23. NAVADNA NEDELJA 9. 9. 2007 // Leto VIII // Št. 3

UVODNIK

TO NI PESIMISTIČEN ČLANEK!

Kdaj pa kdaj se ob požvižgavanju kake popularne melodije kar zdrznem. Skozi misli mi šine dejstvo, da pravzaprav niti nisem pomislil, kaj je njeno sporočilo. Enkrat ta teden je do podobnega občutja pripeljala moje misli uspešnica angleškega pevca Freddieja Mercuryja, ki pravi: »Love me like there's no tomorrow« ali v blagoglasni govorici »Ljubi me, kot da jutri ne obstaja.«
Dragi Freddie, mar je tvoja pesem glas današnjega sveta? Le od kod njen tako odmevajoči zven? Aha. Morda jo poznam, ker nam zveni v glavi, ko posedamo otroke pred televizorje in računalnike ali ko speljemo traso avtoceste čez najrodovitnejšo zemljo. Morda sem si jo zapomnil, ko smo si jo požvižgavali, ko smo pospravljali ostanke nerojenih v koše za smeti. Ali pa jo je pel otroški pevski zbor ob polaganju temeljnega kamna za novi casinò … Ne spomnim se natanko. Morda je vse to le iz nekih temačnih sanj, iz katerih se bom zdaj zdaj prebudil in vse bo spet lepo in prav …
A kaj, ko ne sanjam. Je mar mogoče, da smo pozabili na svojo prihodnost? Da, vse preveč stvari delamo iz dneva v dan, brez misli za naprej. Saj. Niti ne vem, kaj si brundam, ko stopam skozi življenje. Melodija pač, ki me je uči današnje hitenje. Želimo si hitrih rezultatov. Misliti naprej se ne splača, ni donosno. Pa če … »jutri ne obstaja«?
Toda kako, saj človeka ni brez prihodnosti. Če ne rase, potem propada. Zato upanje, zato so otroci …
Jesen bo, jesen. A spomnim se, da je to umiranje nekako potrebno. Ne, sedaj je seme strašansko neracionalna naložba. Jutri še ne bo rezultatov. A kolikor se spomnim od letos … pravijo, da ima nekoč le priti pomlad. In z njo majhne rastlinice iz te jesenske naložbe. Torej prihodnost vendarle je! Morda se mi svita v teh novih šolskih korakih, ki si želijo stopati – vedno bolj gotovo – v boljši svet. Majhen, a strumen korak je to. Le še za rokav nas pocukajo in tiho vprašajo: »V katero smer?« Ti si večji, ti vidiš dlje. Hej, kam kažeš?

Marko Rijavec

VREDNO SPOMINA

OB 60. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE (1. del)

