LETNIK VI st

ŠTEVILKA:34

4. VELIKONOČNA NEDELJA

7. MAJ 2006

VI STE PRIČE
Ob tednu molitve za duhovne poklice sta tudi pred nas postavljeni dve temeljni razsežnosti duhovnega življenja: poklic in poslanstvo. V teh dveh temeljih lahko odkrivamo izzive, ki jih pred nas polaga vsakdanje življenje, ko se v vsakem od nas prepletata vera in dvom, veselje in malodušje, odprtost za odgovorno življenje in na drugi strani prepuščanje svojega življenja nekakšni usodi, ki nas vodi v razvrednotenje tistega, kar v življenju ima nek pomen in vrednost. Prav v tej razpetosti med božje in človeško se odkriva skrivnost naše osebne vere. V Svetem pismu pogosto zasledimo znamenja te razpetosti, negotovosti in tudi strahu vedno, kadar je bil nekdo poklican.
Danes se pogosto srečujemo z versko brezbrižnostjo, ko mnogo ljudi živi, kot bi Boga ne bilo, ali pa se zadovoljijo z nekakšno megleno vernostjo, ki se ni zmožna odgovorno spoprijeti z vprašanjem resnice. Duhovno življenje tudi v
mnogih kristjanih doživlja trenutek negotovosti, ki temeljno prizadene ne samo moralno življenje, temveč predvsem odnos do Boga. Verjetno je največji izraz krize vere v današnjem času, da smo izgubili čut za sveto, da je v krizi naš osebni odnos do Boga. Zato vsaka poklicanost najprej zahteva dejanje osebnega spreobrnjenja, da se iskreno očistimo vsega, kar nas na poti našega poslanstva ovira. To je dejanje poštenja in poguma, ki nam pomaga, da okrepimo svojo vero in z jasnim pogledom vstopimo v vsakdanje življenje.
Poklic je ovrednotenje darov, ki jih v življenju imaš. Zaradi teh darov te nekdo potrebuje, zato te nekdo pokliče. O tem moramo razmišljati in se vedno znova vprašati, ali smo že ovrednotili svojo vero. Zato nas Jezus kliče po imenu, da ob tem klicu preverimo naše temeljne življenjske izbire in odločitve: doma v družini, v šoli ali v službi, v družbenem in družabnem življenju.
Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

OB NASTANKU NOVIH ŠKOFIJ V SLOVENIJI (1. DEL)
Cerkveni zemljevid Slovenije je letošnjo pomlad dobil novo podobo. Zelo redko je v zgodovini prišlo do tako občutnih sprememb, tudi zato ker cerkveni mlini na tem področju običajno meljejo zelo počasi. Dovolj zgovorno je že dejstvo, da je od ustanovitve zadnje škofije v okviru današnjih slovenskih državnih meja, to je ljubljanske, minilo že 545 let. Izmed petih mest, ki so se zadnja leta "potegovala" za škofijski sedež, so tri - Celje, Novo mesto in Murska Sobota - postala škofijska, Nova Gorica in Kranj pa sta ostali znotraj koprske škofije, oziroma ljubljanske nadškofije. Novo je tudi, da je mariborska škofija povzdignjena v nadškofijo. Tako sta poslej v državi dve cerkveni pokrajini (metropoliji): ljubljanska in mariborska. Obe štejeta po tri škofijske enote - znotraj ljubljanske cerkvene pokrajine sta še Koper in Novo mesto, v mariborski pa Celje in Murska sobota.
Gotovo, pastoralni razlogi so ključni pri spreminjanju teritorialne cerkvene podobe, a tudi politični so z njimi običajno tesno prepleteni; politične razmere namreč tako ali drugače vplivajo na učinkovitost in večjo ali manjšo svobodo pastoralnega delovanja. V preteklosti je veliko zgledov za to. Današnja podoba škofij se, samo navidez paradoksalno, celo približuje najstarejši, tisti iz (pozno)antičnih časov, ko so škofije pač vzniknile v mestih, kjer so se izoblikovala močnejša krščanska občestva, ki so se zbirala pod vodstvom svojega škofa. Od okrog leta 300 do konca 6. stoletja se na današnjem Slovenskem in v bližini omenjajo najprej "ptujska" škofija, to je Poetovio/Poetoviona z znamenitim škofom in mučencem Viktorinom, pa Emona, Celeia, Virunum (na Gosposvetskem polju), Teurnia (pri Spittalu ob Dravi), Aguntum (pri Lienzu), Savaria (Szombathelv) in več istrskih škofij, med njimi Tergeste in leta 599 Capris (Koper). Na tem obsežnem prostoru si je cerkveno metropolitsko oblast pridobila cerkev vAkvileji (Oglej). Le nekateri južni predeli današnje Slovenije so bili morda bolj povezani z dalmatinskim metropolitskim središčem v Saloni (pri Splitu).
Zareza nemirnih in nevarnih časov preseljevanja ljudstev je pripeljala do porušitve cerkvene mreže. V istrskem prostoru so male škofije preživele in morda se je tja umaknil tudi kakšen škof in nekateri prebivalci škofij v notranjosti, ki so proti koncu 6. stoletja propadle. Srednjeveško čaščenje kakega emonskega ali celejanskega svetnika in drugo ime Emon(i)a za Novigrad bi lahko pričali o določeni tradiciji kontinentalnih škofij v Istri. Morda pa so prenesli kak škofijski sedež tudi na zaščitene odmaknjene kraje na vzpetinah, kamor se je ogroženo prebivalstvo zateklo. Tak primer škofijskega kaštela bi lahko po nekaterih predvidevanjih na osnovi bogatih arheoloških pričevanj bil Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici, pa morda Tonovcov grad pri Kobaridu.
Vojko Pavlin

