|
LETNIK V I
|
ŠTEVILKA:36
|
6. VELIKONOČNA NEDELJA
|
21. MAJ 2006
|
ARHIV_LETNIK VI
V DUHU SVETE GORE
Med mnogimi različnimi pobudami in srečanji, ki
si jih je zamislil in tudi veličastno uresničil papež Janez Pavel II., gotovo
izstopa dvakratno romanje v Assisi (27. 10. 1986 in 24. 1. 2002).
Po teh dveh dnevih je »asiški mir« dobil še bolj
svetovne razsežnosti, saj so se ob papežu zbrali predstavniki glavnih velikih
svetovnih verstev, da so skupaj molili za mir. Od takrat je zavel v medverskem
dialogu nov duh, ki ga često imenujemo »duh Asissija« in ki tudi spodbuja k
zavzetosti za ponižnost, skrb za stvarstvo in za mir.
Kar se je zgodilo v Asissiju, se že stoletja v
manjših razsežnostih dogaja na Sveti Gori in okrog Svete Gore. Posrečeno smo to
pred leti začeli imenovati »duh Svete Gore«.
Ko se zbiramo pri Svetogorski Kraljici
predstavniki raznih narodov in jo zaupno kličemo za svojo Mater, se nam ona res
kaže kot takšna: Mati vsakega posameznika, vsakega naroda, a obenem tudi kot
naša skupna Mati. V »duhu Svete Gore« je predvsem to: da se znamo gledati kot
njeni otroci in zato kot bratje in sestre.
Bratje in sestre si kdaj povzročijo tudi kakšno
zlo, a skrb, trpljenje in beseda dobre matere spravi in ponovno zedinja sprte
otroke. Po dogodkih 20. stoletja so zato v duhu Svete Gore naša skupna romanja
vedno tudi spravna romanja in prošnja, da bi se od miru, ki nas preplavi »tam v
sveti samoti na Gori«, ne ločili v vrvežu doline.
Ko bomo v nedeljo 28. maja devetnajstič skupno
romali verniki goriške nadškofije in koprske škofije, se bomo v smislu
letošnjega gesla priporočili Svetogorski Kraljici, naj nam pokaže
blagoslovljeni sad svojega telesa, vstalega Jezusa, ki je naše upanje. In
gotovo ni prevzetnost, če rečemo, da smo verniki Goriške »v duhu Svete Gore«
kal upanja za prave medsebojne odnose vseh prebivalcev Goriške.
Vinko Paljk
OB NASTANKU NOVIH ŠKOFIJ V SLOVENIJI (2. DEL)
V okrilju države Frankov, ki je do določene mere
prevzela dediščino Zahodnorimskega cesarstva, so (dokončno leta 811) začrtali
ločnico med Oglejem in Salzburgom, ki je slabo tisočletje potekala po reki Dravi.
Obe metropolitski središči sta bili izven slovenskega poselitvenega prostora,
pri čemer je oglejski patriarh v prvi polovici 13. stoletja prestavil svoj
sedež v Videm (patriarhova rezidenca je bila v prejšnjih časih razen v Ogleju
za krajši ali daljši čas v Gradežu, Krminu in Čedadu). Salzburg je sicer v
povezavi z misijonarjenjem poslal okrog leta 760 med Karantance h Gospe Sveti
"pokrajinskega škofa", a brez posebne določene škofije. Nenavadna
institucija pokrajinskega (kornega) episkopata je bila čez dvesto let dokončno
ukinjena.
