|
LETNIK V I
|
ŠTEVILKA:37
|
7. VELIKONOČNA NEDELJA
|
28. MAJ 2006
|
ARHIV_LETNIK VI
V ZAGOVOR DOMOVINE
Ob 130-letnici Cankarjevega rojstva so radijski
poslušalci odgovarjali na vprašanje, kaj jim pride na misel, ko zaslišijo:
»Ivan Cankar«. Odgovarjali so večinoma starejši.
Ne da bi voditeljica usmerjala pogovor samo k
Domovini, so govorili le o njej. Večina Domovine je ozemeljsko zajeta v Državo
Slovencev in Neslovencev; katoličanov, evangeličanov, pravoslavnih, muslimanov,
ateistov, gnostikov...; deloholikov, lenuhov; zaposlenih in brezposelnih;
izkoriščevalcev in izkoriščanih; poštenjakov in lumpov ter mešanice vsakega po
nekaj pa tudi vsakega po nič...
Ljudje v oddaji so bili otožni. Z malo
spoštovanja in ljubezni. Kakor da smo nesvobodni; kakor da v naši Domovini ni
izbire, ni volitev, na katerih lahko kandidira vsak, ki se malce potrudi. Nekaj
zagrenjencev je ponavljalo, da smo narod hlapcev... Cmerjenje!
Kot da naša Domovina ni v vrhu evropskih
lepotic, čeprav premalo naseljena, premalo obdelana, premalo ljubljena, premalo
samozavestna, premalo zagledana v prihodnost.
Kot da od Cankarjevega časa nismo tvegali,
uspeli in neuspeli, se prepirali med seboj in s sosedi, naredili veliko lepega
in marsikaj narobe... Taki sta naša preteklost in sedanjost ter izkušnja
Domovine.
Lahko te prime skušnjava, da bi s pesimisti
pljuval po Domovini, kar počnejo mnogi stari in mladi, šolani in manj šolani v
tem času, slaveč za nazaj npr. komunistično menzo; za prihodnost pa npr.
neustvarjalno novogoriško igralniško lakajstvo.
Pa vendar!
Vprašanje, kako je z Domovino, je vprašanje,
kako se vključujemo v prizadevanje za napredek, predvsem domovinski!, ki
povzema interese vseh, da pridemo do novih možnosti. Vprašanje je, koliko
svojega talenta investiramo po svojih močeh v vzgojo, da bo mlada generacija
imela Domovino za svojo in jo bolj ljubila.
Pravzaprav: kje je obtičala državljanska vzgoja?
Kje družinska vzgoja za odnose med ljudmi in z naravo? Kje v tem času (še)
uvajajo v delavnost in solidarnost in kje uvajajo v duhovne prostranosti
Domovine in sveta?
Da Domovine ne bi podcenjevali in da ne bi
zavirali njene prihodnosti prav zdaj, ko nekateri brez sramu preračunavajo in
pospravljajo v žep predujme od vsakovrstnih malopridnih igric in iger na srečo.
Ali da parafraziramo evangelij: blagoslov
Domovine in sreča njenih ljudi raste samo na Vrednotah in Resnici. Naši in
sosednji!
Gašper Rudolf
OB NASTANKU NOVIH ŠKOFIJ
V SLOVENIJI (3. DEL)
Južno od Drave zlepa ni moglo priti do
ustanovitve novih škofij. Leta 1077 je sicer znova izpričana koprska škofija,
ki se od 8. do 12. stoletja ne omenja, ker je imel očitno cerkveno oblast na
Koprskem tržaški škof. Ozemeljsko je bila majhna, stisnjena med rekama Rižano
in Dragonjo, večja tržaška škofija pa je segala od Rižane do Timave in v
notranjost do Postojne in Snežnika. Pomenljivi, a neuspešni, so bili napori
oglejskega patriarha Bertolda Andeškega v prvi polovici 13. stoletja, da bi ustanovil
veliko škofijo med Sočo in Dravo s centrom pri benediktinskem samostanu v
Gornjem Gradu (na jugozahodu Štajerske), kamor bi morebiti prenesli sedež iz
male istrske škofije v kraju Pičan.