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

MED TABUJI IN PROZORNOSTJO
Pritožniki na oglas za revijo Geo smo dobili odgovor Oglaševalskega razsodišča, da so naše pritožbe neutemeljene. Povzemam svoj ugovor na razsodbo: Revijo Geo sem si ogledala, tudi tematski blok z naslovom Čudežni človek. Fotografija, ki jo poznam s plakata, se mi prav v ničemer ne zdi sporna, temveč kakovostna, znanstvena in estetska, v ničemer vulgarna ali zavajajoča. Tudi besedilo, s katerim je opisana, govori na spoštljiv način o spočetju človeškega življenja. Ni pa spoštljivo tako čudovitega pojava, kot je spočetje, razkazovati na obcestnem plakatu. Ker je prizor, ki je sicer lep in naraven, izpostavljen vsem pogledom; vsakovrstnim razpoloženjem, komentarjem, tudi posmehovanju in zgražanju. Motiv tako izgublja svojo vrednost ter poučni namen, ki naj bi vzgajal k spoštljivosti, saj se ob plakatu nihče ne ustavi, da bi si podrobno ogledal fotografijo ter se pri tem čudil čudovitosti človeškega telesa. Nasprotno. Kakovostna fotografija je tako izpostavljena raztresenim pogledom. Pogled na obcestni plakat sprejema hitre, lahke informacije. Zahtevne vsebine z močnim čustvenim nabojem so, posredovane na tak način, povsem razvrednotene. Saj tudi umetnin ne razstavljamo na ulicah in ob cesti, kot poezije ne beremo na vaških veselicah. Podobno bi bilo recimo, če bi obcestni plakat prikazoval anatomijo izločil ali mlečnih žlez pri dojenju. ... Ne gre torej za žalitev, temveč za omalovaževanje intimnosti. Mene to ne moti zaradi sebe, temveč zaradi otrok, ki se jim pogled na družbene norme šele oblikuje. Otroci so najbolj ranljivi opazovalci sveta. To je za nas, odrasle, odgovornost. Namreč: Ni res, da je zgodnja, neposredna informacija o človeški spolnosti za otroka neškodljiva. Vsak otrok potrebuje drugačen pristop, ki ga moramo starši v svoji poklicanosti izumiti, se prilagoditi otrokovi zrelosti in občutljivosti. Prezgodnja informacija o spolnosti, posredovana z obcestnim plakatom, majhnega otroka lahko prestraši, ker je ne more razumeti. Zato ni koristna, ampak tvegana. Poleg tega je treba vzgojno področje spolnosti prepustiti družini. Vsiljevanje informacij o spolnosti se mi zdi podobno, kakor če bi otrok od tujca izvedel, da njegova mamica pričakuje dojenčka, še preden bi mu starša to sama povedala.
Trdim, da je razkrinkanje vseh skrivnosti enako škodljivo kot tabuji. Modrost je nekje vmes. V poslušanju otroka. Neko nedeljo sem si ob risanki Marcelino Kruh in vino zapomnila tole misel, ki jo je izrekla junakinja majhnemu dečku: »Morda še ne boš izvedel vseh odgovorov. Ker je življenje čudež. Čudeži pa varujejo svoje skrivnosti.« Ta misel je zelo spoštljiva do majhnega otroka. Svet brez skrivnosti je opustošen in dolgočasen. Odstiranje, prozornost vsega svetega in intimnega otrok in mladostnikov ne vzgaja samo v sporočilu, da je spolnost počelo življenja. Kajti vsi vidimo, da razrahljanje meja dovoljenega v spolnosti ne rojeva le življenja, temveč tudi smrt...
Nataša Lorenzutti, Osek

