LETNIK V I

ŠTEVILKA:37

7. VELIKONOČNA NEDELJA

28. MAJ  2006

 

ARHIV_LETNIK VI

 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI


V ZAGOVOR DOMOVINE
Ob 130-letnici Cankarjevega rojstva so radijski poslušalci odgovarjali na vprašanje, kaj jim pride na misel, ko zaslišijo: »Ivan Cankar«. Odgovarjali so večinoma starejši.
Ne da bi voditeljica usmerjala pogovor samo k Domovini, so govorili le o njej. Večina Domovine je ozemeljsko zajeta v Državo Slovencev in Neslovencev; katoličanov, evangeličanov, pravoslavnih, muslimanov, ateistov, gnostikov...; deloholikov, lenuhov; zaposlenih in brezposelnih; izkoriščevalcev in izkoriščanih; poštenjakov in lumpov ter mešanice vsakega po nekaj pa tudi vsakega po nič...
Ljudje v oddaji so bili otožni. Z malo spoštovanja in ljubezni. Kakor da smo nesvobodni; kakor da v naši Domovini ni izbire, ni volitev, na katerih lahko kandidira vsak, ki se malce potrudi. Nekaj zagrenjencev je ponavljalo, da smo narod hlapcev... Cmerjenje!
Kot da naša Domovina ni v vrhu evropskih lepotic, čeprav premalo naseljena, premalo obdelana, premalo ljubljena, premalo samozavestna, premalo zagledana v prihodnost.
Kot da od Cankarjevega časa nismo tvegali, uspeli in neuspeli, se prepirali med seboj in s sosedi, naredili veliko lepega in marsikaj narobe... Taki sta naša preteklost in sedanjost ter izkušnja Domovine.
Lahko te prime skušnjava, da bi s pesimisti pljuval po Domovini, kar počnejo mnogi stari in mladi, šolani in manj šolani v tem času, slaveč za nazaj npr. komunistično menzo; za prihodnost pa npr. neustvarjalno novogoriško igralniško lakajstvo.
Pa vendar!
Vprašanje, kako je z Domovino, je vprašanje, kako se vključujemo v prizadevanje za napredek, predvsem domovinski!, ki povzema interese vseh, da pridemo do novih možnosti. Vprašanje je, koliko svojega talenta investiramo po svojih močeh v vzgojo, da bo mlada generacija imela Domovino za svojo in jo bolj ljubila.
Pravzaprav: kje je obtičala državljanska vzgoja? Kje družinska vzgoja za odnose med ljudmi in z naravo? Kje v tem času (še) uvajajo v delavnost in solidarnost in kje uvajajo v duhovne prostranosti Domovine in sveta?
Da Domovine ne bi podcenjevali in da ne bi zavirali njene prihodnosti prav zdaj, ko nekateri brez sramu preračunavajo in pospravljajo v žep predujme od vsakovrstnih malopridnih igric in iger na srečo.
Ali da parafraziramo evangelij: blagoslov Domovine in sreča njenih ljudi raste samo na Vrednotah in Resnici. Naši in sosednji!
Gašper Rudolf

