LETNIK V I

ŠTEVILKA:32

VELIKONOÈNA NEDELJA

16. APRIL 2006

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAÈETEK STRANI


VELIKONOÈNI PRAZNIKI SO NOVO UPANJE
Dan za dnem poslušamo in beremo o grozotah na tem našem planetu. Poleg naravnih katastrof je veliko veè tistih nesreè, ki jih èlovek prizadene drugemu zaradi svoje zmote in zlobe, lakomnosti in uživaštva. In še ponašamo se, da živimo v najbolj razvitem obdobju èloveške zgodovine!
Vendar se èlovek sprašuje: v èem je pravzaprav bistvo te razvitosti in napredka, ki ga Bogu odtujene ali nasprotne sile tako povelièujejo? Saj živimo v obdobju, ki je èloveštvu - v moralnem in naravnem redu - naneslo toliko gorja, da se v vsej zgodovini še ni dogajalo kaj podobnega.
Èlovek se sprašuje: ali je moje življenje zaman in za niè, ko se namreè trudim za to in ono, pa so moja prizadevanja tolikokrat zastonj in brez pravih sadov? Zakaj je na tem svetu še tako veliko gorja, ki ga èlovek v vseh èasih hoèe premagati, zanašajoè se nase in na svoje moèi?
Kršèanski velikonoèni prazniki nam dajejo odgovor na številna vprašanja in zadrege èloveškega rodu.
 
Najprej nam govorijo, da zavest le o lastni pomembnosti ni èloveka nikdar popeljala v sreèo. Jezus Kristus se je ponižal do smrti, da je zmogel izpolniti nalogo, ki jo je Bog od njega prièakoval. Èlovek pa se vedno znova in rad povišuje èez vse in do neba...
Kristus sam o sebi pravi, da nam je dal zgled, da bi vedeli, da se v tem svetu ne doseže nièesar, kar se ne iztrpi. Èe je moral nedolžni Jezus skozi trpljenje v vstajenje - novo življenje, tudi nam ne bo prihranjen del trpljenja. Èlovek se mora znati pred Bogom ponižati, èe hoèe doumeti to veliko pravilo èloveškega življenja.
Velikonoèni prazniki nam govorijo o tem, da to naše življenje ni dokonènost našega bivanja, je le prehodno obdobje èloveškega življenja. Kristus je odmrl svetu, da bi nam pripravil tisto dokonèno bivanje, ki ga Sveto pismo razodeva kot nebeško kraljestvo. Jezus je vstal od mrtvih, da je premagal smrt in greh: zame, zate, za vse èloveštvo. Vstajenje je resnica, ki je pomembna za vsakega èloveka; tudi sami želimo po smrti preiti v veèno življenje z Bogom.
Bogdan Bric

»Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha!«


VREDNO SPOMINA

ZAÈETEK STRANI


MOŽNAR SLAVI  JEZUSOVO VSTAJENJE

V proslavljanje najveèje zmage v zgodovini - kar je Jezusova zmaga nad grehom in smrtjo - želimo kristjani pritegniti vsa sredstva, duhovna in materialna. V preteklosti je bil možnar nepogrešljiv pripomoèek, ki je ustvarjal praznièno vzdušje.
"Brez dvoma je postalo pokanje izraz moškega, še posebno pa fantovskega prazniènega veselja. Streljanje med vstajenjsko procesijo je splošno v navadi.
Po starem so se možnarji oglasili že na veliko soboto dopoldne, ko so odvezali zvonove, popoldne pa so naznanjali blagoslavljanje velikonoènih jedil. Odkar pa se po prenovljenem liturgiènem redu velikonoèni zvonovi oglašajo šele na veèer pri obhajanju velikonoène vigilije, streljanje èez dan ni veè zaželeno. Saj je sobota po novem bolj kot prej posveèena spominu v grobu ležeèega Kristusa. Niè manj praznièno kot nekdaj možnarji zdaj ob veèernih obredih lahko oznanjajo velikonoèno alelujo ter vabijo k slovesni vstajenjski procesiji, ki jo prirejajo v razliènih krajih razlièno - ponekod v soboto zveèer, drugod v nedeljo zjutraj" (Niko Kuret).
Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasnjuje, da je možnar »okrogli posodi z moènimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom«. Zvrha se natrosi smodnik in se ga zamaši s papirjem. Èe se strelja z železno ali kamnito kroglo, se to da vrhu papirja. Drobci smodnika pridejo ven pri luknjici v spodnjem delu možnarja. Tam se smodnik prižge s palico. Za cerkvene praznike in slovesnosti so streljali s èrnim smodnikom, ki ni tako moèan.
Pri nas so možnarji utihnili predvsem s prvo svetovno vojno, ponekod. pa po drugi svetovni vojni. Milan Abramiè, zbiralec starin, hrani še zadnji solkanski možnar. Podaril mu ga je Marjan Vižin, bil pa je last njegovega nonota Avgusta Vižina, ki je imel kovaèijo.
Po izroèilu nonota Avgusta je bil to možnar solkanske fare, komunski možnar. Za èasa fašizma, ko se ni smelo imeti takih stvari, je iznajdljiv kovaè možnar uporabil za podstavek nakovala - zato so na njem vidni udarci kladiv. Pomožnih elementov - roèajev ni na tem možnarju. Morda jih je kovaè Avgust nalašè odbil, da ne bi vzbujali pozornosti, ali pa so se odlomili, ko so na njih ravnali dele vozov.
Ta možnar je bil pri Školjavèevih že pred 1. svetovno vojno. Je lepo ulit. S pomožnimi deli, ki so odbiti, je bil prava umetnina. V Solkanu so z možnarji pokali do prve svetovne vojne. O pokanju solkanskih možnarjev najdemo zapis v vizitacijskih zapiskih škofa Attemsa. 4. 10. 1772 sta bila v Solkanu kar dva škofa: »prevzvišeni in preèastiti gospod goriški nadškof in knez svetega rimskega imperija« Karel M. Attems in pomožni škof grof Rudolf Edling, ki »sub explosionibus mortariorum Goritiam reversus est« - »v Gorico se je vrnil ob pokanju možnarjev.«
Na Sveti Gori so zveèer 1. 10. 1922 »možnarji grmeli in naznanjali slavo prihodnjega dne«, ko se je Svetgorska Kraljica vraèala na svoj dom po 1. svetovni vojni.
Vinko Paljk

ZNAMENJA

ZAÈETEK STRANI


ZGODBA, KI BI LAHKO BILA VELIKONOÈNA

Zgodba, ki lahko bila velikonoèna, govori o nekem kralju v daljni Afriki. Kralj je bil dober, kakor sva tudi ti in jaz, ki nisva kralj ali kraljica. Med prijatelji je imel nekoga, ki mu je bil vedno zraven, kot pravimo »v dobrem in slabem«.
Kako ne bi imel tega najboljšega prijatelja, saj sta zrasla skupaj. Skupaj sta se igrala, skupaj otroške igre dobivala in izgubljala. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, naj je bila še tako huda, ki se mu je pripetila, vedno dejal: "To je dobro!"
Nekega dne sta kralj in prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal, èistil in polnil puške za kralja. Naredil je kaj narobe pri pripravi ene puške. Ko je kralj ustrelil, mu je odneslo prst.
Po ogledu situacije in rane je prijatelj kot vedno zakljuèil: "To je dobro!" Kralj se seveda ni strinjal. Ujezilo ga je vse skupaj in je krièal: "To niti sluèajno ni dobro! Ti se iz mene norèuješ!" In je dal svojega najboljšega prijatelja zapreti.
Leto dni kasneje je bil kralj na lovu v krajih, ki so bili nevarni. Ljudje so se tistih krajev izogibali in tudi svetovalci so kralju odsvetovali, da bi šel na lov v tiste kraje. In res! Kralja so ujeli ljudožerci, ga zvezali in odpeljali v vas. Pripravljati so zaèeli draèje za ogenj in postavili kol, na katerega bi kralja privezali in nato spekli.
Ko so kralja potiskali proti kolu, ob katerem je že gorel ogenj, so opazili, da mu manjka prst. Bili so vraževerni. Nikoli niso pojedli èloveka, ki ne bi bil cel. Zato so kralja odvezali in ga spustili na svobodo.
Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek izpred enega leta, kako je izgubil prst, kaj je rekel prijatelj in kako se je nanj razjezil. Kesal se. Takoj je odšel tja, da bi videl, kako je s prijateljem, da bi se z njim spravil in pogovoril kakor v lepih èasih njunega druženja. Kralj je rekel prijatelju: »Prav si imel, dobro je bilo, da sem izgubil prst« in mu ponavljal svojo zgodbo. Potem je zakljuèil: "Tako mi je žal, da sem te poslal v zapor. To ni bilo lepo od mene. Oprosti mi!"
"Ne!", odgovori prijatelj: »To je dobro!«
"Kako misliš, to je dobro? Kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega najboljšega prijatelja za celo leto v zapor?" vpraša kralj.
"Pomisli!", pravi prijatelj: "Èe jaz ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!"
Situacije, v katerih se znajdemo, morda res niso vedno rožnate. Je pa pomembno, iz katerega zornega kota gledamo nanje! Opazili bomo, da je veè dobrih, kot smo si mislili.
Zgodbo je poslal po internetu J.A.