V zgodnjesrednjeveškem obdobju velja omeniti še kratkotrajnejši vpliv
patriarhata v Gradežu, ki se je po "istrskem razkolu" ločil od
oglejskega in je v 7. in
8. stoletju imel metropolitsko oblast nad istrskimi škofijami, na drugem robu
slovenskega naselitvenega prostora pa v drugi polovici 9. stoletja nekajletno
vplivno delovanje sv. Metoda kot nadškofa in metropolita v Sirmiju (Sremska
Mitrovica), ki mu je papež podelil nadpastirsko pristojnost v Panoniji severno
od Drave in na Moravskem. Tako kot so bile istrske škofije ponovno vključene v
oglejsko metropolijo, je tudi Salzburg uspel zagotoviti prevlado v Panoniji. A
le za krajši čas, kajti ogrska nevarnost z vzhoda je panonske ravnice odtrgala
in vključila v novonastalo madžarsko državo, ki se je okrog leta 1000 vključila
v zahodni krščanski svet. Ob nastajajoči cerkveno-upravni razdelitvi na Ogrskem
je severni del Prekmurja prek škofije Gyor spadal v ostrogonsko nadškofijo,
južni pa prek zagrebške škofije (ustanovljene okrog 1094) v nadškofijo Kalocsa.
Res da je bila v visokem srednjem veku že
oblikovana pražupnijska (in arhidiakonska) mreža, ki jo je dopolnjevala še
samostanska prepredenost, toda v obeh velikih cerkvenih pokrajinah, oglejski in
salzburški, so vendarle sčasoma začeli pogrešati vmesni škofijski člen. Severno
od Drave je nastalo nekaj novih škofij, ki so bile po tedanji fevdalni maniri
majhne, razdrobljene ter zelo odvisne od salzburškega nadškofa. Že leta 1072 je
bila ustanovljena škofija v Krki (Gurk) na Koroškem na osnovi bogate dediščine
sv. Eme, ki je tri desetletja prej tam ustanovila samostan benediktink. Tudi v
primeru preostalih dveh novih škofij, ki sta zajeli predvsem določene predele
na Štajerskem, sta osnovo pomenila samostana, tokrat avguštinskih kanonikov, in
sicer v kraju Seckau na Štajerskem (1218) in v Št. Andražu v Labotski dolini
(St. Andra im Lavanttal) na Koroškem, kjer je stoloval lavantinski škof od leta
1228 do Slomškove premestitve sedeža v Maribor v drugi polovici 19. stoletja.
Gre za predhodnice treh današnjih škofij, dveh v Avstriji - celovške na
Koroškem in graške na Štajerskem - ter ene v Sloveniji, to je mariborske na
Štajerskem.
Vojko
Pavlin
SMARNICE 2006
Nerazčiščena dogajanja iz polpreteklosti
MAJ
V letošnjem maju prebiramo dvojne šmarnice.
Kjer so navzoči večinoma mladi, z naslovom
Pozdrav iz zapora (napisal Robert Friškovec); kjer so pretežno odrasli pa
Kraljica mučencev (Slovenski mučenci 20. stoletja, uredil Jože Kužnik).
Šmarnice za odrasle o mučencih so pretresljive.
Opisujejo izpričane osebne zgodbe kristjanov, od
katerih se vsaka konča z zločinom nad njimi. Z vrsto opisov osebnih poti
vernikov iz polpreteklega časa šmarnična berila ponazarjajo tisti del naše hude
preteklosti, ki nas še vedno razdvaja, in spodbujajo k obžalovanju vsega, kar
se je med nami hudega dogajalo, v glavnem po naših ljudeh, na naših tleh.
Govorijo o grozovitostih nad člani katoliške Cerkve, ki so postali žrtev
nasilja, porojenega iz sovraštva do vere, zlasti do katoličanov. Kar seveda
noče reči, da so bili v tistih hudih časih žrtev samo katoličani, pač pa da so
bile tiste žrtve usmrčene iz uvoženega in doma pridelanega sovraštva do
kristjanov.
Če letošnje majsko branje dobro premislimo,
vidimo, od kod in od kdaj se med nami poraja sovražen prezir do drugače
mislečih in čutečih, zlasti do kristjanov. Z zapisom nekaterih zločinov, ki so
jih zagrešili obojni okupatorji in komunistični revolucionarji nad kristjani,
imajo letošnje šmarnice namen, da se ljudje, na Slovenskem, katerega koli
porekla in prepričanja, zbližamo v spravi. Da se priklonimo mučencem, da zanje
molimo, se k njim zatekamo ter pretreseni prosimo za odpuščanje in blagoslov.