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI


OB NASTANKU NOVIH ŠKOFIJ V SLOVENIJI (3. DEL)
Južno od Drave zlepa ni moglo priti do ustanovitve novih škofij. Leta 1077 je sicer znova izpričana koprska škofija, ki se od 8. do 12. stoletja ne omenja, ker je imel očitno cerkveno oblast na Koprskem tržaški škof. Ozemeljsko je bila majhna, stisnjena med rekama Rižano in Dragonjo, večja tržaška škofija pa je segala od Rižane do Timave in v notranjost do Postojne in Snežnika. Pomenljivi, a neuspešni, so bili napori oglejskega patriarha Bertolda Andeškega v prvi polovici 13. stoletja, da bi ustanovil veliko škofijo med Sočo in Dravo s centrom pri benediktinskem samostanu v Gornjem Gradu (na jugozahodu Štajerske), kamor bi morebiti prenesli sedež iz male istrske škofije v kraju Pičan.
Ugodnejši pastoralno-politični motivi so se porodili v 15. stoletju, ko je bilo zaradi nasprotij med Habsburžani in Benečani, ki so razširili svojo oblast v Furlanijo, delovanje oglejskega patriarha v cesarskem delu nadškofije oteženo. Tako je papež Pij II. (Enej Silvij Piccolomini) prisluhnil cesarju Frideriku Habsburškemu in blagovolil ustanoviti novo škofijo v Ljubljani v letu 1461 (potrjena 1462), ki je bila sicer v obliki enklav omejena na manjše dele Kranjske, Štajerske in Koroške - šlo je za župnije, nad katerimi je imel cesar patronat - in izvzeta iz cerkvene oblasti patriarha.
Večina ozemlja južno od Drave pa je še vedno ostala del oglejske patriarhije, toda meja med cesarstvom in Beneško republiko, ki so jo po izumrtju goriških grofov (1500) in dveh vojnah med političnima velesilama v začetku 16. in 17. stoletja zakoličili, je še izraziteje preprečevala zaželeno pastoralno dejavnost "a parte Imperii", hkrati pa ovirala habsburške cesarje pri nabiranju politične moči v svojih dednih deželah. Nove škofijske tvorbe bi tudi šle vštric s protireformacijskimi tokovi in željo po katoliški obnovi, pri kateri je bil proti koncu 16. stoletja zelo aktiven ljubljanski škof in bivši goriško-solkanski župnik in goriški arhidiakon Janez Tavčar. Potem ko je kmalu padla v vodo pobuda o celjski škofiji, je habsburški nadvojvoda Karel podprl Tavčarjevo zamisel o dveh škofijah v Velikovcu, kar pa so kmalu opustili, in v Gorici. A glavni vir dohodkov za goriško škofijo naj bi prihajal iz kartuzijanskega samostana v Bistri. Ta se je temu uprl, kakor seveda tudi oglejski patriarh in beneška država. A zlati časi Beneške republike so se iztekali. Verska vnema, ki je nesporno, poleg državniških razlogov, prevevala Marijo Terezijo, je v sozvočju s papežem Benediktom (!) XIV. leta 1751 pripeljala do ukinitve starodavnega oglejskega patriarhata in državna meja med beneško državo in habsburško monarhijo je poslej ločila videmsko in goriško nadškofijo. Nadškofija v Gorici je obsegala področje avstrijskega dela oglejskega patriarhata do reke Drave razen župnij, ki so pripadale ljubljanski škofiji. Beneški Slovenci so tako bili "dodeljeni" videmski nadškofiji. Drugi cerkvenoupravni poseg cesarice je bil povezan s Prekmurjem, ki je bilo v celoti vključeno v novo škofijo v Szombathelvju.
Vojko Pavlin

