24. NAVADNA NEDELJA 16. 9. 2007 // Leto VIII // Št. 4

UVODNIK

ZDRUŽITEV ALI LOČITEV

Danes, 16. septembra opolnoči je preteklo 60 let, odkar sta bila Slovenska Istra in del Primorske dokončno priključeni matični domovini Sloveniji. S praznovanji, proslavami in s hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki so k temu pripomogli, na čelu s »tigrovci« in vsemi zavednimi Slovenci, ki so v času italijanskega fašizma ohranjali slovensko kulturo, besedo in narodno zavest.
Obletnica pa ni samo vzrok za proslavljanje in veselje, ampak se nam ob njej postavlja tudi vprašanje: zakaj je drugi del našega narodnega ozemlja ostal izven matične domovine? Odgovor moramo verjetno iskati v dejanjih drugih, ki so zaslužni. Mnogi Primorci so se v partizanskih vrstah iskreno borili za svobodo svoje domovine in svojega naroda, pa so bili izigrani in izrabljeni, saj sta bila partijskemu vodstvu pomembnejša revolucija in oblast, kot pa svoboda in združitev slovenskega naroda.
Drugi vzrok pa moramo iskati verjetno pri nekaterih zaveznikih, ki so državno mejo določali. Začela jih je peči vest. Deset tisoč, ki so jih tudi sami izročali slovenskim in jugoslovanskim oblastem, jih je končalo v množičnih grobiščih. Del slovenskega naroda so morda sedaj hoteli »obvarovati« takšne »svobode«… Občudoval sem preroško daljnovidnost slovenskega duhovnika v Gorici, ki mi je rekel: »Tudi duhovniki smo si prizadevali, da bi čimveč ozemlja prišlo pod Jugoslavijo, čeprav je bila komunistična; vedeli smo, da komunizem ne bo trajal dolgo, meja pa bo verjetno ostala za vedno.«
Razmejitev med Jugoslavijo in Italijo je imela posledice na zelo širokem spektru področij: od mednarodnih in medblokovskih do cerkvenih ter družinskih in osebnih. Meja je prerezala goriško in tržaško škofijo, mnoge župnije in celo pokopališča. Gorico in goriške Slovence je odrezala od njim tako drage Svete Gore in Kostanjevice; kronist je ob tej priložnosti zapisal: »V nedeljo, 14. septembra je veliko Slovencev prišlo po slovo od Kostanjevice. S težkim srcem so se po petih lavretanskih litanijah ljubitelji Kostanjevice vračali preko že postavljene demarkacijske črte v Gorico.«
Čeprav naj bi šlo takrat za združitev, je šlo na mnogih področjih, tako narodnega kot osebnega življenja, za ločitev. Prav zato veselje ni bilo podobno veselju pastirja, ki je našel izgubljeno ovco, ali očeta ob sinovi vrnitvi, ampak je bilo zaznamovano z bolečino, tako na eni, kot na drugi strani državne meje. S čim in s kom vse se bomo morali še spraviti, da bomo lahko zaživeli v resničnem prijateljstvu in miru? A pri tem ne gre za kakršno koli »spravo«, ampak tisto, ki temelji na iskrenem spoznanju in priznanju resnice, ki nas edina lahko osvobodi – tako na eni, kot na drugi strani državne meje ...

p. David

VREDNO SPOMINA

OB 60. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE (2. del)

