in se leta 1925
vpisal na Univerzo v Bologni, kjer je študiral matematiko do
leta 1930. Istega leta se je vpisal v goriško Centralno
bogoslovno semenišče. Mašniško posvečenje je
prejel 17. marca 1934, isto leto je v Bologni uspešno doktoriral
tudi iz matematike. Od jeseni 1937 je deloval na Goriškem. Težko
je našteti vse funkcije, ki jih je dr. Močnik opravljal v
goriški nadškofiji (profesor, spiritual, časnikar), med
drugim je bil dolgoletni urednik Katoliškega glasa.
Umrl je 4. novembra 2000 v Gorici.
Renato Podbersič ml.
ZNAMENJA
»ODGOVOREN« HAZARD – TEČAJ ZA ZAČETNIKE (3. del)
IZ GOVORA G. JANEZA LAMPETA V AJDOVŠČINI 16.09.2007
RAD BI Z VSEMI VAMI DELIL, KAR ČUTIM V SRCU!
Mešanica veselja, ko vem, da z našimi skupnimi
prizadevanji delamo in gremo strmo navkreber proti pravemu cilju in
žalost, ko vidim, da zagovorniki in predstavniki kapitala za svoj žep
in veliko materialno razkošje v zameno za ceno izmuzljivega
upanja v obliki treh banan v vrsti iščejo med nami šibke.
Igralniška dejavnost je skrajno perverzna in nadvse kruta. Oni
sami in ne zaradi pogajalskih sposobnosti naših oblasti, kot
želijo predstaviti, želijo igralništvo pripeljati in ga
približati v naš vsakdan.
Masažni saloni, takšni in drugačni lokali, kongresne dvorane in
druga vzporedna ponudba je del njihovega marketinškega pristopa.
Ne da si želijo odraslih gostov, odkrito govorijo, da si želijo v svoja
središča celotne družine z otroki.
Še več, ta vzporedna ponudba z nizkimi cenami predstavlja
nelojalno konkurenco in propad ter zapiranje ponudnikov podobnih
turističnih dejavnosti. Od tu tudi ugotovitve mednarodno priznanih
strokovnjakov, da ta dejavnost praktično ne ustvarja novih delovnih
mest, ampak le prezaposlitve.
Z našim nasprotovanjem širitvi igralniške ponudbe
dajemo svoj prispevek k razvoju zdravega turizma, ki bi lahko ob
neprecenljivih naravnih danostih, zgodovinskih in kulturnih spomenikih
zaživel v vsej svoji danosti od Predela do Sečoveljskih Solin.
Pri vzporedni turistični ponudbi, o kateri govorijo gre za prefinjen in
izdelan marketinški pristop s ciljem otresti se negativne
podobe, ki jo je igralništvo imelo skozi zgodovino.
Njihov cilj je vstopiti v človekov vsakdan in, kar je obsojanja vredno,
poneumiti in globoko v notranjosti nedolžnih src vcepiti ljubezen do
lažnega Gardalanda z bazenčki in lučkami. Temu pravijo ponudba za vso
družino.
SUMLJIVI DOBROTNIKI
Želijo nas prepričati, da je investicija donacija. Investicija ni
donacija. Poslovneži vlagajo denar tja, kjer vedo, da ga bodo po
določenem času skupaj z obrestmi dobili nazaj. Naše
vprašanje je obratno: Kdo in na račun katerih dobrin, bo
igralničarjem vrnil tistih 750 mio € skupaj z dobičkom in
obrestmi? To vprašanje je resnična prava skrb, ki bi jo
morali zagovarjati zastopniki javnega interesa – torej država.
Nekatere tuje študije, ki so poleg koristi, ki jih
prinaša igralniška industrija v obliki zaposlitev in
davkov zajele tudi večino t.i. posrednih stroškov
igralništva, dokazujejo, da igralništvo državi ne
prinaša koristi ampak škodo v razmerju 1 : 2.