Ugodnejši pastoralno-politični motivi so se
porodili v 15. stoletju, ko je bilo zaradi nasprotij med Habsburžani in
Benečani, ki so razširili svojo oblast v Furlanijo, delovanje oglejskega
patriarha v cesarskem delu nadškofije oteženo. Tako je papež Pij II. (Enej
Silvij Piccolomini) prisluhnil cesarju Frideriku Habsburškemu in blagovolil
ustanoviti novo škofijo v Ljubljani v letu 1461 (potrjena 1462), ki je bila
sicer v obliki enklav omejena na manjše dele Kranjske, Štajerske in Koroške -
šlo je za župnije, nad katerimi je imel cesar patronat - in izvzeta iz cerkvene
oblasti patriarha.
Večina ozemlja južno od Drave pa je še vedno
ostala del oglejske patriarhije, toda meja med cesarstvom in Beneško republiko,
ki so jo po izumrtju goriških grofov (1500) in dveh vojnah med političnima velesilama
v začetku 16. in
17. stoletja zakoličili, je še izraziteje preprečevala zaželeno pastoralno
dejavnost "a parte Imperii", hkrati pa ovirala habsburške cesarje pri
nabiranju politične moči v svojih dednih deželah. Nove škofijske tvorbe bi tudi
šle vštric s protireformacijskimi tokovi in željo po katoliški obnovi, pri
kateri je bil proti koncu 16. stoletja zelo aktiven ljubljanski škof in bivši
goriško-solkanski župnik in goriški arhidiakon Janez Tavčar. Potem ko je kmalu
padla v vodo pobuda o celjski škofiji, je habsburški nadvojvoda Karel podprl
Tavčarjevo zamisel o dveh škofijah v Velikovcu, kar pa so kmalu opustili, in v
Gorici. A glavni vir dohodkov za goriško škofijo naj bi prihajal iz
kartuzijanskega samostana v Bistri. Ta se je temu uprl, kakor seveda tudi
oglejski patriarh in beneška država. A zlati časi Beneške republike so se
iztekali. Verska vnema, ki je nesporno, poleg državniških razlogov, prevevala
Marijo Terezijo, je v sozvočju s papežem Benediktom (!) XIV. leta
1751 pripeljala do ukinitve starodavnega oglejskega patriarhata in državna meja
med beneško državo in habsburško monarhijo je poslej ločila videmsko in goriško
nadškofijo. Nadškofija v Gorici je obsegala področje avstrijskega dela
oglejskega patriarhata do reke Drave razen župnij, ki so pripadale ljubljanski
škofiji. Beneški Slovenci so tako bili "dodeljeni" videmski
nadškofiji. Drugi cerkvenoupravni poseg cesarice je bil povezan s Prekmurjem,
ki je bilo v celoti vključeno v novo škofijo v Szombathelvju.
Vojko
Pavlin
ORATORIJ 2006
Pred nami je tretje leto, od kar mlade, otroke
in starše povezuje tedenski poletni program oratorij. O njem bi lahko rekli, da
je predvsem čas veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, iger in tudi krščanskega
življenja. To je čas, ki ga otroci pod vodstvom animatorjev in voditeljev preživijo
v domačem okolju. Mnogim staršem je to dobrodošla ponudba, da v času svoje
službe niso v skrbeh za svoje otroke. In kaj lahko oratorij letos ponudi
otrokom?
Od ponedeljka 3. jul. do nedelje 9. jul. nas bo
vodila zgodba o velikem krščanskem misijonarju sv. Frančišku Ksaverju. Letos
obhajamo 500-letnico njegovega rojstva. Frančišku Ksaverju je ljubezen do
Jezusa vnela srce. Goreče je želel povedati naprej, da nas Bog ljubi brez mej.