VELIKA NOÈ GOSPODOVEGA VSTAJENJA


vstali »PRI NAS DOMA«
Velika noè je najveèji kršèanski praznik, praznik Življenja in Vstajenja!
V Judovskem velikonoènem družinskem obredu je zanimiv prehod, ko otrok vpraša svojega oèeta: »Zakaj je danes tako velik praznik?«
In oèe razloži vsebino praznika: Izraelci so bili sužnji v Egiptu in jih je Bog po Mojzesu peljal v Obljubljeno deželo. Pred odhodom so zaužili velikonoèno jagnje in preèkali Rdeèe morje.
Od Jezusove velike noèi dalje dopolnjujemo judovsko razlago s kršèansko vsebino: »Velika noè je najveèji praznik, ker je Jezus dokazal, da po smrti èlovek zaživi življenje z Bogom in to življenje z Bogom traja brez konca. Velika noè sporoèa, da smo zapisani veènosti.«

KAJ NAREDIMO »PRI NAS DOMA?«
Družinsko mizo okrasimo praznièno.
Sredi mize naj bo v pomladanski ikebani rdeèa ali bela sveèa, ki je znamenje Velike noèi,
Pred velikonoènim kosilom voditelj prižge velikonoèno sveèo in vodi molitev, ki ji pravimc
Velikonoèna molitev.
To molitev molimo vsak dan v velikonoènem tednu.

MOLITEV PRED JEDJO V VELIKONOÈNEM TEDNU DO BELE NEDELJE

V Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
O. Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
V. Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
O. Prosi za nas Boga, aleluja.
V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja. O. Ker je Gospod res vstal, aleluja.
V. Molimo. Vsemogoèni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil èloveštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje veènega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Na praznik si podamo roke in vošèimo drug drugemu: »BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOÈ!«
vnebohod


PABERKOVANJA

ZAÈETEK STRANI


CERKVENI SHOD V VERONI - 7. DEL


dokumentu ob pripravi na cerkveni shod v Veroni avtorji govorijo o vzdušju današnjega èasa, kjer prevladujeta razum in pozunanjenost, obenem pa tudi mnoga razoèaranja. Zato je kršèanstvo pred velikim izzivom, saj v ta svet prinaša sporoèilo o Jezusu Kristusu, ki je trajno in stanovitno. Znova je potrebno ovrednotiti dve temeljni razsežnosti èlovekovega življenja: duhovno (kontemplacija) in zunanjo (èlovekova dejavnost). Èlovek današnjega èasa se je v dokajšnji meri prepustil materialistiènemu uživanju in od tu posledièno izhajajo vsa razoèaranja, ki spremljajo takšen naèin življenja.
program priprave so vklju
èili tudi vsebino zgodovinskega spomina. Ljudje, ki so doživeli stisko in gorje II. svetovne vojne so mislili, da po tej izkušnji èloveštvo ne more veè pasti v takšen prepad zla. In vendar se dogajajo vedno nove izkušnje
 
