LETNIK V I

ŠTEVILKA:33

2. VELIKONOČNA (BELA) NEDELJA

23. APRIL 2006

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI

VERA IN BOŽJE USMILJENJE
Današnja nedelja je nekaj posebnega. Zakaj? Tri stvari ji dajejo svoj pečat in pomen. Najprej je to izraz BELA NEDELJA, ko se spominjamo tiste tradicije iz prvih krščanskih časov, ko so katehumeni, krščeni na veliko soboto, slekli svoja bela oblačila, oblačila božjega otroštva. Potem je današnja nedelja že nekaj let NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, saj je pokojni sv. oče Janez Pavel II za ves svet razglasil nedeljo, ko bi se naj na poseben način zavedeli kaj vse je Bog storil po svojem obilnem usmiljenju za nas, grešnike. Zgled v tem je prav svetnica s. Favstina Kovvalska, ki ji je Jezus razodel svoje Božje usmiljenje.
Lansko leto je bila današnja nedelja zaznamovana z bolečino, saj je prav na večer te nedelje odšel k svojemu Očetu Janez Pavel II. Nato so bile volitve (konklave) za novega papeža in sedanji sv. oče Benedikt XVI. je bil izvoljen 19. aprila 2005 in tako je današnja nedelja prav zaradi tega tudi PAPEŠKA NEDELJA.
Če je naša vera velikonočna potem bi mogli reči, da je današnja nedelja NEDELJA VERE. Prav vera je tista, ki nam pomaga, da moremo sprejeti dejstvo Božjega usmiljenja v odpuščanje vseh naših grehov in temeljno krščansko resnico, daje naš Odrešenik Jezus Kristus vstal od mrtvih. Jezus je dejal Tomažu: »Položi svoj prst sem ...in daj svoj roko... in ne bodi neveren ampak veren« in Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« Katehumeni so sprejeli vero v živega Boga, Jezus po s. Favstini od nas pričakuje vero v njegovo usmiljeno ljubezen do vsakega kristjana; sv. oče pa je največji temelj oziroma stična točka naše vere.
Evangelist Janez v svojem prvem pismu zapiše: »Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?« Novi povzetek katekizma Katoliške cerkve - Kompendij pa v prvem stavku 391. člena poudari: »Da bi mogli sprejeti božje usmiljenje, moramo priznati svoje krivde in se kesati svojih grehov«.
»Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati«, odgovori Jezus Tomažu. Ali drugače, veseli se kristjan, da po veri pripadaš božjemu ljudstvu, ki mu je Bog izkazal tako obilno usmiljenje.
p. Krizostom