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI


ORATORIJ 2006
Pred nami je tretje leto, od kar mlade, otroke in starše povezuje tedenski poletni program oratorij. O njem bi lahko rekli, da je predvsem čas veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, iger in tudi krščanskega življenja. To je čas, ki ga otroci pod vodstvom animatorjev in voditeljev preživijo v domačem okolju. Mnogim staršem je to dobrodošla ponudba, da v času svoje službe niso v skrbeh za svoje otroke. In kaj lahko oratorij letos ponudi otrokom?
Od ponedeljka 3. jul. do nedelje 9. jul. nas bo vodila zgodba o velikem krščanskem misijonarju sv. Frančišku Ksaverju. Letos obhajamo 500-letnico njegovega rojstva. Frančišku Ksaverju je ljubezen do Jezusa vnela srce. Goreče je želel povedati naprej, da nas Bog ljubi brez mej. Ta ogenj, ki vsaj tli v srcu vsakega kristjana, ga je gnal na dolgo misijonsko pot proti Indiji. Po dveh letih, verjetno ne preveč udobne vožnje z ladjo, je ta njegov ogenj zaplamtel po tamkajšnjih vaseh. Lahko si le predstavljamo njegovo gorečnost, s katero je oznanjal Jezusa, saj je kmalu pridobil veliko novih učencev. V Evropo piše, da je podelil tudi po 400 krstov na dan. Vsak krščenec je prejel poslanstvo, da pove naprej, kar mu je Gospod naredil dobrega. Njihov zgled sprejemajo letos animatorji, mladi, ki se bodo trudili povedati naprej, zakaj so kristjani, kako smo lahko z vero veseli, kdaj se kličemo med seboj brate in sestre. Spremenili se bodo v misijonarje, ki se odpravljajo v oddaljene in neznane kraje. Vsak človek je oddaljena celina, dokler ne dospemo do nje in je ne spoznamo. Misijonar je tisti, ki prinaša veselo novico tja, kjer se mu vrata odprejo. Animatorji - misijonarji od zadnjih razredov osnovne šole naprej so jedro oratorija, katerega geslo ste morda že prepoznali: Povej naprej! Njihova zavzetost predstavlja gorečnost Frančiška Ksaverja. Njihov plamen se razširja v dneve oratorija in njihova pobuda pričuje o veselju srca. Na dveh pripravljalnih srečanjih smo začeli postavljati oratoriju pot, da bo teden skupnega bivanja privlačen. Pripravljalna srečanja bomo nadaljevali v juniju, na katerih bomo veseli novih animatorskih moči.
Združeni bomo iz različnih župnij okrožja Nova Gorica: Kapela, Kristus Odrešenik, Kromberk, Osek, Ozeljan, Solkan, Šempas in Vogrsko. Skupaj prevzemamo odgovornost in dobrote projekta, ki je pred nami, da bi prinesli v naš prostor misijonskega duha, tudi za tiste otroke, ki morda niso še nič slišali o Jezusu. Združuje nas prepričanje, ki so ga začutili prebivalci Indije, da je vsak človek neizmerno bogastvo. V druženju se daruje za drugega in ga obogati. Vsi sodelujoči bodo veliko svojega prostega časa in mladostne zagnanosti namenili otrokom, a bodo iz njihovega bogastva še več prejemali. Zato se vsakega udeleženca, animatorja, otroka in starša že v naprej veselimo. Vsi pa lahko pri tem sodelujemo in povemo naprej.
Boštjan Toplikar


STRANSKI UČINEK
OPUS DEI

N
emara večinoma še nismo opazili dobrodejnega »stranskega učinka«, na katerega je vredno opozoriti. Tudi zaradi tega, ker se je v zadnjem času več ljudi obračalo, ne samo na dulovnike, z vprašanjem: »Kaj pravite o Dpus Dei?« (Opus Dei pomeni v slovenskem prevodu Božje delo.)
Zase lahko rečem, da dolgo nisem razumel, zakaj me ljudje, zlasti rahlo vznemirjeni moški, vprašujejo, kaj si mislim o Opus Dei. V svoji nevednosti tega vprašanja predolgo nisem povezal s kultno knjigo sezone z naslovom Da Vincijeva šifra. Ljudje so brali knjigo in se verjetno pripravljali, da si ogledajo še film, ki je bil posnet na podlagi knjige, pa so hoteli vedeti kaj več o Opus Dei, ki v knjigi in filmu odigra skrajno negativno vlogo, ki si jo je pisec izmislil in jo pripisal krščanskemu združenju, v glavnem laikov, ki je nastalo v Španiji leta 1928.