Ta ogenj, ki vsaj tli v srcu vsakega kristjana, ga je gnal na dolgo misijonsko
pot proti Indiji. Po dveh letih, verjetno ne preveč udobne vožnje z ladjo, je
ta njegov ogenj zaplamtel po tamkajšnjih vaseh. Lahko si le predstavljamo
njegovo gorečnost, s katero je oznanjal Jezusa, saj je kmalu pridobil veliko
novih učencev. V Evropo piše, da je podelil tudi po 400 krstov na dan. Vsak
krščenec je prejel poslanstvo, da pove naprej, kar mu je Gospod naredil
dobrega. Njihov zgled sprejemajo letos animatorji, mladi, ki se bodo trudili
povedati naprej, zakaj so kristjani, kako smo lahko z vero veseli, kdaj se
kličemo med seboj brate in sestre. Spremenili se bodo v misijonarje, ki se
odpravljajo v oddaljene in neznane kraje. Vsak človek
je oddaljena celina, dokler ne dospemo do nje in je ne spoznamo. Misijonar je
tisti, ki prinaša veselo novico tja, kjer se mu vrata odprejo. Animatorji -
misijonarji od zadnjih razredov osnovne šole naprej so jedro oratorija,
katerega geslo ste morda že prepoznali: Povej naprej! Njihova zavzetost
predstavlja gorečnost Frančiška Ksaverja. Njihov plamen se razširja v dneve
oratorija in njihova pobuda pričuje o veselju srca. Na dveh pripravljalnih
srečanjih smo začeli postavljati oratoriju pot, da bo teden skupnega bivanja
privlačen. Pripravljalna srečanja bomo nadaljevali v juniju, na katerih bomo
veseli novih animatorskih moči.
Združeni bomo iz različnih župnij okrožja Nova
Gorica: Kapela, Kristus Odrešenik, Kromberk, Osek, Ozeljan, Solkan, Šempas in
Vogrsko. Skupaj prevzemamo odgovornost in dobrote projekta, ki je pred nami, da
bi prinesli v naš prostor misijonskega duha, tudi za tiste otroke, ki morda
niso še nič slišali o Jezusu. Združuje nas prepričanje, ki so ga začutili
prebivalci Indije, da je vsak človek neizmerno bogastvo. V druženju se daruje
za drugega in ga obogati. Vsi sodelujoči bodo veliko svojega prostega časa in
mladostne zagnanosti namenili otrokom, a bodo iz njihovega bogastva še več
prejemali. Zato se vsakega udeleženca, animatorja, otroka in starša že v naprej
veselimo. Vsi pa lahko pri tem sodelujemo in povemo naprej.
Boštjan
Toplikar
STRANSKI UČINEK
OPUS DEI
Nemara večinoma še nismo opazili dobrodejnega
»stranskega učinka«, na katerega je vredno opozoriti. Tudi zaradi tega, ker se
je v zadnjem času več ljudi obračalo, ne samo na dulovnike, z vprašanjem: »Kaj
pravite o Dpus Dei?« (Opus Dei pomeni v slovenskem prevodu Božje delo.)
Zase lahko rečem, da dolgo nisem razumel, zakaj me ljudje, zlasti rahlo
vznemirjeni moški, vprašujejo, kaj si mislim o Opus Dei. V svoji nevednosti
tega vprašanja predolgo nisem povezal s kultno knjigo sezone z naslovom Da
Vincijeva šifra. Ljudje so brali knjigo in se verjetno pripravljali, da si
ogledajo še film, ki je bil posnet na podlagi knjige, pa so hoteli vedeti kaj
več o Opus Dei, ki v knjigi in filmu odigra skrajno negativno vlogo, ki si jo
je pisec izmislil in jo pripisal krščanskemu združenju, v glavnem laikov, ki je
nastalo v Španiji leta 1928.
Knjiga (in film) sta dvignila določen prah, o
čemer je pisal g. Vinko v prejšnjih Oznanilih. Hočeta podžigati dvom nad
Cerkvijo in evangelijem. Podžiganju so ugovarjali zgodovinarji in teologi
strokovnjaki za Stari in Srednji vek. S katoliške strani so se soočili s tem
napadom najbolj dosledno ljudje iz Opus Dei.
KAKO?
Opus Dei je katoliško združenje, ki ima za cilj,
da pomaga svojim članom živeti v čim večji polnosti krščansko življenje tam,
kjer živijo in delajo. Cerkev je njihovo združenje dvignila na raven Prelature,
neposredno odgovorne papežu, ki ima svoj sedež v Rimu; na Slovenskem pa v
Ljubljani na Vegovi 8 A-1 (tel. 01/426 92 62). Prelatura Opus Dei šteje po svetu
skoraj 90.000 članov. Od ustanovitve do te sezone so živeli ljudje iz Opus Dei
pred javnostjo zadržano. Niso nastopali v javnosti, niso delali reklame, niso
polemizirali.