V teh dneh se spominjamo priključitve Primorske k takratni Jugoslaviji. Sredi septembra 1947 se je na podlagi Pariške mirovne pogodbe zaključil proces oblikovanja slovenske zahodne meje, vsaj na Goriškem. Končalo se je vmesno obdobje Zavezniške vojaške uprave in Goriško je boleče razdelila nova državna meja.
Prvega maja 1945 so enote 4. jugoslovanske armade in 9. korpusa vkorakale v Trst in Gorico. Velika večina slovenskega, pa tudi manjši del italijanskega prebivalstva, kar velja predvsem za Trst, jih je navdušeno sprejela. Hkrati to obdobje zaznamuje začetek terorja nad drugače mislečimi, kar je predvsem posledica skrbno pripravljene akcije pod vodstvom komunistične OZNA-e.
Velika večina primorskih duhovnikov se je že med vojno postavila na stran rešitve narodnega vprašanja, pač v smislu rekla "komunizem bo prešel, narod pa ostane." Zato tudi v glavnem niso nasprotovali partizanskemu osvobodilnemu gibanju, pač pa komunistični revoluciji. Manjši del duhovnikov je sicer zavzel odkrito nasprotno stališče do osvobodilnega gibanja pod vodstvom OF oziroma komunistov, vendar na Goriškem ni uspel organizirati širšega gibanja. Konec koncev je večina duhovnikov ostajala ideološko pasivnih, njihovo delo je bilo omejeno na pastoralno skrb za vernike in na karitativne dejavnosti. Neredki so primeri, ko so prav domači duhovniki s svojim znanjem in pogajalskimi sposobnostmi uspeli rešiti posameznike ali kar cele vasi pred okupatorjevim nasiljem. Npr. župnik Oskar Pahor v Mirnu, župnik Viktor Kos v Komnu.
Jugoslovanska zasedba Gorice maja 1945 je pomenila tudi konec enotnosti goriške nadškofije, ki je kot dedič oglejskega patriarhata z nekaterimi ozemeljskimi spremembami preživela skoraj dvesto let. Najprej se je na udaru znašel nadškof Carlo Margotti (1891-1951), ki se na Goriškem kot prišlek iz Emilie Romagne nikakor ni znašel, k čemur je nedvomno pripomogla italijanska protinarodna politika v obdobju fašistične strahovlade. Med večino slovenskih duhovnikov in vernikov ni bil priljubljen, slovenski partizanski odpor na Goriškem pa je proti njemu vsaj od jeseni 1942 naprej vodil načrtno sovražno propagando z namenom osebne diskreditacije. Jugoslovanske zasedbene oblasti so ga že 2. maja 1945 aretirale in konfinirale v palači grofov Coronini na goriškem Cingrofu ter ga 8. maja izgnale v Videm, kjer mu je ponudil zatočišče nadškof G. Nogara. Odlok vojaških oblasti je utemeljeval ta ukrep s tem, da je bil nadškof »nasprotnik gibanja za narodno osvoboditev in njegovo politično obnašanje bi moglo podžigati državljansko vojno«. Nadškof Margotti je pred tem pooblastil stolnega kanonika Ignacija Valentinčiča (1867-1946), da ga je med izgnanstvom nadomeščal kot generalni vikar. Iz Gorice je namreč v strahu pred partizani pobegnil tudi generalni vikar G. B. Butto', sicer Margottijev zaupnik. Kanonik Valentinčič se je trudil z intervencijami pri jugoslovanskih vojaških in civilnih oblasteh, da bi zaščitil integriteto svojega nadškofa, ki se je vrnil v Gorico šele 13. julija 1945, po vzpostavitvi zavezniške vojaške uprave v coni A.

Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

»ODGOVOREN« HAZARD - TEČAJ ZA ZAČETNIKE (1.del)

ODKRITJE
Raziskovalci, podpisani pod študijo z naslovom Družbeni stroški igralništva v Sloveniji, so prepisali iz literature, ki jo na Slovenskem poznajo tudi neraziskovalci, pojem, ki pri nas doslej ni bil v javni rabi, odgovorno igralništvo.
Stroka, ki se po svetu ne ukvarja le z dobičkarji, ampak tudi z zavoženimi eksistencami, žrtvami igralništva, že dalj časa proučuje stranpota igralniške industrije in različne oblike zasvojenosti izvirajoče iz tega početja.
Od tam zahteva po odgovornem igralništvu.
H koncu gre javna debata o odgovornosti hazardnih prirediteljev, lastnikov, dobičkarjev. Torej države, občine, upravljalcev, nadzornikov, izdelovalcev in prepisovalcev študij, intervjuvancev v službi kapitala.
Štirinajst dni je, odkar so raziskovalci postavili v izložbeno okno vesoljnemu slovenstvu geslo: odgovorno igralništvo. Iz česar sklepamo, da se odvija zdajšnje igralništvo na Slovenskem tako na strani prirediteljev iger, njihovih lastnikov in dobičkarjev kakor na strani hazarderjev v določeni meri neodgovorno.
Kar so doslej prikrivali.
Če je kdo zinil kaj kritičnega, so mu iz igralniškega lobija zabrusili, da o igralništvu ne ve nič. In da zavira napredek. (V prejšnjem režimu so zavirali napredek dežurni krivci: pridni kmetje in obrtniki ter kritična inteligenca. Pa zatohla Cerkev!)
Zdaj je jasno: pri nas se hazardira po veljavnih (vprašljivih) predpisih in, kar je hujše, tudi neodgovorno.
Kar ni po predpisih, je nezakonito, kar pa je neodgovorno, je veliko bolj usodno, je nemoralno!
Nemoralno tako za lastnike igralnic, kakor za njihove upravljavce, nadzornike in obiskovalce.
Pomirimo se, pravkar smo prišli do pompoznega odkritja odgovornosti.
Torej odgovornost! Kdo, kako, zakaj, kje? Kako, kdaj in kje se odgovornost preverja?
Zdaj čakamo, stroka je pri rokah, na raziskavo o nepomembni podrobnosti: izračun osebnih stroškov (poklicnih, denarnih, družinskih, čustvenih, zdravstvenih…).