Beograjski sporazum, podpisan 9. junija 1945 je določal, da se ozemlje Julijske krajine razdeli na Cono A pod zavezniško, to je anglo-ameriško vojaško upravo in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo. Razmejitev je predstavljala t.i. Morganova črta, ki je v coni A pustila obe stoletni središči primorskih Slovencev, Trst in Gorico, ki sta bili hkrati tudi središči škofij.
Po sporazumu se je jugoslovanska vojska morala umakniti iz cone A, le na Krasu je lahko ostal odred njene vojske.
Nadškofu Margottiju je bil dejansko onemogočen prihod v cono B in ovirane njegove pastoralne dejavnosti, npr. branje pastirskih pisem. Tudi v coni A je goriški nadškof le s težavo prihajal med slovenske vernike. Konkretno se je to v dobrih dveh letih do uveljavitve mirovne pogodbe zgodilo samo petkrat in še to v krajih blizu Gorice, oziroma blizu razmejitvene črte: Kanal (pridiga pri maši), Solkan (prvo sv. obhajilo), Vrtojba (maša za ubitim duhovnikom Zavadlavom), Štandrež (birmovanje) in Borjana (birmovanje). V Solkanu se je Margotti sredi junija 1946 udeležil slovesnosti prejema prvega sv. obhajila, ob odhodu so ga lokalni prenapeteži kamenjali, kar jasno kaže na družbeno klimo v tem kraju in režiranje "ljudske oblasti" v ozadju. Pritiski, natolcevanja in šikaniranja duhovnikov so se kazali tudi v coni A, kjer nove jugoslovanske oblasti formalno niso imele nobenega vpliva, višek je nedvomno pomenil uboj župnika Izidorja Zavadlava iz Gorenjega polja sredi septembra 1946.
Na osnovi pariške mirovne pogodbe, podpisane 10. februarja 1947, je nova meja med Italijo in Jugoslavijo boleče posegla v ureditev goriške nadškofije in jo dejansko razpolovila s črto sever-jug. V Italiji je ostal goriški nadškofijski sedež, medtem ko je Jugoslavija pridobila Vipavsko dolino, Kras, Posočje in Brda. Od dobrih 310.000 vernikov na celotnem področju nadškofije jih je približno 150.000 prišlo pod Jugoslavijo, dobrih 160.000 pa pod Italijo. Na jugoslovanskem ozemlju je takrat delovalo 119 duhovnikov, na italijanskem pa 178, od katerih je bilo 43 Slovencev. V etničnem smislu je to pomenilo, da so se v jugoslovanskem delu Goriške znašli praktično samo Slovenci, medtem ko je ostala v italijanski državi številčna slovenska manjšina (ok. 20.000).
Že v času od podpisa mirovne pogodbe do njene ratifikacije in dokončne uveljavitve (15. september 1947) si je najvišje vodstvo katoliške Cerkve prizadevalo za cerkveno-upravno ureditev ozemlja, ki je prišlo pod Jugoslavijo. Steklo je živahno dopisovanje med Rimom in Gorico, kjer sta bila glavna protagonista goriški nadškof Margotti in msgr. Domenico Tardini, tajnik Kongregacije za izredne cerkvene zadeve v okviru vatikanskega Državnega tajništva. O tem nam pričajo tudi številni ohranjeni dokumenti shranjeni v Nadškofijskem arhivu v Gorici, v fondu nadškofa Margottija.

Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

»ODGOVOREN« HAZARD - TEČAJ ZA ZAČETNIKE (2.del)

KDO SE BOJI IGRALNIC?
Kot je videti, je bilo naročeno urednikom tednika, ki je blizu najmočnejši vladni stranki, naj se po ponesrečeni in neokusno navijaški kolumni za širitev igralništva običajno dobro informiranega dr. Mateja Makaroviča, objavil jo je v juliju, vrnejo k zadevi bolj uravnoteženo. Propagirali naj bi igralništvo, vendar ne več brezglavo »čez drn in strn«, kakor so to počeli igralniški trubadurji, preden so se začela v javnosti množičneje oglašati kritična opozorila o tveganjih igralniške industrije. Delu javnosti je zdaj jasno, da ima igralniško početje veliko višjo družbeno ceno, kot so jo bili pripravljeni priznati pobudniki širitve. Igralništvo pušča za seboj vidne sledi, ki jih ni mogoče izbrisati po pravilu »odvrzi, pohodi in misli nase.«
Govorimo o posledicah, ki jih pušča igralniška industrija na ljudeh, njihovem zdravju, počutju, okolju, odnosih, kulturi itn.