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

SV. JURIJ - PREMAGOVALEC ZIME (TEME), PRINAŠALEC POMLADI (LUČI).
24. aprila goduje južno od Drave, na ozemlju nekdanjega oglejskega patriarhata, sv. Jurij (severno od Drave pa že dan prej), ki je poleg Marije, Jezusove matere, najbolj čaščeni svetnik v »starem svetu« in tudi na Slovenskem sodi med najpogostejše cerkvene zavetnike. Sv. Jurij je bil vojak, doma iz Kapadokije. Vsem nam je pred očmi njegova podoba, ko v viteški opremi na konju z vbodom sulične osti zmaguje nad zmajem, v prispodobi pa nad poganstvom in nevero. V slovanskem svetu pa je sv. Jurij hočeš nočeš prevzel vlogo poganskih glasnikov pomladi, zato je Jurjevo po ljudskem koledarju začetek pomladi. To je praznik, ki ga marsikje na Slovenskem (še) zaljšajo številni ljudski običaji, posebej priljubljeni in raznoliki v Beli Krajini, na Štajerskem in na Koroškem, ki z Zelenim Jurijem proslavljajo mlado zelenje in začetek paše. Mediteranski del Slovenije pa je ob sv. Juriju (ponavadi) že v razbrsteli pomladi in je najbrž zato jurjevanja tu bilo občutno manj, saj so svoje pred njim opravili že drugi pomladini. Pa vendar!
Kurjenje kresa, ki je prispodoba naraščajoče pomladne moči sonca, je bilo, tako kot še marsikje na Slovenskem, v navadi tudi v Šturjah, kjer je Sv. Jurij cerkveni zavetnik (na Vipavskem še v Mirnu in v Batujah - pri sv. Juriju, prim. Oznanila). Fantje in dekleta so zakurili pomladni kres zgodaj zjutraj na Stari babi, veliki skali sredi travnika nad vasjo, ob ognju so peli in rajali ter se veselili kot pravi jurjevski koledniki, zraven pa so si cvrli frtalo.
Prav frtala, značilno in od kraja do kraja različno vipavsko cvrtje (o frtalji prim. S. Plahuta, Jedi na Goriškam, 2. knjiga, Nova Gorica 2003, 138-142) je bila jurjevska praznična jed tudi v Črničah, kjer so jo gospodinje pripravile z žajbljem ali srčnim zeljem, zraven pa so priložile še gnjat ali klobaso (N. Kuret, Praznično leto Slovencev I, Celje 1965, 290).
Vestni zapisovalec ljudskega izročila Pavle Medvešček pa je iztrgal pozabi (verjetni) jurjevski običaj iz Velendola na Goriškem in iz Oblice (Oblizza) v Beneški Sloveniji (Skrivnost in svetost kamna, Trst 1992, 41): »Ob tretji polni luni, to je aprila, so nekoč pletli juračac in ga potem obesili na hlevska vrata. Juračac je bil iz trinajstih olupljenih šib spletena kita, v katero so bili v enakomernih razdaljah vpleteni trije po barvi različni okrogli kamni. Tako narejeno kito, ki je bila dolga okoli 80 cm, so zvili v venec. Juračac naj bi pri živini odganjal bolezni in jo varoval pred uroki in proti kačunacu (to je bajno bitje v podobi kače). Tudi ko so gnali prvič na pašo so postavili na koncu vasi jurenčec. To je bil lesen, z bršljanom ovit kol.«
Sv. Jurij pa je predvsem svetnik-mučenec, ki je trpel za svojo globoko vero in bil obglavljen okoli leta 303 pod kristjanom sovražnim cesarjem Dioklecijanom. V Lyddi v Palestini so že v času vladanja cesarja Konstantina Velikega (285-337) nad grobom sv. Jurija, zmagovalca teme (zime) in prinašalca luči vere (pomladi), postavili baziliko.
Drago Svoljšak

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

VELIKONOČNA PRIDIGA G. ŠKOFA METODA
Prišli smo v konkatedralo Kristusa Odrešenika, da bi tudi letos poslušali oznanilo Vstalega Kristusa. Obrede smo začeli z blagoslovom novega ognja, s katerim smo prižgali velikonočno svečo, ki je simbol vstalega Gospoda. Takoj zatem smo poslušali prelepo velikonočno hvalnico in Božjo besedo iz Stare zaveze. Po 40 dneh postnega časa se je zopet oglasila aleluja in zvonovi, ki so mirovali od velikega četrtka. Po Božji besedi in po obredih nocojšnje vigilije se v moči svoje vere srečujemo z Vstalim Kristusom.
Čutimo, da v nas prihaja nova notranja moč, zato se veselimo in radujemo. Velika noč ni samo praznik Kristusove zmage nad smrtjo in nad silami zla, ampak je tudi praznik našega duhovnega prerojenja. Sveti krst, ki nas je vcepil in tesno povezal s Kristusom, je Gospodov velikonočni dar in zato na velikonočno vigilijo krščujemo odrasle.
Tu pred nami je 20 odraslih iz tega dela škofije.
Ti bodo prejeli zakramente uvajanja v krščanstvo: krst, birmo, sveto obhajilo in trije pari cerkveno poroko. Veseli smo jih, z njimi se povezujemo kot bratje in sestre po veri, sprejemamo nase pa tudi del odgovornosti, da bodo dejansko odslej v različnih poklicih, ki so si jih izbrali, hodili za Kristusom, trpečim, vstalim in poveličanim. Naj vstali Kristus vstopi v življenje vsakega od njih in vsakega od nas, naj nas Gospod zdrami, naj nas prešine in preoblikuje v nove kristjane. Za verujoče je velika noč praznik luči, praznik vere in upanja, praznik veselja in notranjega miru.
Da bi to res bilo za vsakega od nas, je potrebno sprejeti Gospoda z vsem svojim bitjem, z razumom, z vso voljo, z vso ljubeznijo in z vsem srcem. Vstali Kristus nas je v postu in v času radijskega misijona na radiu Ognjišče vabil, in nocoj se to ponavlja tukaj, naj naredimo kakovostni korak v svojem življenju, da se bo tudi na zunaj videlo in poznalo, da smo prenovljeni, prepoznavni in odrešeni kristjani.. Protestantski teolog D. Bonhoeffer je zapisal: »Ne od umiranja in smrti, ampak od Kristusovega vstajenja lahko zapiha nov očiščujoč veter v današnji čas.«
V presveti evharistiji, ki jo bomo kmalu obhajali, prosimo Gospoda, da bi mir Vstalega prišel v naša srca, v srca vseh naših dragih, v srca bolnih in trpečih, zapuščenih, oddaljenih, sprtih in na vse človeštvo.
Danes sem prejel voščilnico s sledečo vsebino: »Prosim Vas aktivno zavračajte poskus, da bi Slovenija in zlasti Primorska postala ena sama velika igralnica, saj bodo žrtve tako pridobljenih delovnih mest novi zasvojenci in razbite družine«.
Vse, ki delate v gospodarstvu, kulturi in politiki spodbujam, da se zavzemate za tak razvoj Nove Gorice, da boste živeli v zdravem okolju in omogočili sebi in svojim otrokom vsestranski napredek.
Vam vsem voščim veselo in blagoslovljeno veliko noč!
škof Metod