PRISPEVEK NACIONALKE
Pri promociji odgovornega hazarda je manjkala samo še nacionalna TV.
V službi javnega interesa!
Zadnji ponedeljek pa se je prebudila. V sklopu Odmevov je pohitela s prvo učno uro na temo odgovornosti. Naravnost iz Las Vegasa.
(Kaj je bilo tega treba ugledni novinarki z doktoratom iz zgodovine, ni banalno vprašanje...)
TV je primaknila, težko, da ni vedela! vsebinski prispevek k debati o odgovornosti. Prikazala je, da igralništvo ni samo igralništvo, pač pa da deluje tudi v neštetih lastnih podsistemih. Med njimi je podsistem za sklepanje porok. Prikazali so poročne »kapelice« v Las Vegasu, kjer samo z osebno izkaznico v trenutku skleneš poroko (zamolčali so ceno!). V Las Vegasu to naredi vsako leto na desettisoče parov.
Drugje se trudimo, da bi ljudi pripravili na odgovornost pred življenjem in do partnerja, propagiramo stabilnost družinskega življenja, igralniški podsistem pa, kakor njegov hazard, neodgovorno »en dva tri«, pa še Elvis ti zapoje, da se človeška osamljenost in neodgovornost povežeta s preplačanim kičem.

Gašper Rudolf

KO RAZPRAVLJAMO O IGRALNIŠTVU…

(POVZETEK)

Sama sem bila v igralnici eno samo uro - v razkošni igralnici v švicarskem Montreuxu.
Veselo sem v treh minutah na ruleti zapravila 10 CH vreden žeton, ki sem ga dobila kot gostja takratnega svetovnega festivala razvedrilnih TV programov.
Tista ura v igralnici je bila zanimivo doživetje. Nakar sem se začela neusmiljeno dolgočasiti. Opazovanje ljudi, ki izgubljajo veliko več, kot si lahko privoščijo, ni niti najmanj zabavno.
Z velikim veseljem kupim srečke na srečolovu planinskega društva, na kakšni gasilski veselici - bolj z mislijo na to, da gre izkupiček od takih srečolovov za dober namen, kot pa iz želje po nagradah... In nekako tak odnos do hazardiranja podpira večina evropskih držav - igre na srečo so pod strogo kontrolo in velik del izkupička gre za raznovrstne javne namene. Velika Britanija na primer s sredstvi od loterije financira celo vrsto spomenikov, muzejev in podobnih ustanov. Tudi vloga Loterije Slovenije je bila nekako taka - iz dobička so se napajale raznovrstne organizacije, od športnih do invalidskih.
Pri igralniškem in zabaviščnem podjetništvu pa gre za nekaj drugega: za bogatenje peščice na račun iluzij množic.
Dobro, saj bodo plačali davke in od tega bo imela koristi vsa skupnost!
No... že mogoče.
Ampak mene moti to, da gre za promoviranje načina življenja, vrednot in odnosa do sveta, ki ga nikakor ne vidim kot nekaj pozitivnega. Nikakor!

IZMED PRIMEROV, KI JIH POZNAM
… Zadeva mu je kmalu ušla iz rok. Žena in dva majhna otroka so dolgo trpeli in stiskali zobe, ko so vsi živeli od ženine skromne plače, kajti moj znanec (sicer sprva izjemno dober delavec in strokovnjak na svojem področju) je celotno plačo zapravil vsak mesec v nekaj dneh. Začel se je zadolževati.
Izgubili so hišo, podedovano po starših. Prodali avto. Možakar je začel v službi popuščati - tolažbo za finančni zlom je začel iskati v alkoholu. To je katastrofo še pospešilo. Žena naposled ni več zdržala in je z otrokoma pobegnila (dobesedno z dvema kovčkoma oblek v rokah) in se ločila. Nazadnje nesrečnik (ki so mu menda grozile tudi gorile neusmiljenega posojevalca denarja) ni več videl izhoda in je storil samomor.