Razhajanja glede domnevnih ekonomskih koristi so prevelika, da bi lahko
odgovorno in pošteno postavili višino obdavčitve
igralništva. Naj se natančneje izmerijo štroški te
dejavnosti in da se tako kot na področju tobaka in alkohola uveljavi
Pigoujevo načelo, da dejavnost sama krije negativne posledice, ki jih
povzroča družbi.
Slab občutek imam, ko vem, da bom moral z davkom pri nakupu kruha
plačevati za odpravljanje negativnih posledic igralništva,
medtem, ko se bodo lastniki bahali na račun neumne države in
državljanov.
Janez Lampe
IZ SLOVARJA
»A« KOT ANOREKSIJA
Med sodobno mladino trpi njen precejšen del, ker nima idealne
telesne postave iz naslovnic revij. Obsedenost z lastnim telesom je
tema, ki je vedno zaposlovala mladostnike. Zdaj pa se dogaja sprememba,
tako hitra in globoka, da ne preseneča le doraščajoče ampak vse
nas. Poseganje po dietah, tesnoben nadzor nad lastno težo,
zaskrbljenost zaradi milimetra maščobe postaja obsedno stanje.
Strah zbuja tudi tekmovanje med anoreksiki na internetu.
Spletne strani propagirajo lažno pozitivno filozofijo o tej bolezni z
učenjem metod bruhanja, svetovanjem močnih odvajal in posredovanjem
naslovov raznih centrov v tujini, kjer anoreksiki lahko trenirajo
dolgotrajne odpovedi hrani.
Kdo daje dovoljenje družbi in sredstvom družbenega obveščanja,
da spodbujajo nemogoče, nedosegljive in sploh nezdrave telesne
podobe? V ospredje vstopa miselnost, da je odprava hranjenja –
nujno potrebno za človekovo preživetje! – tudi odprava odvečnih
kilogramov.
Spričo tega potrebuje družba resno streznitev in jasno usmeritev o
svoji lastni samopodobi. Tak poseg pa bo onemogočen vse do takrat, ko
bodo po televizijskih zaslonih in internetnih spletnih straneh
poskakovale pomanjkljivo hranjena dekleta. Le ta so bila prej skrbno
izbrana in poiskana, kar izničuje verodostojnost, da je vsa populacija
taka. Podoba telesa je tista, ki nam povzroča največ težav. Cvetoči trg
telovadnic, fittnessov in drugih salonov kjer sta lepota in zdravje na
hitrem dosegu to potrjujejo.
Te misli peljem v naše domove.
Koliko je mater in očetov, ki se brezupno gledajo v zrcala in kremžijo
ob pogledu na prsi, zadnjice, gube, sive lase in podobno.
Toliko pozornosti je namenjene telesu in zunanjemu izgledu,
opuščamo pa skrb za notranje ravnovesje in zdravje. Nimamo časa
za čustveno veselje »počutiti se dobro v družini« na račun
dragega zunanjega videza. Porabimo cele dneve, da skrbno negujemo in
oblikujemo zunanjo podobo a nismo pripravljeni nameniti kakšne
ure za delitev sreče svojimi domačimi ali prijatelji.
Centimetri, kalorije in kilogrami postanejo bolj pomembni kakor bistvo življenja.
Spominjam se zgodbe, ko je hotel človek kupiti nove čevlje. Z veliko
natančnostjo je izmeril stopalo in si številko zapisal na
listek. Hitro se je odpravil od doma in, kot se pogosto zgodi, pozabil
listek z merami doma. Na sejmu, pred čevljarjevo trgovino, opazi, da
nima listka s seboj. »Joj, joj, listek sem pozabil!«, je
vzkliknil in odhitel domov ponj. Ko se je vrnil, je bilo sejma konec in
čevljarja ni bilo več. Prijatelj ga je vprašal: »Zakaj
nisi čevljev kar tam pomeril?« Odgovoril je: »Raje zaupam
svojim meram.«
Preveč ljudi dela iz svojih mer in številk tako perverzno igro,
da zapadejo v nevarnost, da dobijo zaprto čevljarjevo trgovino ali celo
zgrešijo smisel življenja.