SUPERMARKET ZA DUHOVNE POTREBE
Iz pogovora z murskosoboškim škofom dr. Marjanom Turnškom
Na katere potrebe sodobnega sveta odgovarja new age?
Najbolj pomembna je človekova osamljenost. Kljub možnostim komuniciranja, ki jih imamo, je človek zelo osamljen in zelo velik individualist. To ne osrečuje, ampak človeka dela praznega. New age v mnogih oblikah ponuja majhne skupine, s katerimi se človek hitro poistoveti, se čuti sprejetega, medtem ko so tradicionalna verstva še vedno v glavnem množična, kjer se posameznik hitro izgubi v množici. Za življenje pa v prvi vrsti potrebujemo okolja, kjer smo sprejeti, kjer nismo številka.
Tradicionalni krščanski pristop, ko je bilo prebivalstvo večinsko krščansko, tega ni ponujal na tak način. Mogoče smo še premalo delali na tem, da bi v krščanstvu imeli vstopna mesta za ljudi, ki so zelo ranjeni. Prav ti morajo biti najprej sprejeti takšni, kot so. Drugi razlog je, da je sodoben človek mehkužen, ne mara napora, nova doba pa ponuja instant rešitve, ki ne zahtevajo napora. To je porabniška miselnost tudi na duhovnem področju. Mogoče jo je zadovoljiti s tem, kar ponuja new age.
Prepričan sem, da so to kratkotrajne rešitve, saj so mnogi potem razočarani.
Ne nazadnje pa se je vsaj ponekod krščanstvo zelo poplitvilo. Tudi v tem vidim vzrok, da gre toliko kristjanov v new age. Njihovo krščanstvo je zelo plitvo in doživljajo, da je boljše iti v nekaj novega, češ da je krščanstvo že preživeto. Tudi tu se kaže potrošniška miselnost: težnja po vedno novem in novem. Tisti, ki površno živijo svoje krščanstvo ali tudi kako drugo tradicionalno vero, hitro posežejo po tej ponudbi.
Ljudje pa so razočarani tudi nad razumom, znanostjo in tehniko. Znanost in tehnika se v zadnjih dvesto, tristo letih povezujeta v glavnem s krščanstvom. Zato mnogi raje izberejo iracionalno smer, kakršnih je v new ageu na pretek. Medtem pa krščanstvo brani razum. Včasih je morala Cerkev braniti vero pred razumom. Danes je obrnjeno.
Ali se kot duhovnik srečate s posledicami new agea?
Vsak dan se srečujem z njimi. Niso pa samo negativne, tudi pozitivne so. Vendar pa tudi pozitivne gredo skozi faze, ki so pustile za sabo nekaj negativnega. Srečujem se z ljudmi, ki so nekako sami, potem ko so iskali znotraj new agea, prišli do krščanstva. In potem skupaj pregledujemo ostanke, še vedno jim ostane veliko elementov, ki niso krščanski; čeprav so na prvi pogled nedolžni, lahko motijo. Srečujem pa tudi take, ki so v new ageu zabredli v velike težave, bodisi psihične ali duhovne. To se pozna na vsakdanjem življenju: težave v družini, poklicu; zlasti se to vidi, ko jim začne vse propadati in v krizi jih včasih zanese do duhovnika. Pogosto ne zato, da bi se poglobili v krščanskem življenju, ampak da bi se rešili iz položaja.
(Prim. Božje okolje 2006/2; str. 11-12)