TURIZEM
V skladu s sodobno teorijo marketinga ne govorimo več o trženju storitev in izdelkov, ampak doživetij. Srčika sodobnega razvoja kakovostnega turizma je oblikovanje kakovostnih in nepozabnih doživetij. Pri tem pa se je treba zavedati, da temeljijo igralniška in zabaviščna doživetja na popolnoma drugačnih osnovah in na popolnoma drugačnih vrednostnih sistemih, kakor doživljanje narave ali doživetja kulturnega turizma! Ljudi, ki svoj prosti čas preživljajo ob igralnih mizah, v zabaviščnih dvoranah ali diskotekah, figo briga doživljanje narave in spoznavanje avtentične kulturne dediščine!
… Absurdno je pričakovati, da bodo nosilci igralniškega in zabaviščnega turizma razvijali kakovosten turizem…

Marjeta Keršič-Svetel

PABERKOVANJA

VLOGA DRUŽINE PRI VZGOJI

»Danes se morajo krščanski starši vse bolj zavedati pomembnosti njihove vloge pri vzgoji v družini, ko gre za posredovanje izkušnje vere. Samo na ta način se bodo njihovi otroci celovito odprli za življenje in medosebne odnose. Gre za pomembna vprašanja o Bogu, ki je Oče, Jezusu, ki je Božji Sin, Devici Mariji, nebesih in peklu, o dobrem in slabem, Cerkvi in zakramentih, znamenjih naše vere.«
Te besede je v pastirskem pismu zapisal barcelonski nadškof mons. Sistach.
»Vse pogosteje lahko zasledimo težnje, da je versko življenje zasebna stvar. Starši žal nimajo časa, da bi bili pozorni na to razsežnost. Zato se o veri ne pogovarjajo, doma otrok ne vzgajajo za molitev. Ustvarja se neke vrste sekularizacija družinskega življenja, ki opušča primarno krščansko vzgojo otrok. Čeprav ostaja kateheza v župniji, ali v šoli, se moramo zavedati, da ima pri uvajanju v krščansko življenje družina nenadomestljivo mesto. Prav v družinskem okolju lahko otrok odkrije, da je kristjan, sprejema prve korake, ki ga uvajajo v krščansko življenje. Uči se živeti v veri v Boga, v molitvi, v sposobnosti ljubiti in odpuščati«, je povedal nadškof.

BAKLA UPANJA

V rimski kaznilnici Rebibbia je zasvetila luč upanja. Prižgala jo je »Lolekova bakla«, plamen, ki je v marcu 2006 krenil na pot po Evropi v spomin na Janeza Pavla II. in je 29. avgusta, skupaj z mladimi romarji spet odpotoval iz bazilike Sv. Petra proti Loretu, na srečanje mladih s papežem Benediktom XVI.
Postanek v rimski kaznilnici je nova pobuda, ki so jo organizirali v spomin na odpuščanje papeža Wojtyłe svojemu atentatorju. S tem so omogočili, da so tudi zaporniki na simboličen način sodelovali na srečanju mladih s papežem v Loretu.
Baklo je blagoslovil Janez Pavel II. in je na poti, ko je prepotovala okrog 15.000 km, razsvetlila mnoge kraje v Evropi. Po smrti papeža Wojtyłe so baklo poimenovali z njegovim simpatičnim vzdevkom in je na vsako obletnico smrti iz Rima odpotovala v Krakow. Molitveno romanje je pot začelo prejšnji teden.
»Želeli smo se srečati z mladimi zaporniki in jim pokazati, da niso sami«, je za Radio Vatikan povedala Alessandra Gallo, ena od organizatork pobude. Med krajšo slovesnostjo je don Massimiliano, eden od zaporniških duhovnikov rekel, da ta bakla predstavlja ljubezen Boga Očeta do svojih otrok. »Gospod nas ima rad od začetka, ne da bi za to kaj pričakoval. V trenutku, ko razumemo to sporočilo, se v nas rojeva luč, nov zagon. On nas ne ocenjuje in ne potrebuje posebnih dokazov; on nas enostavno ljubi.«