Ne smemo pozabiti, da vsaka lepota – tudi tista, ki nam jo drago proda plastični kirurg – prej ali slej mine.
Notranja lepota ostane!
Lepota duše vstopa v odnose, daje veselje in zbližuje ljudi.
Pripravil Aljoša Vodopivec
PABERKOVANJA
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
»Postanite kritični, naučite se razlikovati med dobrim in zlim, v
odnosu z Jezusom se naučite živeti bolj modro« je v pismu
šolarjem, ki v teh dneh začenjajo novo šolsko leto
priporočil kardinal Grocholewski, prefekt kongregacije za
katoliško vzgojo.
V pogovoru za Radio Vatikan je kardinal vsem šolarjem zaželel,
da ob izpopolnjevanju znanja, ko se učijo uporabljati tehnična
sredstva, napredujejo tudi v modrosti, v kritičnem presojanju, v
odgovornosti za življenje in da bi dobro uporabili priučeno znanje.
Modro življenje zahteva žrtve, odpovedi, obvladanje želja in nagonov.
Samo takšne osebe dozorevajo in postajajo uresničevalci
resničnega dobrega in pravega napredka. Pristen odnos z Gospodom, s
Kristusom lahko v doseganju modrosti veliko pomaga: »Kristus je
vaš največji prijatelj. Potrudite se, da ohranite stik z Njim.
On vas resnično ljubi in vam lahko pomaga, da postanete zrele osebe, ki
si resnično prizadevajo za uresničenje dobrega, tudi za druge«,
je povedal kardinal.
Na vprašanje, kaj naj šola uči je rekel, da je predvsem
potrebno ljubiti in iskati resnico. Danes pogosto zasledimo relativizem
v iskanju resnice o življenju in naši usodi, kar prinaša
razne oblike demagogije in željo po prevladi nad drugim. Rast v
ljubezni in resnici pa izoblikuje podobo osebe, ki je resnično
svobodna. »V šoli, še posebej osnovni, je potrebno
otroke učiti, da vzljubijo resnico.
Resnica za nas kristjane ne more biti izvzeta iz življenja in iz tega, kar nas uči Jezus«.
Na vprašanje, kako naj vzgojitelji oblikujejo odnos do
šolarjev je odgovoril, da ima dober vzgojitelj učence rad. Zelo
pomembno je, da s svojim življenjem pričuje o tem, kar uči.
RELIGIJA V SODOBNI DRUŽBI
Jürgen Habermas je na srečanju v rimskem parlamentu govoril o
odnosu med sekularizacijo in religijo. Filozof, s katerim je prof.
Ratzinger pogosto razpravljal o razmerju med razumom in vero, je na
srečanju govoril o religiji in laičnosti v moderni družbi. Poudaril je,
da je potrebno redefinirati pojem sekularizacije: danes ne moremo več
trditi, da modernizacijo lahko ustvarimo samo pod pogojem
manjšega vpliva religije.
Na globalni ravni se dogaja pravi verski preporod, ob katerem se
dozdeva, da je Evropa izjema. Izguba javne vloge, kakor tudi težnja, da
vero privatiziramo, ne pomeni, da religija neizogibno izgublja pomen in
vpliv v družbi. Laicistično zavračanje vernih, njihovega
mišljenja lahko samo ruši enakost oseb. Vsaka filozofska
misel se mora zavedati, da verske tradicije ohranjajo vsebine resnice,
ki še vedno navdihuje civilno družbo in se vzdržati ocenjevanja
o racionalnosti ali iracionalnosti religije kot take, je zaključil
Habermas.
Aleš Rupnik
Pobeg
Fant z dolgimi lasmi čaka pri frizerju. Ko pride na vrsto, spusti
naprej koga drugega. To traja, dokler ni konec delovnega časa.
»Ali te je strah?« ga vpraša frizer. »Ne.