BAVBAV ALI RAZVOJNA PRILOŽNOST?
Razvojno priložnost v igralništvu vidijo tisti, ki ponavljajo za igralniškimi dobičkarji in nekaterimi župani ter, (naj ne zamerijo neposrednega izražanja!) napočeznimi raziskovalci, da je igralništvo vlečni konj razvoja. Kar je žalitev za »vlečne konje«: obrtnike, podjetnike, šolstvo, industrijo, kmete, za zaposlene v Italiji, da naštejemo samo nekaj področij, pri katerih ne gre prekladanje denarja iz »ljudskih« žepov v bisago dobičkarjev, marveč za ustvarjanje nove vrednosti.
Dokler ne bo narejena neodvisna študija o tem, katere možnosti in priložnosti je Nova Gorica zamudila v zadnjih petnajstih letih in katerih priložnosti ne ustvarja danes za jutrišnje odrasle, se je težko»argumentirano« pogovarjati o dometu igralništva.
Na odgovor čaka tudi vprašanje, zakaj zagovorniki igralništva tokrat tihotapijo igralništvo kakor da sega sramujejo. Češ, saj ne gre v bistvu za igralništvo, ampak za mnogo, mnogo več, za »še ne videno«.
V tej fazi masiranja »lokalne skupnosti« zmanjšujejo pomen hazarda in ga pakirajo v turizem, v turistično destinacijo, v center dobrega počutja in zabave.
Nova Gorica ni turistična destinacija, če odmislimo turističnost, kot jo ima vsak kraj ali mesto. Nova Gorica je igralniška destinacija. In konec. To so meje igralništva in lahko samo sanjajo, kako bodo vozili tiste tisoče in tisoče igralniških romarjev vsak dan na Sveto Goro, Kostanjevico, v muzej… na Škabrijel… k Soči, v Postojno… Idrijo…
Dobičkarjem se mudi samo eno, kasiranje. Njim nima smisla pripovedovati o nepoučenih ljudeh, o stiskah ljudi, ki visijo med dnevi in nočmi, še manj o okolju in njegovi obremenitvi, o zadolževanjih, zasvojenostih, osamljenostih, otopelem čustvovanju, brezčutnosti do lastne družine in tako naprej!
NA ZAČETEK
Igralniški botri so prezrli etične in moralne pomisleke do hazarda. Če poslušamo župane in državne uradnike, ni jasno kdaj bomo odprto spregovorili o intimnem področju naših izbir, vesti, odnosih do sebe, življenja, bližnjih, denarja…
Pa smo pri duši! Pri človeku in ne pri dobičku, pri ljudeh in ne pri županih, pri državljanih in ne pri oblastnikih.

Gašper Rudolf

IGRALNIŠTVO – PETICIJA - STALIŠČA

Koordinacija za omejevanje igralništva je prejela poleg veliko drugih tudi podporo Komisije RS za medicinsko etiko:
»Do zaželenega zaslužka vodijo številne druge poti, neobremenjene z naštetimi neizogibnimi slabimi posledicami. Na koncu je tu še osnovni moralni ugovor: v igralništvu ne nastaja nikakršna nova vrednost. Gre le za naključno prerazporejanje denarja po žepih: eni se veselijo dobička na račun izgube drugih. Zato, spoštovani, so etični razlogi na strani vas, ki zastavljate svoje prepričanje in ugled proti predlaganemu projektu. Komisija RS za medicinsko etiko vaš protest zaradi navedenih resnih argumentov podpira.«
akademik dr. Jože Trontelj

Koordinacija za omejevanje igralništva pri predstavitvi Peticije:
»Država ne sme prisluhniti le interesom kapitala, temveč je dolžna prisluhniti tudi potrebam, željam in pravicam svojih državljanov. Zavzemamo se za Slovenijo, ki bo odprta za podjetniške ideje in bo podpirala mlade podjetnike. Želimo blaginjo naše države in načelni nismo proti tujim investicijam, če te spodbujajo ustvarjalnost in blagostanje naših državljanov.«
Publicistka Zlata Krašovec, tiskovna predstavnica Koordinacije