Aleš Rupnik

Raziskovalec Tone

»Kje pa je Tone, da ga že celo poletje ne vidim?«
»Raziskuje celice!« »Kaj, se je začel ukvarjati z biologijo?«
»Ne, nekaj je raziskoval v neki trgovini pa so ga opazili in vtaknili v zapor!«

IZ ŽUPNIJ

KAPELA

VEROUK
V tednu, ki je pred nami, bomo pričeli z rednimi veroučnimi srečanji po urniku. Naj Sveti Duh razsvetli veroučence, da se bodo dobro pripravili na sv. spoved, ki jo bodo opravili v tednu po nedelji, 16. septembra!

PEVSKI ZBORI
Težko si je predstavljati nedeljsko sv. mašo brez petja. Še posebej, če je to maša za družine, ko so prisotni najmlajši. Zato vabljeni k otroškemu in mladinskemu zboru:
- otroški prične z vajo v nedeljo 16. septembra ob 9. uri;
- mladinski pa prav tako isto nedeljo;
- mešani župnijski pevski zbor ima svoje vaje ob petkih ob 20. uri. Medse vabi nove pevce in pevke.
Daruj svoj dar lepega petja Bogu v slavo in sebi ter župnijskemu občestvu v veselje!

ŠOLA KITARE
Tudi letos bo na Kapeli možno hoditi v šolo kitare. Začetna skupina prične z igranjem 17.9. ob 18. uri, nadaljevalna pa 20.9. ob 18. uri. Izkoristi priliko in se nauči igrati na strune kitare.

PRAZNIK POVIŠANJA SV. KRIŽA
Na praznik Povišanja sv. Križa, 14. 9. goduje slovenska frančiškanska provinca. Dva dni kasneje, 16. 9. pa bo naša župnija obhajala 60 let, odkar je bil ustanovljen samostojni vikariat za novonastajajoče mesto in pripadajoče zaselke: Rafut, Pristava, Rožna Dolina in Stara Gora. V počastitev tega jubileja bo pevski zbor izdal zgoščenko Marijinih pesmi, izšla pa bo tudi spominska knjiga naše župnije.

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI
Prvo popočitniško srečanje s prvoobhajanci bo jutri ob 18:00.

KATEHETSKA NEDELJA
Prihodnjo nedeljo se bomo med mašo ob 11:00 priporočili za Božji blagoslov v tem delovnem letu.

STARŠI
Jutri se bomo s starši prvoobhajancev dogovorili za prvo srečanje z njimi.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Ob začetku leta se je ta teden pokazalo, da lanskega sodelovanja za bralno priznanje nekateri nimate zabeleženega ali da niste dobili potrdila.
Povejte katehetu ali katehistinji!
Za letošnje Slomškovo bralno priznanje se čim prej prijavite katehetu!

MINISTRANTI
Za ministrantske vaje se bomo dogovorili do prihodnje nedelje.
Bodimo pripravljeni in sodelujmo!

KROMBERK VOGRSKO

SHOD V KROMBERKU
Danes, 9. septembra, obhajamo slovesnost 80-letnice posvetitve župnijske cerkve (8. 9. 1927) in praznik župnijske zavetnice Marije Tolažnice (4. septembra). Slovesna maša s procesijo in petimi litanijami je ob 16. uri. Lepo vabljeni, Marijini častilci!

VEROUK
S srečanjem z otroki in starši ter z »vpisom« smo v preteklem tednu pričeli z letošnjo versko in moralno vzgojo pri verouku, tako v Kromberku, kot tudi na Vogrskem. Otroci, povabite k verouku še svoje sošolce, ki morda še oklevajo! Mašo v čast Svetemu Duhu ob začetku novega šolskega in veroučnega leta bomo imeli v nedeljo, 16. septembra.
Ta teden boste otroci lahko pristopili tudi k sveti spovedi.
Starši, vi ste prvi vzgojitelji lastnih otrok, tudi v veri. Duhovniki in katehisti(nje) vam pri tem le pomagamo.

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (ob 19:30).