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 8. DEL
Eno pomembnejših odprtih vprašanj Cerkvenega shoda v Veroni je dejstvo priseljencev (migrantov), ko se je potrebno vprašati, na kakšen način naj se srečujemo z ljudmi, ki so drugačni. »Migrantom je v trenutkih, ki so eni najtežjih v njihovem življenju potrebno omogočiti, da začutijo sprejetost in podporo. Tako bodo lahko začutili Božjo bližino in se bodo lažje vključili v nove življenjske okoliščine.« O tej temi govori prav besedilo, ki so ga pripravili v Uradu za migrante pri italijanski škofovski konferenci. Za regionalne predstavnike so v Veroni od 12. do 15. februarja pripravili srečanje na temo: »Biblični eksodusi in preseljevanja danes«. V prvem delu razmisleka so se dotaknili svetopisemske starozavezne izkušnje, ki je v dokajšnji meri zgodovina preseljevanj, osebnih in skupnih. Vse bolj pa se tega vprašanja zavedamo danes, saj se je število preseljevanj v zadnjem času povečalo. Iz tega se kaže potreba, da o teh izzivih resno razmišljamo in tudi poiščemo potrebne odgovore. Obstaja namreč velika nevarnost, da bi ob srečevanju z drugimi kulturami in religijami alarmantno zaprli vrata in bi našo istovetnost, ki se kaže v kulturi, jeziku in izročilu, gradili le s pogledom, ki je obrnjen v preteklost. Pastoralna prizadevanja je potrebno preveriti in opredeliti tudi ob srečevanju z novostmi, ki nam jih prinaša današnji svet. Za Cerkev pa je to lahko še dodaten motiv, da ovrednoti svoja prizadevanja na področju ekumenizma in medverskega dialoga.