»Treba je reči bobu bob. Kar naenkrat pride nekaj, kar je tujek, kar postane vrednota, ki ni vrednota, pride v deželo in se je hoče polastiti in jo zastrupiti, je temu treba reči, ne. Ta peticija je namenjena temu, da ustavi noro idejo, ki ni ideja, posel, ki ni posel, ki ne vodi v blagostanje, ampak v obubožanje in propad.«
pesnik Tone Pavček, prvopodpisani pod Peticijo

»Mi nismo tukaj za to, da bomo opravljali vse te raziskave. Za to nismo usposobljeni niti strokovno niti finančno. Tu smo za to, da postavljamo resna in tehtna vprašanja ter opozorimo državo in odgovorne na resnost in posledice tega lahkomiselnega načrta.«
Janez Lampe, član Koordinacije za omejevanje igralništva,

»Vprašanje seveda je, ali imajo lastniki igralnic upravičeno slabo vest ali njihova dejavnost vendarle prinaša nekaj dobrega. Seveda se ne smemo slepiti, da je v igralništvu vse lepo in prav. Znano je, da želja po hitrem bogatenju povzroča zasvojenost (ta pa razpad družin, osebni bankrot ipd.) pri marsikaterem igralcu. Prav tako je ob igralnicah precej zlaganega blišča, kriminala in prostitucije, o čemer se lahko prepriča vsak, ki je kdaj obiskal Las Vegas…«
Aleš Kocjan, Bavbav ali razvojna priložnost? Demokracija, 30. avg. 2007

»Volitve so naslednje leto. Morda bo v vladi SD in nikoli ne veš, kaj se iz tega izcimi. Če je lokalna skupnost za širitev in če obljubljene nizke davke malo dvignejo, na kar bi Američani zagotovo pristali, je mogoče še vedno vse. To bi pomenilo dobro marketinško potezo: Američani bi pristali na višje obdavčitve – vsa Slovenija pa temu ploska.«
Andrej Mohar, član Koordinacie

PABERKOVANJA

SIBIU: KRISTUSOV GLAS ZA EVROPO IN VES SVET

»Iskanje vidne edinosti vseh kristjanov je bistveno, če hočemo, da bo Kristusova luč zasvetila vsem ljudem«, je papež Benedikt XVI. zapisal v sporočilu, ki ga je poslal predsedniku Sveta evropskih škofovskih konferenc in predsedniku Konference evropskih cerkva ob Tretji evropski ekumenski skupščini, ki je s svojim delom začela 4. septembra v romunskem kraju Sibiu na temo: »Kristus, luč, ki vse razsvetljuje«. Izrazil je željo, da »to pomembno srečanje« pripomore k napredku »ekumenske poti k ponovni vzpostavitvi polne in vidne edinosti vseh kristjanov«. To je papeževa pastoralna prioriteta od izvolitve. Opozoril je na prizadevanja katoliške Cerkve na tem področju od II. vatikanskega koncila do danes. Z besedami Janeza Pavla II. je poudaril: »Katoliška Cerkev bo tudi v prihodnje z zaupanjem stopala na pot edinosti kristjanov; to je gotovo težka pot in istočasno tudi glasnik velikega veselja«.
V sporočilu papež pojasnjuje, da »pravi dialog obstaja tam, kjer se več posluša, kot govori in kjer se v poslušanju oblikuje srečanje, v srečanju odnos, v odnosu pa razumevanje«. Dialog se ne uresničuje samo na strokovnem področju. Tu je potrebno dati besedo samemu Gospodu, ki je med nami. Za papeža sta pomembna dva dejavnika: »Dialog v resnici in srečanje v znamenju bratstva«.
»Mi, kristjani«, poudarja papež »se moramo zavedati naloge, ki nam je zaupana: prinesti Evropi in svetu Kristusov glas. Naša naloga je, da z našimi prizadevanji zasije Kristusova luč pred možmi in ženami današnjega časa in to ne naša, ampak Kristusova luč«. Papež je izrazil željo, da ekumenska skupščina pripravi »dragocene smernice za nadaljevanje in okrepitev dialoga v Evropi, ki bodo pomagale, da se zagotovi boljša prihodnost za njene narode. V ozračju vzajemnega zaupanja in v zavesti, da so naše korenine globlje od naših delitev, bo mogoče premagati samozadostnost in odtujenost in tako izkusiti skupni temelj naše vere.«

