LETNIK VI st

ŠTEVILKA:35

5. VELIKONOČNA NEDELJA

14. MAJ 2006

ALI JE LAHKO DEVIŠKOST RODOVITNA?
Narava nam v mesecu maju ponuja pravo pašo za oči. Trava, rože, drevesa so v polnem razcvetu, nosove nam polni nevidni cvetni prah, iz katerega bo pognalo novo življenje, v nas pa lahko kakšna alergija.
Lepota življenja nas spodbuja, da se spomnimo Marije, ki je prinesla svetu največje Življenje. Zato jo v šmarnicah častimo in vzklikamo: Mati Stvarnikova, Devica najmodrejša, Kraljica Devic... prosi za nas. Otroci rečejo, da samo nekaj ponavljamo in da je tisto o devici nekam čudno. Zdi se, da nas hočejo opozoriti na vsebino.
Verjetno je ravno v mesecu maju, v času, ko je krščanstvo prejelo svobodo in postalo dovoljena vera, razmišljal o Marijinem devištvu sv. Gregor iz Niše. Rodil se je v Cezareji in njegov stari oče je še izkusil Dioklecijanovo preganjanje kristjanov, v katerem je izgubil premoženje in življenje. Gregor rase v svobodnih časih, a nevarnost za kristjane je sedaj hujša. V preganjanju nagonsko čutijo željo do spoznavanja očem zakritih duhovnih reči. Sedaj se morajo k temu sami pritegniti. Gregor mora začeti na začetku, z osnovnimi stvarmi: kaj pomeni romati, kaj pomeni stvarjenje človeka, kdo je Bog in med drugim piše tudi o devištvu.
Devica je lahko nekdo brez moža, bi mi zatrjevali. A Marija je imela moža, Jožefa in bila devica. Čeprav je posodila samo okolje in pripravila srce, je dala svetu nekaj najlepšega. Po Marijinem zgledu Gregor pravi, da lahko goji deviškost vsak, saj devištvo vidi kot čudenje nad lepoto. Lepoto je videti v nematerialnih stvareh. Takoj, ko človek lepo objame in zgrabi, se mu izmuzne in ga ne poteši. Več ko v »roki« obdrži, manj se čudi in manj mu v srcu ostane.
V naravi ima vse svojo mero in zato je lepa, zato v njej ni kiča. Narava ni vsiljiva in ne ošabna, če bi v njej odkrivali srce, bi lahko rekli, da ga ima nenavezano. Deviškost je rodovitna, pravi Gregor, ker zmoremo v skromnosti odkrivati lepoto stvari in v ponižnosti začutiti bližnjega z očmi.
Boštjan Toplikar