Pobegnil sem od doma. Edino tu me prav gotovo ne bodo iskali!«
IZ ŽUPNIJ
KAPELA
SVETOPISEMSKA RAZSTAVA
Razstava pod naslovom prisotnost Svetega pisma v Škrabčevi
knjižnici bo odprta do srede, 26. septembra od 9. do 12. ure in od 15.
do 17. ure. Vabljeni na ogled.
6. SIMPOZIJ O DELU P. STANISLAVA ŠKRABCA
Glej skupna oznanila!
Na predvečer simpozija, v četrtek, 27. septembra, pa bo ob 19. uri
maša za pokojnega p. Stanislava Škrabca, ki jo bo daroval
provincial slovenske frančiškanske province Sv. Križa p. dr.
Viktor Papež. Lepo vabljeni.
LETO DRUŽINE
29. septembra, na zadnjo nedeljo v mesecu, bomo ob 10. uri pričeli leto
družine. Želimo poživiti družinsko molitev, hkrati pa tudi molitev za
nove duhovne poklice. Zato bo torba z ikono sv. Frančiška,
Svetim pismom in molitvenikom ter zvezkom romala od družine do družine.
Družine se bodo vpisale na poseben seznam. Naj nas ta pobuda med seboj
poveže in da posameznim družinam moči za premagovanje vseh življenjskih
ovir.
KRSTA
Isabél, hči Victorja Ferdinanda in Katje Legizamon Villalba
in Theo, sin Leona in Denise Claire Tanhofer.
Želimo novokrščencema, da jima luč vere nikoli ne ugasne.
KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI – VPRAŠALNIK
Starši veroučencev ste po otrocih v zadnjem tednu dobili na dom
vprašalnik. Prosimo, da izpolnjenega v tem tednu vrnete
prav tako po veroučencih.
PRVOOBHAJANCI IN BIRMANCI
Jutri so med 17:00 in 19:00 srečanja s posameznimi prvoobhajanci. Pridejo z zvezki.
Z birmanci se bomo zbrali prihodnjo nedeljo ob 10:00 in bomo pri maši ob 11:00.
POROKE
Poročili so se: Jurij Kožman in Suzana Bremec 08. 09. 2007; Dejan
Vodopivec in Julijana Hvala 15. 9. 2007; Marko Hiti in Maša
Mahkovič prav tako 15. 09. 2007.
Voščimo jim vsega blagoslova!
POGREB
Na Stari gori smo se 21. septembra poslovili od Valterja Marussiga (64) s Cankarjeve 13.
Naj počiva v miru!
ČIŠČEJE CERKVE
Bog plačaj staršem prvoobhajancev, da so se takoj odzvali.
Prosimo, da se drug na drugega zanesemo, tako glede udeležbe pri
čiščenju, kakor glede opravljenega dela. Družine birmancev se
medtem v mislih pripravijo za to opravilo. Na prvem srečanju se boste
vpisali v pripravljen razpored. Hvala!
KROMBERK VOGRSKO
POROKA IN KRST
Včeraj, 22. septembra sta se v Kromberku cerkveno poročila Pintar Erik
in Karmen (Marija) Blažič. Pri tem smo tudi krstili njuno hčerko Kajo.
Iskrene čestitke!
KRST
Na Vogrskem prejme danes (23. septembra) zakrament krsta Gaj Gorjan,
št. 90. Staršema čestitamo in voščimo lepo vzgojo!
VEROUK
Veroučna srečanja z versko in moralno vzgojo tečejo po objavljenem urniku v Kromberku in na Vogrskem.
OSEK
PASTORALNA PRAKSA
Prejšnji teden in v prihodnjem tednu bo med nami na pastoralni praksi bogoslovec Marko Sabotič iz Borjane.
STREŽNIKI
Srečamo se v petek ob 17:00. Lepo povabljeni, da se dogovorimo o
sodelovanju pri maši. K sodelovanju vabim tudi nove člane.
STARŠI
Srečanj s starši veroučencev se udeležite po razporedu v Šempasu.