PLAKATI IN...
Pornografija preplavlja skoraj vse medije in periodični tisk ter je dosegljiva tudi otrokom. Bliže sem jo spoznala pred več kot 15. leti med učenci prvega razreda. Takrat tržišče še ni bilo nasičeno s tovrstnimi revijami in oddajami. V roke sem dobila perverzno revijo v italijanščini. Otrok je revijo dobil doma in jo prinesel v šolo ter razkazoval, pri čemer sva ga s kolegico zalotili. Bili sva zaprepaščeni. Sama sem zastavila nekaj vprašanj in otroku pojasnila, da to ne spada v šolsko torbo in naj pridejo starši iskat. Prevzela me je pripoved neke mame, kako je četrtošolec naročal tovrstne video kasete, vabil k ogledu in kako je svojega sina iztrgala iz te druščine. Pred nedavnim pa sem slišala mlado mamo, kako je sošolec poučeval njenega otroka 2. razreda, kako se pride na računalniku do tovrstnih slik. Vmes je prišel prispevek 20 letnega fanta - Tilna - v 11. številki Družine z naslovom »Je vsaka reklama sprejemljiva?« Fant piše iz osebnih izkušenj!
Naj povzamem nekaj navedb: »Danes sem star 20 let in mi je žal za vsako erotično - pornografsko sliko ali filmski prizor, ki sem ga videl. Včasih se čutim sužnja potencialnih strasti... ki so jih te podobe globoko vtisnile v mojo otroško in mladostniško podzavest.«
Pisec se ob zdajšnjih jumbo plakatih obrača na starše z besedami: »Dragi starši, ali se res ne boste odzvali? Ali vam je popolnoma vseeno za prihodnost in razvoj vaših otrok?« Vabi pa: »Ob takih in podobnih pohujšanjih moramo stopiti skupaj!« Odziv na omenjeni prispevek pa sem prebrala v 17. številki Družine (23.4.2006). Tudi v tem prispevku smo vsi povabljeni k sodelovanju: »Skupaj bi po mojem, lahko dosegli veliko več.« V 17. številki Družine se ponovno oglaša Tilen s sestavkom - Spet novi spor(e)ni plakati - in nam vsem naroča: »Pokažimo (množina), da so naše pravice kršene.«
Vsega dovolj pa mi je postalo ob četrtkovi oddaji - Trenja - na POP TV. Ne malo presenečena, če že ne zgrožena, sem bila ob izjavah nekaterih udeležencev oddaje. In to takih, ki jim življenje že gre proti večeru in sedijo v našem parlamentu. Nezaslišno! In taki, ki jih razne perverznosti tudi na ulici in v avtomobilu sploh ne motijo, so dobro plačani iz davkoplačevalskega denarja. Hvala pa kritičnim ljudem, ki so kljub ostrim napadom ohranili pokončnost in jasen pogled okrog vseh teh umazanij, ki zastrupljajo otroško dušo in kažejo na bolno sliko naše družbe.
V Svetem pismu beremo: »Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost (Rim 5,20). Ta pa ne pride sama od sebe, treba je za to kaj storiti.
Ne izgovarjajmo se drug na drugega, ne bodimo malodušni, saj smo vredni več kot vrabci in so naša telesa tempelj Svetega Duha, zato ne smejo postati tržnica...
Lučka Rudež