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

JUBILEJ GOSPODA ŠKOFA METODA
V torek, 9. maja, je škof msgr. Metod Pirih dopolnil sedemdeset let življenja. Življenjsko pot je začel v Lokovcu, na domu »Pri Kačarjevih«. Ko se je škofov oče Mirko vrnil po drugi svetovni vojni domov, je opravljal službo pismonoše med Čepovanom, Lokovcem in Gorenjo Trebušo. Večino razdalj je prepešačil.
Mati Štefanija je bila delovna, vedra, skrbna, bistra in modra. Rada je brala. Poleg hvaležnega spomina na starše ter brate in sestre, se škof Metod spominja svojega starega očeta, blagega moža, ki je veliko molil in v Kačarjevi družini zavzeto vodil vsakodnevno molitev rožnega venca.
Pri Kačarjevih so imeli majhno gorsko kmetijo. Pridelovali so najnujnejše za preživetje ter redili do tri goveda. Trdo delo je povezovalo otroke med seboj in s starši ter vzgajalo vsakega otroka posebej za delavnost in odgovornost v življenju.
Gospod Bog je družini naklonil svoje varstvo, vrhu tega pa tudi kar dva duhovna poklica. Sestra g. škofa, Milica, je vstopila v samostan sester benediktink na otoku Cresu, Metod pa se je odločil za duhovništvo.
Po osnovni šoli v Lokovcu je Metod odšel na gimnazijo v Pazin in tam maturiral leta 1956. Nakar je vstopil v ljubljansko bogoslovje in se vpisal na Teološko fakulteto. Vmes je bil dve leti vojak, nakar je bil leta 1963 posvečen za duhovnika kot edini novomašnik tedanje Goriške apostolske administrature.
Sledilo je njegovih sedem različnih služb, sedem polnih življenjskih in delovnih postaj.
Prvo leto duhovništva (1963-1964) je bil kaplan v Solkanu; od leta 1964 do 1974 je bil tajnik pok. škofa dr. Janeza Jenka, najprej na Kapeli nato v Kopru; nakar je študiral v Rimu duhovno teologijo (1974 -1976). Sledilo je desetletno ljubljansko obdobje (1976-1984), ko je prevzel odgovornost duhovnega vodstva bogoslovcev v ljubljanskem bogoslovju; nato je bil eno leto generalni vikar Koprske škofije (1984-1985) in za tem dve leti škof pomočnik (1985-1987).
Škofijski sedež Koprske škofije je prevzel leta 1987, kar pomeni, da bomo obhajali prihodnje leto 20. letnico njegovega vodenja škofije.
Začetek njegovega škofovanja sovpada s časom, v katerem so se sprostile do tedaj neslutene duhovne, kulturne in družbene spremembe, v katere je škof Metod modro vključeval svojo Cerkev. Konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih predvsem z načrtom Duhovne in pastoralne prenove Koprske škofije; ves čas z zavzetim in odprtim sodelovanjem z drugimi škofijami doma in v zamejstvu. Pridružujemo se voščilu, ki ga je zapisal slavljencu koprski pomožni škof in generalni vikar dr. Jurij Bizjak: »Dragi škof Metod! Hvala za otroško dušo, ki jo ohranjaš, in za možato delo, ki ga opravljaš...Naj Te blagoslovi Gospod s Siona, ki je ustvaril nebo in zemljo.« (Ps 134,3) V imenu ljudi dobre volje, duhovnikov in redovnikov Novogoriškega okrožja,
Gašper Rudolf