OB PRAVEM ČASU
Maj je pravi čas za take povzetke. Konec aprila
in v maju vsako leto na Slovenskem znova pogrevamo nikoli razčiščene dogodke
pred, med in po 2. svetovni vojni.
Nerazčiščeni so, ker neka stran, »revolucionarna
in zmagovita«, kar naprej ponavlja vedno eno in isto svojo zgodbo, svojo
resnico. Po 61 letih dodaja, da zgodovine ni mogoče ponarejati. Kar je res samo,
če je tisto, kar opevajo, praznujejo ob rdečih zvezdah in rdečih zastavah
resnica, ne pa neskončno bolestno vračanje v preteklost zato, da kar naprej
obsojajo drugače misleče, po njih pljuvajo, pri čemer ne pozabijo tudi na
Cerkev.
GLEDE DEJSTEV
Resnica je seveda samo ena. Resnic ni več in je
ne more vpiti vsak po svoje. Je pa veliko zgodb. Resničnih, ki so običajno
žalostne; zmagovitih, ki so običajno pravljične. Seveda so bila in so še danes
velika dejanja na vseh straneh, so bili in so vzponi in vizije, so bile in so
velike zablode in laži; so bili zločini in zatajitve; bili so poboji in
zakrknjen molk.
Vse to je naša zgodovina. Če je z nami kaj
narobe, je tudi zato, ker se s svojo nerazčiščeno preteklostjo vsako leto v
aprilu in maju obremenjujemo, brezsramno obtožujemo, lažemo, poveličujemo svojo
stran, svojo resnico in svoj prav...
Mimo dejstev, Resnice in notranje pomiritve.
Gašper
Rudolf
DAVINCIJEVA ŠIFRA
»Tedaj mu je Pilat rekel: 'Ne slišiš, koliko
pričajo zoper tebe?' Toda ni mu odgovoril niti na eno besedo« (Mt 27,13-14).
Ali bi bilo najprimerneje molčati kot Jezus pred Pilatom?
Ali pa se bo na nas uresničila Izaijeva
prerokba: »Čuvaji so slepi, vsi nič ne vedo. Vsi so nemi psi« (Iz 56,10)?
Vsekakor zadeva ni najbolj nedolžna. Pretekli
teden mi je mlad mož pripovedoval o svojem prijatelju, ki mu je resno zatrdil:
»Torej nam pri verouku le niso povedali vse resnice?« Do tega spoznanja je
prišel, potem ko je prebral Da Vincijevo šifro. In še izjava mame o hčerki, ki
je tudi prebrala to knjigo: »Vse je vzela za sveto in resno.« Ob tem sem
pomislil, kdo ve, koliko pa je vzela za sveto in resno, kar smo se trudili skoz
devet let verouka? In ali nista ob tem ves verouk in tudi vsa vera postala
'banalno in smešno'?
Vprašanje je, ali tisti, ki preberejo omenjeni
roman, najdejo še kaj časa, da preberejo še kakšen komentar h knjigi. Ali vedo,
da je tudi knjiga Dešifrirani Da Vinci, tudi v slovenskem prevodu?
Zakaj pa bi bral še kakšno drugo knjigo, če me
je ta zadovoljila, mi čudovito izpolnila prosti čas, potešila radovednost moje
fantazije in potrdila v nekih skritih slutnjah: kaj pa če... No, gotovo je
tako, če ta knjiga to tako podrobno opiše in celo zatrjuje: »vsi opisi
umetniških del, arhitekture, dokumentov in skrivnih obredov v tem romanu so
točni.«
V Da Vincijevi šifri so domišljijske podrobnosti
in napačne zgodovinske trditve predpostavljene kot dejstva in sad resne
zgodovinske raziskave, kar preprosto ni res! Nekateri bralci knjige so se
dobesedno podali na pot po stopinjah knjige, a nikjer niso našli niti sledu o
znamenjih, ki jih knjiga omenja.
Štirideset miljonov bralcev pa le uživa v tem
Harry Potterju za odrasle. Dan Brownu je gotovo uspelo ugotoviti dva tipa zelo
razširjene mode današnjega časa: tajna združenja, ki naj bi gospodovala svetu,
in protikatoliško ost, ki je vedno bolj živa in strupena.