SVETOVNI DAN MLADIH
Križ so postavili v središče dogajanja Svetovnega dneva mladih v Rimu, ki ga letos obhajamo po škofijah. Sporočilo je bilo strnjeno v temi: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119, 105).
Ob sklepu Svetega leta odrešenja je papež Janez Pavel II. 22. aprila 1984, mladim izročil leseni križ, ki od takrat spremlja svetovna srečanja mladih in ves čas potuje po svetu. Sedaj je na vrsti Afrika. Križ bodo najprej sprejeli v Senegalu in potem v drugih afriških državah. Ob koncu pa ga bodo prinesli v Avstralijo. Križ je znamenje miru, sprave in ljubezni, ki prihaja na kontinent, kjer se krščanstvo zelo hitro širi, a je na drugi strani življenje tam zaznamovano s številnimi vojnimi spopadi.
Plamen Svetega Duha z velikim belim križem v sredini in pod njim jadra Operne hiše v Sydneyju, je logotip Svetovnega dneva mladih leta 2008 v Avstraliji, ki je zelo velik in sodoben kontinent. Način življenja vse bolj izraža željo ljudi po novi evangelizaciji, je povedal kardinal Peli, sydneyjski nadškof, na tiskovni konferenci: »Prosili smo Svetega Očeta, da bi naslednji Svetovni dan mladih obhajali v Sydneyju, da bi se okrepila vera naših mladih katoličanov.«
Aleš Rupnik
Razlika v milijonih
Po bančnem ropu je v trezorju manjkalo pet milijonov tolarjev. Bančni direktor je rekel novinarjem: "Napišite, da je ropar ukradel več kot deset milijonov, pa bo imel ropar doma resne probleme z ženo!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
BOG POVRNI  vsem, ki ste prispevali svoj čas in talente, da so bili prazniki lepši in doživeti: tistim, ki smo vas slišali s kora, iz zvonika ali izpred oltarja; tistim, ki smo vas videli in tistim, ki ste pomagali, ko vas nihče ni videl, Hvala br. Miranu, ki je cerkev krasil in jo pripravljal za bogoslužje velikega tedna, velikonočnega praznika in današnjega pranika. Hvala za pecivo, da se lahko danes, ob našem župnijskem prazniku, poveselimo in hvala gospem za pripravo pogostitve.  Veseli smo bili p. Marija, ki je prišel »v Emavs« na velikonočni ponedeljek in p. Marjana Čuka, ki danes z nami praznuje naš župnijski praznik.
ŠMARNICE  Šmarnična pobožnost bo v cerkvi med tednom zvečer pri maši ob 19. uri, ob nedeljah pa pri maši ob 10. uri.  Veroučenci naj se šmarnic redno udeležujejo, za prvoobhajance in birmance pa je to del priprave na prejem zakramentov,  Župnije novogoriškega okrožja smo si razdelile dneve, ko bomo pomagali stanovalcem Doma upokojencev v Novi Gorici pripraviti vsakodnevno šmarnično pobožnost tudi v njihovi kapeli.
DAROVI  Hvala za darove, ki ste jih ob praznikih namenili župniji in za posebne namene: na veliki četrtek smo za dobrodelne namene nabrali 62.140 SIT, za Sveto deželo pa smo na veliki petek darovali 66.140 SIT. Bog povrni!
»KOMPENDIJ« KATEKIZMA KATOLIŠKE CERKVE.  Kdor želi naročiti novo izdajo Katekizma v obliki vprašanj in odgovorov (kompendij), naj se oglasi v zakristiji.

KRISTUS ODREŠENIK
ZAHVALA  Iz srca smo hvaležni vsem, ki ste pripravljali praznične obrede in pri njih sodelovali: čistilkam, pevcem treh zborov, krasilkam, bralcem, urejevalcem okolice cerkve in vsem, ki ste še na druge načine polepšali praznike. Aleluja!
MAJ - ŠMARNICE  V maju bo šmamična pobožnost v kapeli na Partizanski ob 18:45 od srede 3. maja vsak dan, razen ob nedeljah; v cerkvi pa med tednom ob 7:30 in 19:00, ob nedeljah pa ob 20:00. Prisrčno vabljeni!
STARŠI  S starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo 7. maja po maši ob 9:00.
NABIRKE VELIKEGA TEDNA
- Nabirka karitas na veliki četrtek znaša 132.730 SIT;
- nabirka velikega petka, ki je namenjena za Sveto deželo, »Božji grob«, znaša 135.790 SIT;
- nabirka velike sobote za Anin sklad 31.377 SIT.
Bog plačaj darovalcem!
TANJA  Tanja Jan nam iz Konga za praznike med drugim piše: »Prostovoljci in bratje, ki smo v centru, smo že skoraj kot ena družina. Z Majo sva se že precej vživeli v novo okolje. Zdravila, ki sva jih dobili, uporabljamo, prav tako sva že predali denar, ki sva ga zbrali. Poleg anti-malarikov in drugih zdravil, bomo z njim plačali hospitalizacijo treh otrok, ki sicer bolnišnične nege ne bi mogli biti deležni. S hvaležnostjo se spominjava...«

KROMBERK

PRVO SVETO OBHAJILO bo 14. maja ob 10. uri. Sestanek s starši bo v torek, 25. aprila, ob 19:30. Drugi sestanek bo v četrtek, 4. maja, ob 19:30.
MAŠE V LOKAH  Druga obletnica blagoslovitve obnovljene cerkve bo v četrtek, 27. aprila, na dela prosti dan, ob 10. uri. 1. maja, na slovesni praznik sv. Jožefa delavca, bo maša ob 10. uri. Lepo vabljeni.
ŽUPNIJSKO ROMANJE  Na Sveto Goro bomo poromali v torek, 2. maja. Peš krenemo s Prevala ob 8. uri. Na Sveti Gori bo priložnost za spoved. Romarska maša bo ob 10. uri.
TEDEN ZA DUHOVNE POKLICE OD 1. DO 7. MAJA  Vabljeni k maši in nagovorom. Sami vidite, kako potrebe po duhovnikih rastejo, teh pa je vedno manj. Premalo je otrok po družinah, vernost upada, javno mnenje je nenaklonjeno. Zato molimo, brez duhovnika vera še bolj peša. Molitve na Sveti Gori bodo v nedeljo 7. maja ob 15. uri.
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA  Molitve pred Najsvetejšim. »Ali niste mogli čuti eno uro z menoj?« (Jezus).