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

PRAVOSLAVNO VERSKO ŽIVLJENJE
V preteklosti je bil Bog veliko bolj prisoten v vsakdanjem življenju pravoslavnega kristjana. Sekularizacija je naredila svoje ter osiromašila in zožila tudi pravoslavno duhovnost. Ta je bila močno kontemplativna (premišljevalna!) in manj racionalna. Geslo: »Z Bogom povsod, brez Boga niti čez prag!« govori o močni Božji prisotnosti v pravoslavnem izročilu. Pravoslavni verniki, ki so bili v glavnem kmetovalci, so vstajali zgodaj, ravnali so se po soncu. Ob sončnem vzhodu je pravoslavni vernik tekel k vodnjaku ali studencu, da se je najprej umil, obrnjen proti vzhodu - »Soncu pravde« (izraz za Jezusa). Šele umit se je prekrižal, enkrat do trikrat, vedno z velikim križem, s tremi prsti: zgoraj-spodaj-desno-levo - obratno od katoliškega. Tako je blagoslovil sebe in dan, ki je bil pred njim. Šele potem se je odpravil na delo. Pred tem je vzel košček kruha in sira ter popil požirek žganja. Ob vsakem požirku in grižljaju se je zahvaljeval in križal. Govoril je: »Bože pomozi«, »Daj Bože« in »Hvala ti, Bože«. V pogovoru z bližnjimi je uporabljal izraze: »Ako Bog da«, »Ako je Božja volja«, »Ako Bog hoče«. Pravoslavni »Spasi Bog« ob požirku pijače v ruski tradiciji pomeni »Hvala lepa«, odgovor na le-to pa je »Na spasenije« (»za odrešenje«).
Potem se je pravoslavec odpravil k živini, ki jo je tudi blagoslovil, in se Bogu zahvaljeval za letino. Ženske so pekle pogače za zajtrk, ki je bil okrog devete ure. Nato se je šlo na njivo. Tam se je preživelo celo poletje, vsak dan do sončnega zahoda. V poletnem času je bila kosilo ob pol drugi uri, v zimskem času pa je bila le večerja. Med brazdami so rasli tudi otroci v zibelkah. Na ta način so sprejeli vonj po zemlji, s katero so ostali združeni vse življenje in do nje ohranili neskončno ljubezen, iz katere je izhajal tudi patriotizem. Pozdravi ob odhodu z doma so bili: »Z Bogom ostajte«, na kar so domači odzdravljali: »Z Bogom pojdite!« Ob srečanjih pa so se pozdravljali z »Zdravo, živo«, kar je pomenilo prijazno vprašanje, ali so pri hiši vsi zdravi in živi. Odgovor na to je bil »Hvala Bogu!«.
Vsocialističnih časih je ostalo zgolj »Zdravo«. pravoslavnem svetu hrane in pijače ni manjkalo, zlasti ne kruha in slanine. Toda vse se je jemalo s spoštovanjem. Čeprav je pšenica doma v vsem pravoslavnem svetu, je pogača veljala za luksuz. Jedlo se je namreč v glavnem koruzni kruh. Kar pa zadeva »mastno« prehrano, je za njeno omejeno uživanje poskrbela Cerkev. Od 10. stoletja dalje namreč velja cerkvena zapoved posta (vzdržnosti) od mastnih jedi, kar pomeni le ob oljnati zabeli ob sredah in petkih. V adventu in velikonočnem postu pa velja strogi post brez olja vse dni v času sedmih tednov. Vse to skupaj je predpogoj za prejem obhajila pod obema podobama. V preteklosti so pravoslavni verniki te predpise dokaj spoštovali in se po njih ravnali. Cele vasi so ob Božiču in Veliki noči šle k obhajilu. Post, združen z ustreznim načinom obnašanja, je postal kasneje anahronizem. Pravoslavni vernik današnjega časa izpolnjuje te predpise s težavo. Sad tega je zanemarjanje duhovnega življenja tja do odpada od vere.
V času socialistične ateizacije je ljudstvo lep čas vztrajalo, potem pa se ji je vdalo. Obiski bogoslužij, ki so že bili tradicionalno šibki, so do današnjega dne zelo problematični. K temu je prispevala tudi Cerkev sama, ker se ni ustrezno prilagodila. Vztrajala je in še vztraja pri obredih, ki so predolgi in vernikom brez potrebne izobrazbe naravnost nerazumljivi. Vztrajanje pri postnih predpisih kot pogoju za obhajilo pa vpije po čimprejšnjem pravoslavnem koncilu, ki ga ni bilo že deset stoletij.
V vsakem pravoslavnem domu je ikona svetnika-patrona, ki se ga družina slavi kot svojega posebnega zaščitnika (ob krstni »Slavi«), ali ikona Bogorodice (Matere Božje) z Jezusom.
Pred ikono gori »kandilo« - oljnata svetilka. Ta se ugasne, ko umre zadnji gospodar, ali ko se družina oddalji od Boga. Ob prihodu in odhodu iz hiše se pred ikono »metaniše«: kar pomeni pokriža s predklonom do tal. V pravoslavni hiši je tudi »slavska« sveča, ki sejo prižge prvič ob »Slavi«, nato pa ob drugih slovesnostih in ob smrti, »ob zadnji uri«. Kadilo je tudi pri rokah, da se zraven sveče prižiga in pokadi hišo na Sveti večer, na Veliko noč, ob Slavi in ob drugih slovesnih prilikah. Prav tako je pri rokah blagoslovljena voda, toda žal je njena uporaba v vsakdanjem življenju zbledela. Uporablja se za blagoslavljanje bolnika, odhajajočega na pot, za pečenje kruha za slovesnosti. Ikona, sveča, kadilo in križ pa so še vedno prisotni v pravoslavnih domovih kljub hudim pritiskom ateizacije in civilizacije.
V bližnji preteklosti so bili znak zaostalosti, fanatizacije, reakcionarnosti... Bil je poskus tudi proslavljanja Slave brez blagoslova kruha in sveče. Toda to ni uspelo.
»Kumstvo« (botrstvo) je posebnost pravoslavlja. Bogu pripada najvišja čast, potem pa kumu.
Kum je priča pri cerkveni poroki, potem drži pri sv. krstu vse otroke. Kumstvo prehaja iz roda v rod in se deduje po moški strani kakor priimek. Kum z družino, kateri botruje, ne sme biti v krvnem sorodstvu, saj bi se tako duhovno mešalo s krvnim sorodstvom.
Bogata kontemplativna duhovnost pravoslavnega načina življenja je zelo zahtevna. Molitvena enotnost - združitev z Bogom se imenuje »bezmolvije« in pomeni »niti en hip brez molitve«. Sestavljena je iz nenehnega izgovarjanja Božjega imena (»Kyrie Isouse Hriste eleisson me«).
Ta duhovnost pa je zveličavna in globoka.
Stanoje Kostadinovič