POKOJNI
V ponedeljek, 27. avgusta smo pokopali Cvetko Jug z Ajševice 9, v soboto, 1. septembra Cvetko Pavlin, Vinka Vodopivca 70, v ponedeljek, 3. septembra pa Benedikta Široka, Ajševica 30. Naj počivajo v Božjem miru!

OSEK

SHOD NA VITOVLJAH
Danes popoldne vas vabimo na shod na Vitovljah. V vasi se zberemo k molitvi križevega pota ob 14:30. Romarska maša bo ob 16:00. Vabimo predvsem družine veroučencev.

VAŠI DAROVI
Za solidarnostni sklad ste darovali 343,47 €; v akciji MIVA pa smo zbrali 433,20 €. Hvala.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
S člani Župnijskega gospodarskega sveta in ključarji se srečamo v sredo, 12. septembra po maši.

POROKA
V soboto, 18. avgusta sta se v cerkvi sv. Lucije v Vitovljah poročila Andrej Biaggio in Matejka Ipavec. Voščimo vse najboljše.

SOLKAN

OB KATEHETSKI NEDELJI
S prošnjo k Svetemu Duhu, da nas s svojimi darovi navdihuje, spodbuja in vodi, s slovesnejšim nedeljskim bogoslužjem kot župnijska skupnost začenjamo obdobje novih milosti: novo veroučno in šolsko leto. Naj podeli vsem, vzgojiteljem in vzgajanim, veliko notranje odprtosti in zavzetosti za vse dobro.

(PRVO) OBHAJILO Z JEZUSOM V NJEGOVI BESEDI
Tri nedeljska srečanja staršev in prvoobhajancev, pri maši in po njej, nas ločijo do 30. septembra, ko bomo slavili prvo obhajilo z Jezusom v evharistiji. Danes odkrivamo: vsakokrat, ko živimo Božjo besedo, se obhajamo, združimo z živim Jezusom.

ŠEMPAS

VEROUK
S katehisti in katehistinjami ter animatorji prvoobhajanskih in birmanskih skupin se srečamo v ponedeljek, 10. septembra po maši.

KARITAS
Članice in sodelavke vabim na srečanje v torek, 11. septembra po maši.

KRST
25. avgusta je zakrament sv. krsta prejel Žiga Cigoj, sin Tomaža in Metke roj. Špacapan iz Ozeljana 16.

POROKE
7. julija so se v Šmihelu poročili: Primož Jarc in Klementina Jermol; Gašper Jermol in Mateja Rijavec; na Sveti Gori pa Andrej Scozzai in Valentina Krapež. 21. julija sta se v Šmihelu poročila Martin Čuk in Sara Mole, 25. avgusta pa v Šempasu Tomaž Cigoj in Metka Špacapan.

SKUPNA OZNANILA

KATEHUMENAT
Odrasli, ki se na Goriškem uvajajo v krščanstvo, obhajajo v konkatedrali v nedeljo, 9. septembra obred 1. stopnje: sprejem v katehumenat. Voščimo jim, da bi zaznamovani s križem, okrepljeni s Svetim pismom in odslej še bolj vključeni v Cerkev, pogumno nadaljevali svojo pot in v Kristusu v polnosti našli smisel svojemu življenju.
Nova skupina odraslih, ki želijo postati Jezusovi učenci, bo začela skupno pot 10. februarja 2008. Do takrat imajo pripravljalna srečanja v domačih župnijah. Ene in druge podpirajmo z molitvijo in posebno z lepim zgledom.

ŠOLA KITARE NA KAPELI
Šola kitare se prične 17. 9. ob 18. uri za začetno skupino; 20. 9. ob 18. uri pa prične nadaljevalna skupina. Ljubitelji kitare lepo vabljeni, da se tudi vi naučite izvabljati zvok iz strun iz tega priljubljenega instrumenta.

SVETOPISEMSKA RAZSTAVA
Samostan Kostanjevica in knjižnica p. Stanislava Škrabca v Letu Svetega pisma vabita na svetopisemsko razstavo »Prisotnost Svetega pisma v Škrabčevi knjižnici«. Odprtje razstave bo v nedeljo, 9. septembra ob 11. uri, ogled pa bo možen od 10. do 26. septembra med 9. in 12. ter 15. in 17. uro.