Morda so se prav zaradi odmaknjenosti porajale
med verniki, toliko bolj pa zunaj krščanske vere, različne govorice o povezavi
Opus Dei z denarnimi zadevami in z mnogimi, tudi sumljivimi, oblastniki. V
protikatoliškem vzdušju je bil Opus Dei kot naročen, da ga nekdo prikaže ne le
kot Bavbav ampak tudi kot združbo, ki se jo je treba bati kot mafije, če ne še
bolj. Javnost in novinarji so postali pozornejši na Opus Dei in bolj radovedni,
kaj in kdo to je. Zgodilo pa se je nekaj, česar ni nihče pričakoval: Opus Dei
je odprl vrata. Povsod in na stežaj. Od Ljubljane do New Yorka; od Rima do Japonske.
Odgovorni iz prelature Opus Dei so spregovorili
o vsem, o čemer so bili vprašani, odprli so arhiv Johnu Allenu, ki jim od
začetka ni verjel, potem pa napisal knjigo o čudovitih ljudeh, inteligentnih in
ponotranjenih, ki so se odločili, da gredo skozi življenje brez samoreklame in
samovšečnosti kot kristjani, ali bolje kot priče evangelija, uresničljivega
kjerkoli in kadarkoli. Bravo!
Gašper Rudolf
CERKVENI SHOD V VERONI -
12. DEL
Italijanska Cerkev je pogumno prehodila pot, ki
je izjemnega pomena za cerkveno življenje in s tem ovrednotila smernice II.
vatikanskega koncila. O tem je Rimski kuriji govoril papež Benedikt XVI. 22.
decembra 2005. Rdeča nit, ki povezuje cerkvene shode v Rimu, Loretu, Palermu in
Veroni je vprašanje povezanosti med evangelijem in človekovo svobodo. Na treh
shodih, ki so jih že obhajali, so se odločili za spremembe v pastoralnem načrtu
italijanske Cerkve na področju evangelizacije, vere in dobrodelnosti. Med pastoralnimi
delavci je dozorela odločitev za novo evangelizacijo. Spoprijeti so se morali z
dejstvom oddaljenosti krščanske govorice in institucij od oblik sodobnega
življenja. Evangelij ne le prilagajamo nekim trenutnim potrebam, ampak ga
moramo umesiti v življenje kakor kvas, na vseh ravneh. V pastoralnem delu se vse
bolj zavedajo potrebnosti misijonskega preobrata. To izražajo tri »programske«
vsebine, ki so izhodišče doslej prehojene poti: »prvenstvenost evangelizacije,
podoba Cerkve kot skupnosti, pastoralni preobrat«.
SKUPNA PRIZADEVANJA
KATOLIŠKE IN RUSKE PRAVOSLAVNE CERKVE
»Katoliška in Ruska Pravoslavna Cerkev sta
pripravljeni sodelovati, da bi v Evropi ohranili moralne krščanske vrednote«,
je povedal metropolit Kiril, predsednik Oddelka za zunanje zadeve Ruske
Pravoslavne Cerkve na srečanju z novinarji, ob priložnosti blagoslovitve prve
ruske pravoslavne cerkve v Rimu, ki je posvečena sv. Katarini Aleksandrijski.
Papež Benedikt XVI. je 16.
maja metropolita Kirila sprejel v avdienco in se z njim pogovarjal o družini, o
vprašanjih, ki so povezana z varovanjem življenja, o bioetiki ter o krščanskih
odgovorih na vprašanja, ki jih postavlja današnja znanost. Metropolit je
poudaril, da se v obeh Cerkvah strinjajo glede vprašanj krščanske morale.
Pogovarjali so se o skupnem iskanju in ohranjanju moralnih krščanskih vrednot v
Evropi.
»Ob nekem terorističnem dejanju se ves svet
trese in sprašuje, kako se je to lahko zgodilo. Če človek ne prizna moralnih
vrednot, kaj ga lahko odvrne od terorizma? To lahko naredimo samo z notranjim
nadzorom, ki je lasten človeku«, je povedal metropolit in izrazil zadovoljstvo,
da se v teh vprašanjih popolnoma strinjamo. Glede teoloških vprašanj se bo
potrebno še veliko pogovarjati. Obnovili bodo teološki dialog med obema
Cerkvama, saj ljudje današnjega časa pričakujejo, da se pogovarjajo tudi o
vsakdanjih vprašanjih, s katerimi se srečujemo. »Zato mora biti naše skupno
sporočilo svetu in Evropi uglašeno v duhu edinosti.« Na vprašanje, kaj misli o
papežu Benediktu XVI. je
metropolit Kiril povedal, da ga je resnično prevzela papeževa disciplina v
razmišljanju in nagovoru: »Papež je teolog, ki je zelo suveren in izredno
močan«.