SOLKAN
PRVO OBHAJILO
z Jezusom v evharistiji bo za 14 otrok v nedeljo ob 10:00. Z družinami
prvoobhajancev se bomo neposredno pripravljali v sredo, četrtek in
petek pri maši. Spoved bo za prvoobhajance in njihove domače v
soboto ob 17:00, za ostale ob 18:30.
Čim večkrat med dnevom bodimo pri obhajilu z Jezusom v bratu, med nami in v Besedi.
NAŠI RAJNI
17. 9. je Gospodar življenja poklical v večnost 85-letno Emo Plesničar
r. Mojk, IX. korpus 30. Naj ji sveti luč neskončne Božje ljubezni!
ŠEMPAS
SHOD V ŠMIHELU
V nedeljo imamo shod v Šmihelu. Sveta maša bo ob 17:00.
Gospodinje in druge povabim, da poskrbijo za skromno pogostitev. V
soboto v Ozeljanu ni večerne nedeljske maše.
PREDŠOLSKI OTROCI
Vabimo vas na srečanje in pevske vaje v petek ob 16:00.
STREŽNIKI
Prvo srečanje v letošnjem letu imamo v soboto ob 10:00. Vabim, da se nam pridružijo tudi novi člani.
SREČANJA S STARŠI
S starši veroučencev 8. razreda se srečamo v ponedeljek, 1.
oktobra, s starši 7. razreda pa v torek, 2. oktobra. Srečanja so
ob 20:00.
ŠEMPETER
BOGOSLOVEC MED NAMI
Boštjan Fegic, bogoslovec 4. letnika, doma iz župnije
Šturje, bo letošnje pastoralno leto v naši župniji
na pastoralni praksi. Za študij teologije in duhovništvo
se je odločil po študiju agronomije in osemletni službi v
trsnici v Vrhpolju.
SREČANJA ZA STARŠE
Ta teden začenjamo s srečanji za starše. V torek, 25. 9. ob
20:00 bo srečanje za starše veroučencev 1. razreda, v četrtek,
27. 9. ob 20:00 pa za starše 2. razreda. Na srečanje naj pride
vsaj eden od staršev vsakega otroka, ki ga pošiljate k
verouku. Brez povezanosti z vami in vašega sodelovanja tudi
naše delo na področju kateheze in verske vzgoje ne bo
učinkovito.
DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
V sredo, 19. 9. smo začeli z Delavnicami molitve in življenja pod
geslom: »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti!«. Če
se želi kdo še pridružiti, je dobrodošel. Srečanja bodo
ob 19:30 (takoj po maši). Dobrodošli vsi, ki želite
poglobiti svoj odnos z Bogom, tudi iz drugih župnij. Srečanja vodi
gospa Biserka iz Podrage.
ŽUPNIJSKO ROMANJE V PREKMURJE
Pred nami je župnijsko romanje v Prekmurje, in sicer v soboto 6. 10.
Odhod avtobusa bo zjutraj ob 5:00. Cena prevoza bo 20 €, cena
kosila 6 €. Še je nekaj prostora v drugem avtobusu.
Pohitite s prijavami.
SKUPNA OZNANILA
ŠESTI SIMPOZIJ O DELU P. STANISLAVA ŠKRABCA
Frančiškanski samostan Kostanjevica v sodelovanju s Slavističnim
društvom Slovenije prijazno vabi na 6. simpozij o delu p. S.
Škrabca na temo ŠKRABČEVA NAGLASNA TEORIJA SLOVENSKEGA
KNJIŽNEGA JEZIKA IN SLOVENSKA NAREČJA. Simpozij bo v petek, 28.
septembra 2007, ob 9. uri, v sejni dvorani Območne obrtne zbornice v
Novi Gorici, Ul. Gradnikove brigade 6.
KVATRNA NEDELJA
Današnja kvatrna miloščina je namenjena za
semenišče in za druge potrebe škofije. Iskrena hvala za
darove!