èloveških tragedij, genocidov v Ruandi in v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije ter pojavom mednarodnega terorizma. Prav v tem okušanju »strupa zla« moramo poiskati nove poti, ki bodo na novo ovrednotile èlovekovo življenje. To mora postati skupno prizadevanje in pot vernih in nevernih.
»Kristjani moramo narediti temeljni korak, da se globlje zazremo v osrèje sporoèila, ki nam ga prinaša in daje Kristus, da prerastemo zanikanje eshatoloških resniènosti, da prekinemo molk o Kristusovi zmagi nad smrtjo, o veri v posmrtno življenje. Prav to sporoèilo je potrebno prinašati v življenje, v naše drže in prièevanje. Samo tako bomo premagovali omejenost zgodovinskih danosti, razliène oblike verskega fanatizma in duhovno propadanje današnje družbe.«


SPOMIN NA PAPEŽA JANEZA PAVLA II.

»Še naprej ostaja v naših mislih in še naprej zmaguje, posebej med mladimi«, je povedal Benedikt XVI., ko je skupaj z 80.000 verniki molil na Trgu sv. Petra. Na prvo obletnico, prav ob uri, ko je v sobi Apostolske palaèe umiral papež Janez Pavel II., se je v nedeljo, 2. aprila zveèer množica ljudi zbrala na marijanskem molitvenem bdenju v spomin na Karla Woj-tyla, ki ga je organizirala rimska škofija. Ob 21. uri se je zbranim na oknu svoje delovno sobe pridružil papež Benedikt XVI. in skupaj z njimi molil Rožni venec
 
in se ob 21:37, ob uri smrti Janeza Pavla II., z nagovorom spomnil pokojnega predhodnika. »Danes smo še enkrat poklicani, da sprejmemo duhovno nasledstvo, ki nam ga je zapustil. Naj nam Janez Pavel II. iz nebes pomaga, da bomo kot pravi Jezusovi uèenci nadaljevali pot, da bomo, kakor je on sam velikokrat govoril mladim, jutranja straža na zaèetku tretjega kršèanskega stoletja«, je povedal papež Benedikt XVI.
Aleš Rupnik

Saj je pomislila...
Lastnik trgovine zaloti mladoletnico pri tatvini obleke in ji reèe:
"Kaj nisi niè pomislila na svoje starše?"
"Oh, sem! Pa nisem našla niè primernega zanju!"

IZ ŽUPNIJ

ZAÈETEK STRANI


KAPELA
VELIKONOÈNI PONEDELJEK Jutri so maše po prazniènem urniku. Velikonoèna maša bo tudi v Domu upokojencev. Za veèerno mašo ob 18:00 pride "v Emavs" p. Mari Osredkar, tukajšnji bivši gvardijan in kaplan. Veselimo se sreèanja z njim.
VEROUK Z rednim veroukom priènemo spet v torek po veliki noèi.
BELA NEDELJA - NAŠ ŽUPNIJSKI PRAZNIK Na belo nedeljo je zunanja slovesnost praznika Gospodovega oznanjenja. Ker je tej skrivnosti posveèena naša cerkev, je to praznik naše župnije.
Slovesno ma
šo ob 10. uri bo vodil p. Marjan Èuk, magister naših bogoslovcev iz Ljubljane. Za druženje po maši pred cerkvijo se priporoèamo za pecivo, ki ga prinesite v soboto v zgornjo verouèno uèilnico.
NAŠI RAJNI
7. aprila smo se v Solkanu poslovili od Ljudmile Škarabot (99) iz Nove Gorice.