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 10. DEL
Ob pripravi na cerkveni shod v Veroni glede šolstva poudarjajo, da je vse bolj potrebno biti pozoren, na kakšen način izpostaviti krščanske vrednote, ne da bi pri tem zaobšli pobude zdrave laičnosti. Gotovo imajo tu posebno vlogo katoliški učitelji, ki sodelujejo pri uvajanju reform, da bi se pri izdelavi raznih didaktičnih programov v nekaterih izhodiščih bolj oprli na poudarke, ki jih ponujajo evangeljske vrednote.
Na drugi strani so na univerzah poklicani, da omogočijo razvoj znanosti, ki bo najprej spoštovala dostojanstvo človekove osebnosti.
V svetu medijev se vse bolj srečujejo s težavami, ko ne znajo in zmorejo več poglabljati vrednot, ki izhajajo iz človekove vere. Zato je izziv, da med kristjani, ki so zaposleni v svetu komunikacij omogočijo večjo profesionalnost. Nujno je stalno oblikovanje in posodabljanje.
V družinah je potrebno oblikovati takšen način življenja, ki bo izhajal iz sporočila upanja, kot ga najdemo v evangeliju, da bo temeljil na medsebojnem sodelovanju v dobro vseh in bo gradil na vzgoji otrok. Zato se moramo vrniti h koreninam, ki so v zakramentu svetega zakona. Izzivi, ki jih srečujemo na raznih področjih, lahko dobijo pravo mesto in odgovor le v družini.
Opazen je kvalitativen premik od navidezne religioznosti k raznovrstnim oblikam uresničenega krščanstva predvsem na področju dobrodelnosti, ki so ga na poseben način naredili v mnogih združenjih in bratovščinah.
To je pomemben izziv in močno razpoznavno znamenje predvsem na jugu dežele. Na narodni ravni zato želijo med seboj povezati vse te ustanove (v Italiji jih je trenutno okrog 1.800) predvsem ko gre za možnosti stalnega oblikovanja sodelavcev.

POJDITE PO VSEM SVETU OZNANJAT EVANGELIJ
V okviru obhajanja 500. obletnice rojstva svetega Frančiška Ksaverija, v Pamploni in Javierju v Španiji od 4. do 6. avgusta pripravljajo narodno srečanje španske mladine. Pobudo so predstavili na tiskovni konferenci v Madridu, 25. aprila, na kateri je nadškof iz Pamplone msgr. Sebastian, skupaj z voditelji Škofijskega urada za obhajanje jubileja in Odbora za mlade Španske škofovske konference razložil temo srečanja: »Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij.« Tridnevno srečanje, posvečeno velikemu svetniku, enemu od ustanoviteljev Družbe Jezusove (jezuitov), bodo začeli 4. avgusta v katedrali v Pamploni, kjer se bodo zbrali mladi iz vse Španije, da tako odgovorijo na povabilo papeža Benedikta XVI., ki ga je izrekel lansko leto v Kölnu, na Svetovnem dnevu mladih, naj sledijo zgledom svetnikov, resničnih revolucionarjev in preoblikovalcev naše družbe. Srečanje bodo zaključili v nedeljo dopoldne v Javierju z evharističnim slavjem v svetišču svetega Frančiška Ksaverija.
Aleš Rupnik