Aleš
Rupnik
Maturantsko kosilo
"Za naše družinsko slavno maturantsko
kosilo sem ustrelil kar tri gosi."
"Ali so bile divje?"
"Ne, gosi niso bile divje, njihov gospodar
pa je bil zelo divji!"
KAPELA
ZAKLJUČEK ŠMARNIC
V sredo, na god obiskanja Device Marije, bomo
zaključili letošnje šmarnice. Po večerni maši se bomo z litanijami Matere
Božje še enkrat priporočili njenemu varstvu in priprošnji. Vrtnična
premišljevanja bodo v juniju pred jutranjimi mašami.
SREČANJE BOLNIKOV
Župnijska Karitas vabi starejše in bolne na
župnijsko srečanje, ki bo v soboto, 3. maja popoldne. Sveta maša bo ob
15:00, eno uro pred mašo pa bo priložnost za sv. spoved, med mašo pa boste
lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši se bomo srečali v
samostanski dvorani. Vabljeni!
GLASBO Z VRTOV SV.
FRANČIŠKA
Spored letošnjega niza koncertov na Kostanjevici
Ponedeljek, 29. moj ob 20:30: Mešani pevski
zbor Hrast iz Doberdoba
Torek, 6. junij ob 20:00: Glasbeni biseri (v
sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol)
Torek. 13. junij ob 20:00: Danijel Brecelj, klavir
Torek, 20. junij ob 20:00: C. I. M. A. Ensemble
(klavir, flavta, oboa, klarinet)
Torek, 4. julij ob 20:00: Marij Kogoj in
njegovi sodobniki
ČETRTEK, PETEK, SOBOTA
so dnevi, ki nas vabijo k posebni molitvi: za
nove duhovne poklice, v čast Jezusovi ljubezni in Marijini priprošnji.
SREČANJE BOLNIKOV, INVALIDOV IN OSTARELIH NA
BREZJAH
bo v soboto, 17. junija. Prijave za skupno
romanje z avtobusom sprejemamo na Kapeli. Oglasite se v zakristij!
POROKA
20.5. sta se poročila Branko Kosmačin in Zdenka
Leban. Čestitamo!
KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI
Po maši ob 9:00 se danes srečamo s starši
birmancev.
POČITNICE, POČITNICE
Otrokom, veroučencem, mladim in družinam močno
priporočamo, naj se vključijo v organizirane počitniške programe. Nekateri, ki
so za nas lažje dosegljivi, so že ali bodo kmalu podrobneje razpisani na
oglasni deski.
BIRMANCI IN VEROUČENCI 2. TRIADE
- Program Vojsko od 9. do 16. julija;
-
Ustrezni skavtski programi po določenih vejah, ki se bodo zvrstili v
različnih terminih in krajih v času med 10. in 30. julijem;
-
Frančiškov tabor (podrobnosti poglej na oglasni deski!)
-
Baska Grapa (podrobnosti bodo znane v kratkem)
OTROCI IN VEROUČENCI DO 5. RAZ.
- Oratorij, ki bo v raznih župnijah in terminih v
naši okolici. Pri nas od 3. do 9. julija.
-
Program v Kanjem dolu (znan bo v kratkem).
SREČELOV
Bog plačaj vsem, ki ste prinesli darove.
Prihodnjo nedeljo bo znano, ali je darov dovolj. Če jih ne bo, jih bomo
uporabili prihodnje leto.
PRVOOBHAJANCI
Prvoobhajanci s starši nadaljujejo program
uvajanja v evharistijo tudi med počitnicami.
MINISTRANTI
Začasen urnik je na oglasni deski. Prijavite se
še g. Boštjanu!
KROMBERK
DEVETDNEVNICA ČAST SV.
DUHU
V petek začnemo devetdnevnico v čast Sv. Duhu. V
teh težkih časih smo še kako potrebni pomoči in razsvetljenja, da bi znali
poslušati in ubogati sv. očeta, ki po Sv. Duhu vodi Cerkev. Pridi, pridi, Sveti
Duh!