Sicer pa: nič novega pod soncem! Uresničuje se
le tisto, kar sta skoraj pred dva tisoč leti napovedala sveti Peter in Pavel:
»Med ljudstvom pa so nastopili tudi lažni
preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji, ki bodo skrivaj uvajali
pogubne ločine. Celo Gospodarja, ki jih je odkupil, bodo tajili. In mnogi bodo
sledili njihovim razuzdanostim in po njihovi krivdi se bo preklinjala pot
resnice. Zaradi svoje lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami«
(2 Pt
2,1-3).
»Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo
prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko
učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od
resnice in zabredli v bajke« (2 Tim 4,4).
Vinko
Paljk
CERKVENI SHOD V VERONI - 11. DEL
V Rimu
so se v mesecu februarju srečali uredniki teoloških revij in voditelji
različnih ;cerkvenih kulturnih programov iz vse Italije.
Zbralo se je okrog 50 udeležencev, da bi
poglobili nekatere poudarke ob pripravi na cerkveni shod v Veroni. Glavni
referent je bil mons. Betori, generalni tajnik italijanske škofovske
konference. Povzemamo nekatere misli iz prispevka. »Cerkev, ki si upa
razmišljati v duhu načrtnosti in, ki se zaveda nujnosti evangelizacije, je
prava podoba Cerkve v Italiji danes, ker je to tudi Cerkev, ki se zaveda
nemajhnih težav današnjega družbenega in socialnega okolja. Kristjani se moramo
še posebej danes zavedati, da nismo v manjšini, kot nam skušajo dopovedati v
svetu medijev in v današnjem sekulariziranem okolju, ampak je prav krščanstvo
tisto, ki lahko
poglobi površnost in izpraznjenost sodobnih kulturnih tokov. Od tod izhaja
potreba, da znova ovrednotimo krščansko dediščino, ki je eden kulturnih in
družbenih temeljev in je ne moremo pogrešati, ko govorimo o identiteti našega
naroda. Prav krščanstvo lahko bistveno pomaga pri ovrednotenju človekove osebe
in k večji humanosti v današnji družbi.« Mons. Betori izpostavlja dva vidika
nadaljnjih prizadevanj.
»Najprej je potrebno podkrepiti povezanost treh
krščanskih kreposti: vere, upanja in ljubezni, ki so temelj krščanskega
uresničenja, ob pripravi na Verono še posebej razmišljamo o upanju. Drugo pa je
ovrednotenje pastoralnih okolij, da bodo prav v teh malih skupnostih zaživele
pobude, ki bodo kristjane vodile k resničnemu pričevanju v vsakdanjem
življenju.«
JAZ SEM KRUH ŽIVLJENJA
Oslabljeno posredovanje vere mladim; zbeganost
velikega števila duhovnikov, redovnikov in laikov; upadanje duhovniških in
redovniških poklicev; osiromašenje liturgičnega in zakramentalnega življenja v
mnogih krščanskih skupnostih; pojav novih oblik teoloških in cerkvenih
nesoglasij; nezadostna krščanska navzočnost v javnem življenju: so glavne teme
novega petletnega pastoralnega načrta Španske škofovske konference. Dokument,
ki se naslanja na temelje krščanskega življenja: »Jaz sem kruh življenja.
Živeti iz evharistije«, je razdeljen na tri dele: izpovedovanje in oznanjanje
vere; skrivnostno slavljenje Jezusa Kristusa; ter služenje v ljubezni.
Španski škofje kot obvezujoče za naslednja leta
predlagajo: »da bi poglobljeno doživljali evharistijo«, saj prav evharistija
lahko da moč, da spremenimo svet in kulturo, ker je razodetje skupnosti, kraj
srečanja Božjega ljudstva z umrlim in vstalim Kristusom in je izvir življenja
in upanja.
V dveh dogodkih bodo obeležili začetek in sklep
petletnega pastoralnega načrta: svetovno srečanje družin v juliju letos v
Valenciji ter evharistični kongres leta 2010, ob zaključku prvega desetletja
tretjega tisočletja, ko bodo pobude petletnega načrta preverili in za
prihodnost zastavili nove.