Knjiga (in film) sta dvignila določen prah, o čemer je pisal g. Vinko v prejšnjih Oznanilih. Hočeta podžigati dvom nad Cerkvijo in evangelijem. Podžiganju so ugovarjali zgodovinarji in teologi strokovnjaki za Stari in Srednji vek. S katoliške strani so se soočili s tem napadom najbolj dosledno ljudje iz Opus Dei.
KAKO?
Opus Dei je katoliško združenje, ki ima za cilj, da pomaga svojim članom živeti v čim večji polnosti krščansko življenje tam, kjer živijo in delajo. Cerkev je njihovo združenje dvignila na raven Prelature, neposredno odgovorne papežu, ki ima svoj sedež v Rimu; na Slovenskem pa v Ljubljani na Vegovi 8 A-1 (tel. 01/426 92 62). Prelatura Opus Dei šteje po svetu skoraj 90.000 članov. Od ustanovitve do te sezone so živeli ljudje iz Opus Dei pred javnostjo zadržano. Niso nastopali v javnosti, niso delali reklame, niso polemizirali.
Morda so se prav zaradi odmaknjenosti porajale med verniki, toliko bolj pa zunaj krščanske vere, različne govorice o povezavi Opus Dei z denarnimi zadevami in z mnogimi, tudi sumljivimi, oblastniki. V protikatoliškem vzdušju je bil Opus Dei kot naročen, da ga nekdo prikaže ne le kot Bavbav ampak tudi kot združbo, ki se jo je treba bati kot mafije, če ne še bolj. Javnost in novinarji so postali pozornejši na Opus Dei in bolj radovedni, kaj in kdo to je. Zgodilo pa se je nekaj, česar ni nihče pričakoval: Opus Dei je odprl vrata. Povsod in na stežaj. Od Ljubljane do New Yorka; od Rima do Japonske.
Odgovorni iz prelature Opus Dei so spregovorili o vsem, o čemer so bili vprašani, odprli so arhiv Johnu Allenu, ki jim od začetka ni verjel, potem pa napisal knjigo o čudovitih ljudeh, inteligentnih in ponotranjenih, ki so se odločili, da gredo skozi življenje brez samoreklame in samovšečnosti kot kristjani, ali bolje kot priče evangelija, uresničljivega kjerkoli in kadarkoli. Bravo!
Gašper Rudolf


PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI


CERKVENI SHOD V VERONI - 12. DEL
Italijanska Cerkev je pogumno prehodila pot, ki je izjemnega pomena za cerkveno življenje in s tem ovrednotila smernice II. vatikanskega koncila. O tem je Rimski kuriji govoril papež Benedikt XVI. 22. decembra 2005. Rdeča nit, ki povezuje cerkvene shode v Rimu, Loretu, Palermu in Veroni je vprašanje povezanosti med evangelijem in človekovo svobodo. Na treh shodih, ki so jih že obhajali, so se odločili za spremembe v pastoralnem načrtu italijanske Cerkve na področju evangelizacije, vere in dobrodelnosti. Med pastoralnimi delavci je dozorela odločitev za novo evangelizacijo. Spoprijeti so se morali z dejstvom oddaljenosti krščanske govorice in institucij od oblik sodobnega življenja. Evangelij ne le prilagajamo nekim trenutnim potrebam, ampak ga moramo umesiti v življenje kakor kvas, na vseh ravneh. V pastoralnem delu se vse bolj zavedajo potrebnosti misijonskega preobrata. To izražajo tri »programske« vsebine, ki so izhodišče doslej prehojene poti: »prvenstvenost evangelizacije, podoba Cerkve kot skupnosti, pastoralni preobrat«.


SKUPNA PRIZADEVANJA KATOLIŠKE IN RUSKE PRAVOSLAVNE CERKVE
»Katoliška in Ruska Pravoslavna Cerkev sta pripravljeni sodelovati, da bi v Evropi ohranili moralne krščanske vrednote«, je povedal metropolit Kiril, predsednik Oddelka za zunanje zadeve Ruske Pravoslavne Cerkve na srečanju z novinarji, ob priložnosti blagoslovitve prve ruske pravoslavne cerkve v Rimu, ki je posvečena sv. Katarini Aleksandrijski. Papež Benedikt XVI. je 16. maja metropolita Kirila sprejel v avdienco in se z njim pogovarjal o družini, o vprašanjih, ki so povezana z varovanjem življenja, o bioetiki ter o krščanskih odgovorih na vprašanja, ki jih postavlja današnja znanost. Metropolit je poudaril, da se v obeh Cerkvah strinjajo glede vprašanj krščanske morale. Pogovarjali so se o skupnem iskanju in ohranjanju moralnih krščanskih vrednot v Evropi.
»Ob nekem terorističnem dejanju se ves svet trese in sprašuje, kako se je to lahko zgodilo. Če človek ne prizna moralnih vrednot, kaj ga lahko odvrne od terorizma? To lahko naredimo samo z notranjim nadzorom, ki je lasten človeku«, je povedal metropolit in izrazil zadovoljstvo, da se v teh vprašanjih popolnoma strinjamo. Glede teoloških vprašanj se bo potrebno še veliko pogovarjati. Obnovili bodo teološki dialog med obema Cerkvama, saj ljudje današnjega časa pričakujejo, da se pogovarjajo tudi o vsakdanjih vprašanjih, s katerimi se srečujemo. »Zato mora biti naše skupno sporočilo svetu in Evropi uglašeno v duhu edinosti.« Na vprašanje, kaj misli o papežu Benediktu XVI. je metropolit Kiril povedal, da ga je resnično prevzela papeževa disciplina v razmišljanju in nagovoru: »Papež je teolog, ki je zelo suveren in izredno močan«.
Aleš Rupnik