Utemeljitev
"Vi ste prišli na sodišče za pričo popolnoma pijani. Zakaj?"
"Zato, gospod sodnik, ker mora priča govoriti resnico. Pregovor pa pravi, da je v vinu resnica!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILAbo prihodnjo nedeljo pri župnijski maši ob 10. uri, ko bo 30 veroučencev 3. razreda prvič prejelo Jezusa pod podobo kruha. Veselimo se z njimi in se jih spomnimo v molitvi, da bi bil Bog vedno bolj prisoten v njihovem življenju in v življenju njihovih družin.
ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
bo v nedeljo, 28. maja. Več informacij bo v prihodnjih Oznanilih
.PREDSTAVITEV ZBRANIH DEL IVANA KOVAČIČA - SOŠKEGA
bo v naši samostanski dvorani v petek, 19. maja, ob 20:00. O knjigi bosta spregovorila urednika, duhovnik Jožko Kragelj in Zoran Slejko. Vabljeni!
KRST
V nedeljo 7. maja je bila pri nas krščena Ana Letnar, hči Tomaža in Nives Letnar Žbogar. Čestitamo!
NAŠI RAJNI
V sredo, 10. maja smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Vladimirja Šuligoja (59) s Pristave. Naj počiva v Gospodu!

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Nasvidenje jutri ob 20:00.
STARŠI
Danes in v torek je srečanje s starši 5. razreda in predšolskih skupin, prihodnji teden pa s starši 1. in 2. razreda.
MISIJONSKI SRECOLOV
Ponavljamo prošnjo za zbiranje darov, namenjenih za srečolov v pomoč misijonarjem, ki ga namerava izpeljati skupina ljubiteljev misijonov ob sklepu veroučnega leta 18. junija dopoldne. Zbiramo jih pri verouku, v pisarni in v zakristiji. V imenu misijonarjev se vnaprej zahvaljujemo!
POROKA
6. maja sta se v konkatedrali poročila Katarina Benkič in David Mlakar. Naše čestitke in dobre želje!

KROMBERK

PRVO SVETO OBHAJILO
Veseli smo in hvaležni katehistinji Nadji in staršem, ker so lepo pripravili otroke za prvo sveto obhajilo. Hvala tudi za krašenje cerkve, otroškemu zboru. Želimo, da bi vsi vztrajali ter redno hodili k šmarnicam in k obhajilu. Jezus, prijatelj otrok, naj ima vedno častno mesto v družini.
ŽUPNIJSKO ROMANJE NA BREZJE
V soboto 27. maja odidemo z avtobusom ob 7. uri. Avtobus se bo ustavljal na parkiriščih in na Ajševici. Sveto mašo bomo imeli ob 10. uri. Kosilo bo tudi tam. Nato, če bo vreme ugodno, gremo v cvetlični park Arboretum pri Volčjem potoku (blizu Kamnika) ter nazaj domov. Vožnja stane 2.000 SIT; znesek poravnajte pred odhodom. Številka vpisa je številka sedeža. Imamo še nekaj prostora. Posebno ste na romanje vabljeni starejši, saj vas bomo pripeljali prav do cerkve.
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
6 otrok, ki sodelujejo pri Slomškovem bralnem priznanju, seje v soboto, 6. maja skupaj z otroki s Kapele in iz Šempetra udeležilo zaključne prireditve za bralce, ki je bilo na Ponikvi. Za kritje stroškov prevoza je del denarja prispevala župnija, za kar se g. župniku starši iskreno zahvaljujemo.