Aleš Rupnik
Vesela družina
»Kaj boš pravil, da ste vesela družina!«, pravi
Tine sošolcu.
»Včeraj sem na lastne oči videl, kako sta se
tvoj oče in mama obmetavala s krožniki in skodelicami.«
»Saj to je tista veselost. Če mama zadene očeta,
se smeje ona; če ga zgreši, se smeje oče!«
KAPELA
Dragi prvoobhajenci, vedno se zavedajte, da vam je Jezus
blizu; radi ga prejemajte in živite, kot vas uči!
Bog povrni Leonardi, Blanki, br. Miranu in vsem, ki ste pripomogli,
da je bil današnji praznik lep.
GOSPODOV VNEBOHOD
V četrtek je praznik Gospodovega vnebohoda. Vabimo k
mašam ob 6:30, 8:00 in 10:00 ter zvečer ob 19:00.
FRANČIŠKOVI TABORI
bodo letos potekali v Grgarju. Prijave pričnejo
sprejemati jutri, 22. maja, prijavnice pa lahko dobite v veži pred župnijsko
pisarno.
ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
Poromali bomo prihodnjo nedeljo, 28. maja. Ob 8:15 bomo
pričeli našo romarsko pot molitve pri prvi postaji križevega pota, romarska
sveta maša pa bo v baziliki ob 10. uri, ko se nam boste pridružili tudi
tisti, ki ne boste romali peš.
Skupaj s prvoobhajanci se
bomo ob bližajočem zaključku veroučnega, pastoralnega in šolskega leta
zahvalili Bogu za vse dobro, ki nam ga naklanja, tudi na priprošnjo naše
nebeške matere Marije. Lepo vabljeni!
ŽUPNIJSKI PIKNIK, SREČELOV
Župnijski piknik bo 18. junija. Za srečelov, ki bo
potekal že v nedeljo pred piknikom in tudi na pikniku, pa potrebujemo dobitke,
ki jih do 9. junija prinesite in oddajte v župnijski pisarni. Bog povrni!
PREDSTAVITEV ZBORNIKA
Frančiškanski samostan vabi v sodelovanju z Goriško
knjižnico na predstavitev Zbornika s simpozija 2005, Škrabčeva misel V (Jezikoslovci
in njihova dela v Škrabčevih očeh). Zbornik bo v petek, 26. maja, ob 10:30, v
samostanski dvorani predstavil akad. prof. dr. Jože Toporišič. Prisrčno
vabljeni!
KRSTI
14. maja sta prejela sveti krst Juš Komel, sin
Tomaža in Irene Lipičar Komel ter Veronika Gorkič, hči Valterja Gorkiča
in Monike Ušaj. Novokrščencema želimo rasti v veri in Božji milosti.
NAŠI RAJNI
11. maja smo se v Biljani poslovili od pokojnega Romana
Šfiligoja iz Nove Gorice. Naj počiva v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
ŽUPNIJSKI PASTORALNI
SVET
Prejšnji ponedeljek se je sestal ŽPS. V okviru
oznanjevanja je podprl organizirane počitnice v Oratoriju, počitniški teden za
birmance in prihodnje birmance na Vojskem, skavtske poletne programe in njihovo
navzočnost v prostorih konkatedrale ter vključevanje otrok in mladih v še druge
organizirane počitniške programe, o katerih bomo še obveščali, zlasti v
program, ki ga prirejajo sestre s Svete Gore.
V okviru bogoslužja smo se pogovarjali in
spodbujali nadaljnje pospeševanje sodelovanja pri bogoslužju.
Kar zadeva gospodarska vprašanja, smo se
nagibali k predlogu, da bi na Partizanski 40 uredili »tržna« stanovanja in k
temu, da smo pripravljeni prepustiti kletne prostore za delovanje Karitas, če
je zainteresirana, ob primernih netržnih pogojih.