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
Molimo za odpuščanje grehov, za spreobrnjenje
bratov in sester, ki ne živijo po navdihu Sv. Duha, ne živijo po obljubah, ki
so jih dali pri krstu in pri birmi. Gospod, duhovnikov nam daj, po Tvojem Srcu
nam jih daj!
OSEK
SPOVEDOVANJE
Ob sklepu šmarnic, za binkoštni praznik in ob
zadnjih urah verouka bo na razpolago še spovednik od drugod:
v Oseku: v sredo, 31. maja, ob 18:00;
pri sv. Luciji: v četrtek, 1. junija, ob 17:30 uri;
na Vitovljah: na Binkošti popoldne.
Domači spovednik bo na razpolago na delavnike pred mašami.
DRUŽINSKE MAŠE
bodo s sodelovanjem veroučencev in njihovih
staršev v tem tednu ob 19. uri: za 7. in 8. razred v ponedeljek, od 1. do 4.
razreda v sredo, za 5., 6. in
9. razred v petek.
Vse tri dni bo ob 18. uri skupen verouk s
pripravo za sodelovanje pri maši.
BINKOŠTI NA VITOVLJAH
V romarski cerkvi Matere Božje, ki je bila v
zadnjih desetih letih lepo obnovljena, bomo letos obhajali tudi 30-letnico (6.
junij 1976) slovesne blagoslovitve prve obnove vitovskega svetišča, ki
ga je med 2. svetovno vojno (2. novembra 1944) okupator z miniranjem skoraj v
celoti porušil.
Binkoštna sobota, 3. junija ob 19:00 uri: večerna praznična sveta maša (predvsem za tiste,
ki bodo naslednji dan zaposleni z gostoljubjem...).
Binkoštna nedelja, 4. junija 2006:
14:30: pesem zvonov in pritrkovalcev;
14:30: molitev križevega pota od kapelice v
vasi;
15:40: molitev rožnega venca in litanij Svetega Duha v cerkvi;
16:00: slovesna sveta maša v čast Svetemu Duhu in Materi Božji po namenih
romarjev.
Pri maši bo ofer - darovanje za to cerkev. Hvala!
Po maši družabnost ob prigrizku in pijači.
Vabljeni! Bog daj primerno vreme!
SOLKAN
DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU DUHU
Molimo tudi za srečanje cerkvenih gibanj in
skupnosti s svetim očetom 3. junija.
SKLEP ŠMARNIC
31. maja pridemo vsi, otroci tudi za priznanje
in praznovanje. Katehistinjam in drugim sodelavcem šmarnic naj Marija povrne za
vse napore!
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
bo v četrtek po maši.
PRVI PETEK
Pred mašo priložnost za spoved (tudi pater s
Svete Gore), da se lepo pripravimo na praznik Svetega Duha.
SREČANJA STARŠEV
V torek 30. 5. ob 20:00 starši 5. razreda.
GOSPODARSKA DELA
V zakristiji nastajajo potrebne sanitarije, na
pokopališču urejajo duhovniški grob. Za darove v te namene: Bog lonaj!
NAŠI RAJNI
18. maja sta s smrtjo odšli v večni maj 63-letna
Marija (Marica) Skvarča roj. Košir, Vojkova 11, in 75-letna Ivana
(Ivanka) Bastjančič roj. Cej, Za spomenikom 5. Naj jima Marija izprosi
srečno večnost in domačim tolažbo.
ŠEMPAS
ŠMARNICE
Letošnja majniška srečanja zaključujemo v sredo,
31. maja pri maši v Šempasu ob 19:00.
PRVI PETEK
V petek dopoldne bom obiskal bolne po domovih.
Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi. Opravili boste lahko sveto spoved.
KRST
Zakrament svetega krsta bomo obhajali 11.
junija. Srečanje s starši in pogovor o praznovanju v župniji imamo v petek, 2.
junija ob 20:00.
PRVOOBHAJANCI
Nova skupina se nam bo predstavila v nedeljo, ko
bodo otroci prejeli molitvenik »Vrata k Bogu« in počitniško domačo nalogo.
ROMANJE DVEH ŠKOFIJ,
koprske in goriške, bo danes na Sveti Gori. Sv.
maša bo ob 16. uri. Vabljeni!
38. ROMANJE BOLNIKOV, INVALIDOV IN OSTARELIH
bo 17. junija na Brezjah. Prijavite se pri
domačem župniku ali na Kapeli v zakristiji.