OSEK

PRVA SPOVED
Starši in deklice, ki se pripravljajo na prvo sv. obhajilo (letošnjo jesen), smo včeraj popoldne pri sestrah v domu TAU na Sveti Gori doživeli Božje usmiljenje in medsebojno odpuščanje. V baziliki Svetogorske Kraljice smo bili deležni zakramentalne sprave in bili pri maši s šmarnicami. Bogu, Mariji, sestram v Domu TAU in drugim - HVALA!
VEROUK
naj bo tudi po prvomajskih počitnicah reden in prizadeven v vseh razredih. Birmanci (7. in 8. razred) naj sodelujejo pri šmarnicah ob petkih, prvoobhajanke ob sobotah.
SREČANJA STARŠEV
s katehistinjo in župnikom bodo ob 18:00 uri: za 4. razred v sredo 17. maja, za 5. razred v petek 19. maja, za 7. in 8. razred v ponedeljek 22. maja. Vabljeni, pridite!

SOLKAN

SPOMIN NA 80-LETNICO
Metodu Zavadlavu hvala za spominsko podobico, ki nam bo kazala najbolj dragoceno mesto v Solkanu: oltar, kjer nas vedno čaka in vabi Jezus. Mizarstvu Hlede hvala za spominsko številko.
SMARNICE 2006
Ob 18:30 nas v cerkvi bogati življenjepis sv. Klare. Tudi doma se ob Marijini podobi zbirajmo za vsakodnevno molitev.
SREČANJA STARŠEV
danes pri maši ob 10:00 in po maši se srečamo s starši in s prvoobhajanci; v torek (16. maja) ali v sredo (17. maja) ob 20:00 se srečamo s starši birmancev.
NAŠI RAJNI
7. maja se je vrnila k Očetu 84-letna Štefanija (Štefka) Golob roj. Pavlin, IX. korpus 66.
Naj ji Nebeški Oče podari večni pokoj in svojo luč!

ŠEMPAS
Ob romanju na Sveto Goro se vsem zahvaljujem za lepo udeležbo, sodelovanje in zbranost.
PRVO SVETO OBHAJILO
V nedeljo, 21. maja bomo imeli slavje prvega svetega obhajila. S prvoobhajanci in njihovimi družinami začnemo v četrtek tridnevno pripravo na praznovanje. V petek se prvoobhajanci zberete v cerkvi v Šempasu ob 17:30, ko boste opravili sveto spoved. V tem času boste lahko sveto spoved opravili tudi starši.
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Zadnje preverjanje prebranih knjig za Slomškovo bralno priznanje bo v sredo, 17. maja po šmarnicah.
KATEHEZA
S katehisti in katehistinjami se srečamo v petek, 19. maja po maši.

NOVA UREDITEV CERKVE NA SLOVENSKEM (Povzeto po »Družini«)

		župnij	duhovnikov	redovnikov	redovnic	prebivalcev	delež ozemlja Slovenije	katoličanov	delež katoličanov
Nadškofija Ljubljana	Nadškof-metropolit: mons. Alojz Uran	233	283	180	215	754.975	31%	573.527	76%
Škofija Koper	Škof: mons. Metod Pirih	216	161	36	72	258.380	21,3%	202.900	78,5%
Škofija Novo Mesto	Škof: mons. Andrej Glavan	74	80	21	21	159.595	11%	137.424	86,1
Nadškofija Maribor	Nadškof-metropolit: dr. Franc Kramberger	144	153	59	41	422.187	18,2 %	359.202	85,1 %
Škofija Celje	Škof: dr. Anton Stres CM	111	105	25	19	287.529	12 %	235.367	81,9 %
Škofija Murska Sobota	Škof: dr Marjan Turnšek	36	45	11	6	120.146	5.4 %	95.463	79,5 %