Maturantsko kosilo
"Za naše družinsko slavno maturantsko kosilo sem ustrelil kar tri gosi."
"Ali so bile divje?"
"Ne, gosi niso bile divje, njihov gospodar pa je bil zelo divji!"


IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI


KAPELA
ZAKLJUČEK ŠMARNIC
V sredo, na god obiskanja Device Marije, bomo zaključili letošnje šmarnice. Po večerni maši se bomo z litanijami Matere Božje še enkrat priporočili njenemu varstvu in priprošnji. Vrtnična premišljevanja bodo v juniju pred jutranjimi mašami.
SREČANJE BOLNIKOV
Župnijska Karitas vabi starejše in bolne na župnijsko srečanje, ki bo v soboto, 3. maja popoldne. Sveta maša bo ob 15:00, eno uro pred mašo pa bo priložnost za sv. spoved, med mašo pa boste lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši se bomo srečali v samostanski dvorani. Vabljeni!
GLASBO Z VRTOV SV. FRANČIŠKA
Spored letošnjega niza koncertov na Kostanjevici
Ponedeljek, 29. moj ob 20:30: Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba
Torek, 6. junij ob 20:00: Glasbeni biseri (v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)
Torek. 13. junij ob 20:00: Danijel Brecelj, klavir
Torek, 20. junij ob 20:00: C. I. M. A. Ensemble (klavir, flavta, oboa, klarinet)
Torek, 4. julij ob 20:00: Marij Kogoj in njegovi sodobniki
ČETRTEK, PETEK, SOBOTA
so dnevi, ki nas vabijo k posebni molitvi: za nove duhovne poklice, v čast Jezusovi ljubezni in Marijini priprošnji.
SREČANJE BOLNIKOV, INVALIDOV IN OSTARELIH NA BREZJAH
bo v soboto, 17. junija. Prijave za skupno romanje z avtobusom sprejemamo na Kapeli. Oglasite se v zakristij!
POROKA
20.5. sta se poročila Branko Kosmačin in Zdenka Leban. Čestitamo!


KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI
Po maši ob 9:00 se danes srečamo s starši birmancev.
POČITNICE, POČITNICE
Otrokom, veroučencem, mladim in družinam močno priporočamo, naj se vključijo v organizirane počitniške programe. Nekateri, ki so za nas lažje dosegljivi, so že ali bodo kmalu podrobneje razpisani na oglasni deski.
BIRMANCI IN VEROUČENCI 2. TRIADE
OTROCI IN VEROUČENCI DO 5. RAZ.
SREČELOV
Bog plačaj vsem, ki ste prinesli darove. Prihodnjo nedeljo bo znano, ali je darov dovolj. Če jih ne bo, jih bomo uporabili prihodnje leto.
PRVOOBHAJANCI
Prvoobhajanci s starši nadaljujejo program uvajanja v evharistijo tudi med počitnicami.
MINISTRANTI
Začasen urnik je na oglasni deski. Prijavite se še g. Boštjanu!


KROMBERK
DEVETDNEVNICA ČAST SV. DUHU
V petek začnemo devetdnevnico v čast Sv. Duhu. V teh težkih časih smo še kako potrebni pomoči in razsvetljenja, da bi znali poslušati in ubogati sv. očeta, ki po Sv. Duhu vodi Cerkev. Pridi, pridi, Sveti Duh!
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
Molimo za odpuščanje grehov, za spreobrnjenje bratov in sester, ki ne živijo po navdihu Sv. Duha, ne živijo po obljubah, ki so jih dali pri krstu in pri birmi. Gospod, duhovnikov nam daj, po Tvojem Srcu nam jih daj!