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 9. DEL
»Danes stojimo pred dvojno nevarnostjo, da bi versko življenje na eni strani želeli izražati v fundamentalistični obliki, ali pa bi bilo na drugi strani izraz naše mlačnosti. Zato so tisti najbolj izvirni kraji pričevanja za vero tudi danes še vedno naše župnije«, poudarjajo ob pripravi na cerkveni shod v Veroni.
Ovrednotenje župnijskega pastoralnega dela je med prvimi izhodišči, ki jih izpostavljajo v pripravljalnem dokumentu. Poleg tega pa so posebej izpostavili še štiri področja: svet medijev, šola in univerza, družina ter ljudsko in versko izročilo. »Kljub omejenosti in potrebe po prenovi župnija ostaja središče, kjer kristjani sprejmejo oznanilo in spodbudo, da potem lahko svojo vero živijo v vsakdanjem življenju še posebej v družinah.«
Župnija vse bolj prevzema ključno vlogo pri izoblikovanju pomembnih drž vsakdanjega kristjana, kar pomeni, da versko življenje v današnjem času ni izraženo v nekakšni abstraktnosti, ali pa bi bilo to rezervirano le nekaterim majhnim elitnim skupinam. Zato je življenje krščanske skupnosti osredinjeno v dveh temeljih: evharistiji in Gospodovem dnevu. »Večja je notranja povezanost v Cerkvi, večja bo tudi izkušnja posredovanja vere svetu.« Pomembno vprašanje, ki si ga zastavljajo v Italiji, je tudi, kateri je najprimernejši način posredovanja nekega kulturnega vzorca, ki temelji na klasičnih oblikah krščanskega verovanja, ko se vse pogosteje srečujejo z množičnim pojavom verske nepoučenosti.

AD LIMINA PETRI
Letos obhajamo 500. obletnico bazilike svetega Petra v Rimu. V Italijanski škofovski konferenci ob tej priložnosti od 19. maja do 28. junija organizirajo romanje mladih z geslom: »Ad limina Petri«.
Mladi se bodo podali na del starodavne romarske poti, kije iz Anglije, preko Francije in Švice vodila v Rim. Mladi romarji bodo prehodili del poti, ki vodi po Italiji iz mesta Suša v Piemontu, ob italijansko francoski meji, do Rima, kjer se bodo srečali s papežem Benediktom XVI. Pot je razdeljena na 42 delov in vodi skozi 22 italijanskih škofij. Romanje bo omo
gočilo, da bodo mladi doživeli izkušnjo vere, ki je navdihovala romarje v preteklih časih naše zgodovine. Predlog, da bodo mladi romali po stari romarski poti je: »Privlačen in vreden pozornosti«, so zapisali v skupnem sporočilu italijanskih škofov, namenjenem mladim romarjem. Prav takšne izkušnje lahko veliko pripomorejo pri oživljanju in trajnem utrjevanju verskih drž, ki zaznamujejo človekovo osebo, so še poudarili škofje. Mladi romarji bodo prejeli romarski potni list, v katerem jim bodo s pečatom obiskane škofije potrdili sodelovanje na romanju.
Aleš Rupnik

Spodoben tat
Soseda se pogovarjata o današnjih razmerah.
Prvi pove: »Moji ženi so pred kratkim ukradli bančno kartico.«
Sosed se prime za glavo: »To pa je strašno!«
»Niti ne, kajti tat je doslej potrošil veliko manj kot moja žena!«