POMOČ PREŽIVELIM V POTRESU

Perujska Karitas je predložila program pomoči za 50.000 oseb, ki so preživele potres, ki je 15. avgusta prizadel območje na jugu Peruja. V programu predvidevajo izgradnjo 40. šolskih dvoran, družinskih stanovanj s pitno vodo in sanitarnimi prostori, pomoč v hrani in psiho – socialno pomoč. Poleg tega je v program vključena tudi duhovna pomoč prizadetim skupnostim, da bi pomagali pri zdravljenju duševnih ran, ki jih je povzročila ta naravna katastrofa. Za uresničenje tega načrta so predvideli okrog 8,5 milijonov evrov. Obnova bo trajala devet mesecev in naj bi jo zaključili v maju prihodnje leto.

Aleš Rupnik

Odvisno od najdbe

Neznanec stopi k blagajni in začne živčno iskati nekaj po žepih. Blagajničarka ga vpraša: »Kaj je z vami? Boste vlagali ali dvigali?«
»Če najdem pištolo, bom dvigal, če je ne najdem, bom pa vložil!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V torek, 18. septembra ob 19.45 bo prva seja ŽPS v novem pastoralnem letu. Morebitne predloge povejte članom ali župniku.

SPOVED VEROUČENCEV
V tednu, ki je pred nami, bodo veroučenci od 4. do 8. razreda opravili sv. spoved ob začetku leta. Naj jih Sveti Duh razsvetli, da bodo zmogli pogumno odložiti vse slabo in z veseljem sprejeti vse dobro.

ŠOLA KITARE
Jutri, v ponedeljek ob 18.00 se prične šola kitare (začetna skupina), v četrtek, 20. 9. ob 18.00 pa nadaljevalna. Izkoristi priliko in se nauči igrati na strune kitare.

FRANČIŠKOVA DRUŽINA
Bratje in sestre Frančiškovega svetnega reda imajo svoje srečanje v petek, 20. 9. ob 18.00. Vabljeni, da se jim pridružite vsi, ki želite spoznati in vzljubiti duha asiškega ubožca sv. Frančiška.

PRIPRAVA NA KRST se prične v sredo, 19. septembra ob 18. uri na Kapeli.

RAJNA
V soboto, 8. 9. smo se v Stari Gori poslovili od Ivanke Tušek (83). Naj počiva v Gospodovem miru.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Z nekaterimi starši smo se pogovarjali o zdaj že znanem predlogu, da bi med letošnjim letom srečanja porazdelili na vsega dve soboti dopoldne za vsako skupino namesto na nedelje in naslednje torke po štiri ali petkrat. Da bi pogovor izpeljali z vsemi starši, bodo veroučenci prinesli ta teden domov kratek vprašalnik. Starše prosimo, da nanj takoj odgovorijo. Mislimo, da ni potrebno, da so odgovori anonimni, ker bi radi ugotovili tudi morebitne razlike stališč glede na starost otrok. Gre za zgolj čisto interno posvetovanje.
Izpolnjen vprašalnik prinesejo otroci k naslednji uri. Hvala!