OSEK
SPOVEDOVANJE
Ob sklepu šmarnic, za binkoštni praznik in ob zadnjih urah verouka bo na razpolago še spovednik od drugod:
v Oseku: v sredo, 31. maja, ob 18:00;
pri sv. Luciji: v četrtek, 1. junija, ob 17:30 uri;
na Vitovljah: na Binkošti popoldne.
Domači spovednik bo na razpolago na delavnike pred mašami.

DRUŽINSKE MAŠE
bodo s sodelovanjem veroučencev in njihovih staršev v tem tednu ob 19. uri: za 7. in 8. razred v ponedeljek, od 1. do 4. razreda v sredo, za 5., 6. in 9. razred v petek.
Vse tri dni bo ob 18. uri skupen verouk s pripravo za sodelovanje pri maši.
BINKOŠTI NA VITOVLJAH
V romarski cerkvi Matere Božje, ki je bila v zadnjih desetih letih lepo obnovljena, bomo letos obhajali tudi 30-letnico (6. junij 1976) slovesne blagoslovitve prve obnove vitovskega svetišča, ki ga je med 2. svetovno vojno (2. novembra 1944) okupator z miniranjem skoraj v celoti porušil.
Binkoštna sobota, 3. junija ob 19:00 uri: večerna praznična sveta maša (predvsem za tiste, ki bodo naslednji dan zaposleni z gostoljubjem...).
Binkoštna nedelja, 4. junija 2006:

14:30: pesem zvonov in pritrkovalcev;
14:30: molitev križevega pota od kapelice v vasi;
15:40: molitev rožnega venca in litanij Svetega Duha v cerkvi;
16:00: slovesna sveta maša v čast Svetemu Duhu in Materi Božji po namenih romarjev.
Pri maši bo ofer - darovanje za to cerkev. Hvala!

Po maši družabnost ob prigrizku in pijači.
Vabljeni! Bog daj primerno vreme!


SOLKAN
DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU DUHU
Molimo tudi za srečanje cerkvenih gibanj in skupnosti s svetim očetom 3. junija.
SKLEP ŠMARNIC
31. maja pridemo vsi, otroci tudi za priznanje in praznovanje. Katehistinjam in drugim sodelavcem šmarnic naj Marija povrne za vse napore!
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
bo v četrtek po maši.
PRVI PETEK
Pred mašo priložnost za spoved (tudi pater s Svete Gore), da se lepo pripravimo na praznik Svetega Duha.
SREČANJA STARŠEV
V torek 30. 5. ob 20:00 starši 5. razreda.
GOSPODARSKA DELA
V zakristiji nastajajo potrebne sanitarije, na pokopališču urejajo duhovniški grob. Za darove v te namene: Bog lonaj!
NAŠI RAJNI
18. maja sta s smrtjo odšli v večni maj 63-letna Marija (Marica) Skvarča roj. Košir, Vojkova 11, in 75-letna Ivana (Ivanka) Bastjančič roj. Cej, Za spomenikom 5. Naj jima Marija izprosi srečno večnost in domačim tolažbo.


ŠEMPAS
ŠMARNICE
Letošnja majniška srečanja zaključujemo v sredo, 31. maja pri maši v Šempasu ob 19:00.
PRVI PETEK
V petek dopoldne bom obiskal bolne po domovih. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi. Opravili boste lahko sveto spoved.
KRST
Zakrament svetega krsta bomo obhajali 11. junija. Srečanje s starši in pogovor o praznovanju v župniji imamo v petek, 2. junija ob 20:00.
PRVOOBHAJANCI
Nova skupina se nam bo predstavila v nedeljo, ko bodo otroci prejeli molitvenik »Vrata k Bogu« in počitniško domačo nalogo.


ROMANJE DVEH ŠKOFIJ,
koprske in goriške, bo danes na Sveti Gori. Sv. maša bo ob 16. uri. Vabljeni!
38. ROMANJE BOLNIKOV, INVALIDOV IN OSTARELIH
bo 17. junija na Brezjah. Prijavite se pri domačem župniku ali na Kapeli v zakristiji.