OSEK
G. župniku Bogdanu želimo, da bi ga bivanje v toplicah okrepilo in mu utrdilo zdravje za nadaljnje delo.

SOLKAN

BELA-NEDELJA; NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Izkoristimo neizmerne možnosti, da vsak dan izročamo Božjemu usmiljenju svojo revščino in revščino vseh ljudi.
25. APRIL - SVETI MARKO  Vsem svetnikom pripročimo sebe in svoje delo, da posredujejo za Božji blagoslov.
I. MAJ - SVETI JOŽEF DELAVEC Sv. maša bo ob 19:00.
ŠMARNICE Ob 18:30 za otroke, med mašo za druge.
7. MAJ - ROMANJE NA SVETO GORO Župnijsko peš romanje ob 8:30 s Prevala.
9. MAJ - 80. OBLETNICA POSVETITVE GLAVNEGA OLTARJA Prijavimo se za celodnevno češčenje.
BOG POVRNI ZA ODPRTO SRCE IN ROKE:  za 101.630 SIT na veliki četrtek za posvojenca in za druge potrebne, za 42.600 SIT na veliki petek za potrebe Cerkve v Sveti deželi in za 12.360 SIT ob velikem pirhu za potrebne.
NAŠI RAJNI  11. aprila je Bog poklical v večni velikonočni praznik 78-letno Milko (Ljudmilo) Bitežnik roj. Poniž, Za spomenikom 16. Večna luč njej, domačim Božja tolažba!
ŠEMPAS

VEROUK Med počitnicami ni verouka. S srečanji nadaljujemo 3. maja.
ŠMARNICE V ponedeljek, 1. maja začnemo z letošnjimi šmamicami po maši, ki bo ob 10:00. Zbirali se bomo v Šempasu in v Ozeljanu vsak večer ob 19:00, razen ob nedeljah.
PRVI PETEK V petek, 5. maja dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi
ROMANJE NA SVETO GORO Romarji, ki boste šli na pot peš, se zberete ob 5:00 v cerkvi v Šempasu. Drugi se nam pridružite na Prevalu ob 8:00, ko bomo molili ob postajah Križevega pota. Sveta maša je na Sveti Gori ob 10:00. Na ta dan doma ni svete maše.
VAŠI DAROVI  Dar velikega četrtka, namenjen Karitas, je bil 27.470 SIT, na veliki petek smo za Cerkev v Sveti deželi darovali 37.870 SIT. Na veliko noč ste pri ofru darovali: v Ozeljanu 120.030 SIT in v Šempasu 209.280 SIT. Hvala za vse vaše darove.
RAZSTAVA »ČIPKE IZ SANJ« NA SVETI GORI Vabimo vas na odprtje razstave »Čipke iz sanj«, ki bo v nedeljo, 23. aprila, ob 17. uri. Razstava ob odprta do 20. maja in sicer ob petkih, sobotah, nedeljah in ob praznikih od 10. do 18. ure. Vabljeni.

PRIPRAVA NA KRST
Nov krog srečanj staršev ob pripravi na krst otroka začne v torek, 25. aprila ob 20:00 v Šempasu. Pred prvim srečanjem se oglasite pri domačem župniku.

TEDEN MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE
pred nedeljo »Dobrega pastirja«, poteka od 1. do 7. maja teden molitve za nove duhovne poklice. Letos poteka pod geslom »Vi ste priče«.

VABLJENI STE, DA SE UDELEŽITE MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE, KI BO 7. MAJA OB 15:00 NA SVETI GORI.

NASLEDNJA OZNANILA Med prvomajskimi počitnicami Oznanila ne bodo izšla, zato pričakujte naslednjo številko šele 7. maja.