PRVOOBHAJANCI
S prvoobhajanci se srečamo jutri ob 18.00. Prihodnji ponedeljek pridejo posamično na pogovor od 17.00 dalje. 1. oktobra ob isti uri bo vaja in 8. oktobra sv. spoved. Praznik svetega obhajila pa 14. oktobra ob 11.00. Veselimo se!

BIRMANCI
Z birmanci se srečamo v nedeljo, 30. 9. Zberemo se ob 10.00, da se pogovorimo o nadaljnji poti pred srečanjem s starši. Srečanju bo sledila nedeljska maša.

UPOKOJENCI
Prvo jesensko srečanje bo v sredo ob 17.00. Dosedanji in novi prijatelji lepo vabljeni!

ČIŠČENJE CERKVE
Začeli bomo s skupino staršev prvoobhajancev, nato se bodo zvrstile birmanske in še druge skupine. Starši prvoobhajancev so izbrali petke ob 16.00. Vpišete se na razporedu, ki je na oglasni deski v veži. Na delo pridete z ustreznimi pripomočki.
Vzdrževanje cerkve je zelo pomembna soodgovornost!

KROMBERK VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala in Bog povrni stokratno vsem, ki ste pomagali pripraviti lepo praznovanje shoda v Kromberku ob slovesnosti 80-letnice posvetitve župnijske cerkve (8. 9. 1927) in ob prazniku župnijske zavetnice Marije Tolažnice (4. 9.).

VEROUK
Veroučna srečanja z versko in moralno vzgojo so že stekla po objavljenem urniku v Kromberku in na Vogrskem. Še enkrat vabim 9. razred na Vogrskem, da pridete k rednim tedenskim uram! Mašo v čast Svetemu Duhu ob začetku novega šolskega in veroučnega leta bomo imeli v nedeljo, 16. septembra.

KVATRNA NEDELJA
Prihodnjo nedeljo bo kvatrna miloščina namenjena za semenišče in druge potrebe škofije. Iskrena hvala za darove!

OSEK

VITOVLJE
Ob prazniku Marijinega rojstva smo k Devici Mariji na Vitovlje romali z molitvijo križevega pota. Zahvaljujem se vsem, ki ste poskrbeli za okrasitev postaj – križev in cerkve, pritrkovalcem in vsem, ki ste sodelovali.
Lesene križe bi bilo potrebno ponovno zaščititi. Prosim, če se o tem dogovorimo po maši

SOLKAN

Z DRUŽINAMI PRVOOBHAJANCEV
se v neposredni pripravi na prvo obhajilo z Jezusom v evharistiji (30. 9.) poglabljamo v skrivnosti svete maše. Največja opora smo jim z zavzetim sodelovanjem pri teh skrivnostih.

SEJA ŽPS bo v ponedeljek, 17. septembra.

BOGOSLOVEC MED NAMI
Od 8. do 25. 9. je na pastoralni praksi v Solkanu Aljoša Vodopivec iz Izole. Voščimo mu prijetno in koristno počutje.

NAŠI RAJNI
6. 9. je z vso ljubeznijo in pripravljenostjo sprejela zadnjo Očetovo voljo na svetu, odhod v večnost 102-letna Marija Mavrič r. Kocjančič, J. Makuca 23 (pokopana v Šlovrencu) in 10. 9. 85-letna Štefanija (Štefka) Pičulin, r. Mihelj, Mizarska 7. Gospod naj jima povrne s svojim mirom in lučjo!

ŠEMPAS

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
S člani Župnijskega gospodarskega sveta se srečamo v torek, 18. septembra ob 20.00.

PASTORALNA PRAKSA
Prihodnjih štirinajst dni bo v naši župniji na pastoralni praksi bogoslovec Marko Sabotič iz Borjane.

OBNOVA ŽUPNIJSKE CERKVE
V začetku julija smo zaključili z večjimi deli v prezbiteriju, ko smo prepleskali celotni prezbiterij, zamenjali okna in uredili razsvetljavo. Zahvaljujem se prav vsem za veliko požrtvovalnost pri opravljanju del, saj je bilo skoraj v celoti opravljeno prostovoljno. Hvala tudi za vaše darove. Doslej ste darovali 30.000 €, v vsoto niso vključena brezplačno opravljena dela. Kmalu bomo dela v cerkvi nadaljevali.