STARŠI
Danes in v torek je zadnje letošnje srečanje s
starši 1. in
2. razreda. Prihodnjo nedeljo pa se srečamo s starši birmancev, s čimer
sklepamo letošnji program s starši.
UPOKOJENCI
Nasvidenje na našem majskem srečanju prihodnjo
sredo, 24. maja, ob 17:00!
KRSTI
V nedeljo 14. maja so bili krščeni: Blaž Šuligoj,
sin Izidorja in Monike Mavri; Filip Bizjak, sin Gregorja in Maje Dolinar;
Neja Pegan, hči Matjaža in Polone Campolunghi; Nike Rakuša, hči Ivana
in Jane Prijon ter Primož Kante, sin Petra in Helene Dolinar. Naj
spremlja otroke in družinice Božji blagoslov!
KROMBERK
ROMANJE ŽUPNIJE NA
BREZJE
Odhod z avtobusom v soboto 27. maja ob 7. uri iz
Kromberka ter z Ajševice. Če bo vreme ugodno, si bomo ogledali čudoviti
cvetlični gaj, Arboretum pri Kamniku. Voznino v višini 2.000 SIT poravnajte
pred odhodom. Prostih je še nekaj sedežev.
OSEK
PROŠNJI DNEVI
so trije dnevi pred Jezusovim vnebohodom. Namen
svete maše v torek 23. maja pri sv. Petru bo: za Božji blagoslov vsakemu našemu
delu za človekov materialni in duhovni napredek.
VNEBOHOD
V četrtek 25. maja bo praznična maša in šmarnice
v župnijski cerkvi ob 19:00 uri. Vabljeni!
ŠMARNICE
Še dobrih deset dni se bomo zbirali pri čaščenju
Matere Božje in poslušali spodbudno branje. Vztrajajmo pri obisku šmarnic! Otroci
od 2. do 8. razreda naj še posebej sodelujejo na določene dneve, kot jim
priporočamo pri verouku. Starši naj bi jim tudi v tem dajali zgled in
spodbudo...
SREČANJA
S STARŠI VEROUČENCEV
Katehistinje in župnik si želimo pred zaključkom
veroučnega leta srečanja s starši naših otrok. Srečanja bodo ob 18:00 uri na
dan, ko so katehistinje pri nas. Pričakujemo starše (vsaj enega):
7. in 8. razreda v ponedeljek, 22. maja;
2. in 3. razreda v sredo, 24. maja;
5. razreda v petek, 26. maja.
SOLKAN
SEJA ŽUPNIJSKEGA
PASTORALNEGA SVETA
bo v ponedeljek 22. maja ob 20:00. Sejo
pospremimo z molitvijo in tudi s svojimi predlogi.
SREČANJA STARŠEV
v torek 23. maja ob 20:00: 3. razred
(osemletke);
v sredo 24. maja ob 20:00: 4. razred (osemletke).
PROŠNJI DNEVI
so dnevi pred Gospodovim vnebohodom: ponedeljek,
torek in sreda. Priporočimo se posredovanju naših prijateljev svetnikov za Božji
blagoslov pri delu in v življenju.
GOSPODOV VNEBOHOD
V četrtek,25, maja, sta sveti maši ob 10:00 in
19:00.
DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU DUHU
poteka letos od petka, 26. maja, do binkošti.
7. VELIKONOČNA NEDELJA
28. maja k maši ob 10:00 pripeljemo tudi naše
starejše brate in sestre za letno srečanje z njimi.
ŠEMPAS
PRVO SVETO OBHAJILO
Veselimo se z devetimi prvoobhajanci in
njihovimi družinami, predvsem, s povabilom, da bi še naprej vztrajali v
prijateljstvu z Jezusom. Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste poskrbeli, da je bilo
praznovanje lepo pripravljeno.
GOSPODOV VNEBOHOD
Praznična sveta maša bo v četrtek, 25. maja v
Šempasu ob 19:00.
MEDŠKOFIJSKO ROMANJE NA
SVETO GORO
bo v nedeljo, 28. maja. K sveti maši ob 16. uri
nas vabijo goriški nadškof Dino, koprski škof Metod in Svetogorska Kraljica.