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

BOG POVRNI
vsem, ki ste prispevali, da je bil naš župnijski praznik lep in da smo prazniško vzdušje občutili tudi na zunaj. Bog povrni gospem, ki so poskrbele za pogostitev po župnijski maši, za pogostitev naših gostov in večerno pogostitev pevcev; poleg naše gospodinje Davorine gre zahvala Aleksandri, Alenki, Idi, Mirjam, Nevenki in vsem, ki ste prinesli pecivo.
PRVO SVETO OBHAJILO
Praznik prvega svetega obhajila bo v nedeljo, 21. maja pri župnijski maši ob 10. uri. 30. veroučencev tretjega razreda bo takrat prvič prejelo Jezusa pod podobo kruha. Spremljajmo te zadnje dneve njihove priprave z molitvijo.
SREČANJE ŽPS
bo predvidoma 18. maja. Vaše predloge posredujte župniku ali tajniku ŽPS, g. Matiji Vidrihu.
ŠMARNICE
Šmarnična pobožnost je vsak večer. Ob 18:30 je molitev rožnega venca, pred mašo so litanije Matere Božje, pri maši pa šmarnično razmišljanje. Razmišljanja so sicer namenjena veroučencem, prepričan pa sem, da s svojo prisrčnostjo nagovorijo tudi starejše. Pred jutranjo mašo pa lahko prisluhnete šmarničnim razmišljanjem z naslovom Kraljica mučencev in govorijo o slovenskih mučencih.
KRST
23. aprila je prejela sveti krst Taja Simoniti, hči Luke in Snežice Simoniti. Vse najboljše na Kristusovi poti!
POROKA
29. aprila sta se v naši cerkvi poročila Alan Komel in Tina Ferfolja. Čestitamo!
NAŠI RAJNI
29. aprila smo se v Stari Gori poslovili od Roberta Jarca (53) iz Stare Gore. Bog mu naj nakloni večni mir, domačim pa tolažbe ob izgubi sina, moža in očeta.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Starše letošnjih prvoobhajancev vabimo na srečanje danes po maši ob 9:00, da se pogovorimo o zadnjem delu uvajanja in razdelimo gradivo. Prihodnjo nedeljo in naslednji torek je zadnje letošnje srečanje s starši 5. razreda in predšolskih skupin.
Čez 14 dni se srečamo s starši otrok 1. in 2. razreda ter končno 28. maja (samo ta dan!) s starši birmancev. Uredimo svoj čas tako, da bomo zraven!
ŠMARNICE
Šmarnice obhajamo vsak dan ob 7:30 in 19:00 v cerkvi ter ob 18:45 v kapeli na Partizanski. Lepo vabljeni!
MISIJONSKI SREČOLOV
Skupina ljubiteljev misijonov pripravlja tudi letos Misijonski srečolov, ki bo na nedeljo sklepa veroučnega leta, 18. junija, po obeh dopoldanskih mašah. Prosimo za darove. Prinesemo jih v zakristijo ali v kiosk do nedelje zvečer, 04. junija 2006. Bog plačaj!
POGREB
V sredo, 03. maja, smo se na Stari Gori poslovili od zvestega farana Janeza Krevsa (75) s Cankarjeve ulice. Naj počiva v Gospodu!
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Sestanemo se v ponedeljek 15. maja ob 20:00. Hvala!

KROMBERK

PRVO SVETO OBHAJILO
bo v nedeljo, 14. maja, ob 10. uri. Prvoobhajanci s straši naj prihajajo k maši in šmarnicam vsak večer ob 19. uri. S seboj naj prinesejo molitvenik Vrata k Bogu. Spoved otrok in staršev bo v petek od 18. ure dalje. Na razpolago bo še en duhovnik. Starši bodo čistili in krasili cerkev po dogovoru. V nedeljo se zberejo pred cerkvijo. Otroci prinesejo duhovni šopek, ki ga sestavljajo vsak dan; položili ga bodo na oltar.
ŠMARNICE
Vsak večer so šmarnice ob 19. uri. Vabljeni!
ZAHVALA
Lepo se zahvalimo vsem, ki ste sodelovali na našem romanju na Sveto Goro, posebno mešanemu in otroškemu pevskemu zboru ter masnim sodelavcem.
ŽUPNIJSKO ROMANJE
Letos bomo romali na Brezje v soboto, 27. maja. Prijavite se čimprej.

OSEK

ŠMARNICE
v čast Mariji, majniški kraljici, so v treh naših cerkvah ob 19:00 uri: pri sv. Martinu (ponedeljek, sreda in petek), pri sv. Luciji (četrtek in sobota) in pri sv. Petru ob torkih. Župljani, posebno starši z veroučenci, radi prihajajte v tisto cerkev, ki vam je bližja; tam naj bo v tem mesecu tudi vaša družinska maša. Kandidati za birmo bodo pri šmarnicah sodelovali ob petkih, kandidatke za prvo sveto obhajilo pa ob sobotah. Kdor bi ne mogel priti med tednom, ga pričakujemo v nedeljo.
DRUŽINE BIRMANCEV
so se včeraj popoldne s skupino birmancev župnije Kristusa Odrešenika udeležile romanja v Oglej in Gradež. Vsem ki ste lepo sodelovali, lepa hvala!
STARŠI IN PRVOOBHAJANKE
bodo imeli svoj družinski dan v soboto, 13. maja, od 9:00 do 16:00 ure na Sveti Gori pri sestrah redovnicah v domu duhovnih vaj. Pripravljalno srečanje staršev bo v sredo, 10. maja, ob 20:00 uri v župnišču. Pridite!
HVALA
vsem, ki ste med župnikovim 14-dnevnim zdravljenjem v Šmarjeških Toplicah pomagali v naši župniji. Držimo se dvosmernega pravila: Vsi za enega - eden za vse!