KRST
9. septembra je zakrament sv. krsta prejel Anže Špacapan, sin Gregorja in Tanje roj. Česnik iz Ozeljana 118b.

ŠEMPETER

MED VAMI JE TUDI ŽUPNIJA ŠEMPETER
Z veseljem smo se pridružili skupnemu glasilu župnij mesta Nova Gorica in okolice, ker so skupna oznanila priložnost za večjo medsebojno informiranost in povezanost. Naša oznanila v tem glasilu bodo tudi takšna, ki bo zanimal širši prostor. Poleg drugega nas povezuje tudi duhovna oskrba bolnikov v bolnišnici.

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
V sredo, 19. 9. smo v Šempetru začeli z Delavnicami molitve in življenja. Program bo potekal vsako sredo do božiča (predvidenih je 14 zaporednih srečanj). Če se želi kdo še pridružiti, naj se že ta teden. Srečanja bodo ob 19.30 (takoj po maši, ki je ob 19.00). Po menjavi ure bodo maše in srečanja eno uro prej. Dobrodošli vsi, ki želite poglobiti svoj odnos z Bogom.

ŽUPNIJSKO ROMANJE V PREKMURJE
Letos načrtujemo župnijsko romanje v Prekmurje in sicer v soboto, 6. 10. Odhod avtobusa bo zjutraj ob 5.00. Cena prevoza bo 20 €, cena kosila 6 €. Ob plačilu dobite tudi številko sedeža v avtobusu. Prijavite se čimprej, da bomo vedeli, ali bo šel en ali dva avtobusa.

SKUPNA OZNANILA

MIRENSKI GRAD - KVATRNICA
Na Mirenskem Gradu bo prihodnjo nedeljo praznovanje Kvatrnice. V soboto zvečer bo ob 19.00 maša s procesijo z lučkami. Slovesna maša bo ob 10.00; popoldne pa sklepna slovesnost ob 15.30 z litanijami in nato mašo, ki jo bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

ZORKO BAJC - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA S PROJEKCIJO: PODOBE AVSTRALIJE
Odprtje razstave bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 19.30 v avli Mestne občine Nova Gorica. Razstava bo na ogled do 15. oktobra 2007.
Zorko Bajc je bil rojen leta 1966 v Kanjem Dolu pod Javornikom. Mladostna leta je preživel na Colu in v Vipavi, kjer je končal gimnazijo. Po zaključku študija teologije v Ljubljani je bil leta 1992 posvečen v duhovnika. Umetniški čut je nadgradil na univerzi Gregoriana, kjer je zaključil podiplomski študij in vzporedno opravil študij fotografije in filma. Od leta 2000 je župnik v Piranu.

SVETOPISEMSKA RAZSTAVA
Samostan Kostanjevica in knjižnica p. Stanislava Škrabca v Letu Svetega pisma vabita na svetopisemsko razstavo »Prisotnost Svetega pisma v Škrabčevi knjižnici«. Odprtje razstave bo v nedeljo, 9. septembra ob 11. uri, ogled pa bo možen od 10. do 26. septembra med 9. in 12. ter 15. in 17. uro.

PRIPRAVA NA KRST na Kapeli se prične v sredo, 19. septembra ob 18. uri.

OKROŽNI PASTORALNI SVET
Srečanje imamo v ponedeljek, 17. septembra ob 20.00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.

CONCORDIA ET PAX
prireja ob 60-letnici meje med Jugoslavijo in Italijo 22. septembra ob 17.00 na trgu ob železniški postaji v Novi Gorici spominsko svečanost. Gosta srečanja sta predsednik slovenskega parlamenta in podpredsednik italijanskega parlamenta. Iskreno vabljeni!