SOLKAN

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
Osebno in z družino pridemo večkrat k Svetogorski Kraljici, vendar ima romanje vse župnijske družine svojstven in nenadomestljiv pomen. Priporočimo se ji, da bi bili lepa in trdna njena hiša.
80-LETNICA PONOVNE POSVETITVE OLTARJA 9. maja 1926 je goriški nadškof Frančišek Sedej v po 1. svet. vojni popravljeni cerkvi sv. Štefana v Solkanu posvetil glavni oltar. Da je od takrat na tem oltarju neprekinjeno med nami najdražji Gost, bomo hvaležno proslavili v torek 9. maja s celodnevnim češčenjem. Zapišimo se na razpredelnico v cerkvi, kdaj se med dnevom razvrstimo. Ta dan bo sv. maša še ob 7. uri. Posvetitve oltarja se bomo spomnili tudi v nedeljo.
ŠMARNICE 2006
Za otroke s spremljevalci ob 18:30 (Oddaljeni, a vendar blizu), za druge v povezavi z mašo (Kraljica mučencev). Z veseljem prihajajmo in si nabirajmo mnoge darove, ki nam jih je za letošnji maj pripravila naša nebeška Mati.
SREČANJA STARŠEV
- v sredo 10. maja ob 20:00 -1. razred;
v četrtek 11. maja ob 20:00 - 2. razred.
POROKA
29. 4. sta si pred Bogom in Cerkvijo obljubila zvesto ljubezen Monika Jug in Alessandro Baron. Čestitamo z željo, da bi veljalo »danes bolj kot včeraj«.
NAŠI RAJNI
V Očetov dom sta se vrnila 16. 4. 70-letna Marta Šuligoj, Pionirska 10 in 21. 4. 79-letni Boris Markič, Šolska 58. Naj se z Vstalim veselita blaženega poveličanja!

ŠEMPAS

ŠMARNICE
Šmamično pobožnost imamo razen ob nedeljah vsak večer ob 19:00, v Ozeljanu in Šempasu.
KARITAS
S članicami in sodelavkami Karitas se srečamo v sredo, 10. maja po maši.
PRVOOBHAJANCI
S starši se srečamo v četrtek, 11. maja, ob 20:00.
POROKA
V soboto, 22. aprila sta se v Šempasu poročila Aleš Remec in Saša Ferjančič. Čestitamo in voščimo obilo Božjega blagoslova.
KRST
Zakrament svetega krsta je v soboto, 22. aprila prejel Martin, sin Aleša in Saše Remec iz Šempasa.

III. SLOVENSKI EVHARISTIČNI SEMINAR
V soboto, 13. maja 2006 od 9:00 do 17:00, bo v konkatedrali vseslovenski evharistični seminar, na katerega vabi Slovenska evharistična naveza (SEN) pod vodstvom p. Tomaža Podobnika. Jezus bo vsakega udeleženca zelo vesel. Kdor nikakor ne more priti, naj podpre seminar z molitvijo in žrtvijo. Spored srečanja je na oglasnih deskah cerkva v Okrožju. Sklepno somaševanje bo ob 16:00 vodil g. škof dr. Jurij Bizjak.
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Z novim krogom srečanj začnemo danes, 7. maja, ob 15:00 v konkatedrali v Novi Gorici.
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
Povabljeni ste, da se udeležite molitve za duhovne poklice, ki bo 7. maja ob 15:00 na Sveti Gori.
PRIPRAVA NA ORATORIJ
V soboto 13. maja bo prvo srečanje animatorjev oratorija. Dobimo se ob 16:00 v župniji Kristusa Odrešenika. Vabljeni vsi mladi, ki želite biti animatorji poletnega oratorija od 3. do 9. julija, da se srečanja udeležite.