KRISTUS ODREŠENIK
VELIKONOÈNI PONEDELJEK Jutri bodo maše po nedeljskem urniku. Veèerna ob 20:00 (kakor ob nedeljah).
PRVOOBHAJANCI - STARŠI Gradivo za uvajanje v sveto obhajilo boste starši dobili na sreèanju, ki bo v nedeljo 7. maja, takoj po maši ob 9:00.
BELA NEDELJA-ŽUPNIJSKO ROMANJE
Romarska maša na Sveti Gori bo ob 10:00. Po maši bomo izpostavili Najsvetejše, zapeli litanije Matere Božje in prejeli blagoslov. Romarji, ki boste šli na Sveto Goro vso pot peš, se zberete pri cerkvi najkasneje ob 7:15. Tisti, ki romamo peš s Prevala, se bomo zbrali ob 8:00 pri prvi postaji križevega pota. Tam dobimo romarske knjižice in Oznanila. Takoj se bomo povezali v manjše skupine in se poèasi povzpeli na Sveto Goro ob postajah križevega pota. Predšolski otroci in verouèenci 1. razreda se pridružijo katehistinji Dunji in odidejo na pot prvi, takoj ob 8:00. Za njimi gredo po skupinah s kateheti 2. in 3. razred, nato 4. in 5.; nato birmanci. Zadnja skupina starta ob 8:35. Skupinam se sproti pridružimo še drugi, zlasti starši. Romarske knjižice bomo vrnili po maši pri glavnem izhodu iz svetišèa, tam bomo lahko vzeli Družino. Svetogorska Marija prièakuje vse nas, zlasti prvoobhajanske in birmanske družine.
NA BELO NEDELJO NI DOPOLDANSKIH MAŠ V župniji sta na Belo nedeljo samo dve maši: ob 7:30 in ob 20:00.
UPOKOJENCI V sredo nadaljujemo velikonoèno praznovanje v skupini upokojencev. Zberemo se ob 17:00.
VEROUK Nasvidenje v torek!
DAR CVETNE NEDELJE 2006 Na cvetno nedeljo smo zbrali za potrebe cerkvenih zgradb v Slovenski Istri 110.800 SIT. Bog plaèaj!
PRVOMAJSKO ROMANJE Prijavljene na pomladansko romanje, ki so delno poravnali svojo udeležbo pri nas, prosimo, naj poravnajo še razliko. Hvala!


KROMBERK
VELIKONOÈNI PONEDELJEK Maša bo ob 9. uri. Ker je to dela prosti dan, je prav, da se maše udeležite v veèjem številu.
MASA PRI SVETI TROJICI Danes teden, na Belo nedeljo, bo sv. maša pri Sveti Trojici ob 9. uri.
VELIKONOÈNE POÈITNICE Ta teden ne bo verouka.
ŠKOFIJSKI DAN MLADIH To soboto, 22. aprila, ste vsi mladi vabljeni, da se udeležite družabnega sreèanja v srednji šoli v Ajdovšèini (zraven cerkve). Zaèetek ob 8:30. Spored poglejte na oglasni deski.


OSEK
VEROUK bo reden od srede 19. do srede 26. aprila in nato po poèitnicah od srede 3. maja dalje.
ROMANJE V OGLEJ IN GRADEŽ S kandidati za birmo in njihovimi domaèimi iz naše župnije bomo poromali v soboto, 6. maja, popoldne. Gremo skupaj z drugo skupino iz župnije Kristusa Odrešenika. Avtobus poèakamo pri Malovšèevih, od tu bo odpeljal ob 13:00. Vrnitev med 19. in 20. uro.
RAZSTAVA PIRHOV V petek 21. aprila ob 19. uri bo v nekdanji šoli v Oseku odprtje razstave domaèih veliko noènih pirhov. Vabljeni na odprtje in k ogledu!
ODSOTNOST Zavod za zdravstveno zavarovanje je Bogdanu Bricu odobril 14-dnevno zdravljenje v zdravilišèu (od 18. 4. do 2. 5.). Èe bi nujno rabili duhovnika, se obrnite v Šempas, Èrnièe ali Solkan. V nedeljo, 23. in 30. aprila bo sveta maša ob 8:45 uri; prvega maja bo maša na Vitovljah ob 16:00 uri z zaèetkom Marijinih šmarnic. Pridite! Maše, ki ste jih naroèili in želeli v teh dneh, bodo opravljene v maju!
NAŠ RAJNI V soboto 1. aprila smo se v oseški cerkvi, kjer je ležal tri ure, lepo poslovili od pokojnega Milana Ušaja (75). Naj poèiva v nebeškem domu!


SOLKAN
VELIKA NOÈ 2006 Kristusova ljubezen je moènejša! Ko še dalje vztrajamo v njej, seveda za ceno 'smrti pšeniènega zrna', se vedno znova dvigamo v Kristusovo in svoje vstajenje.
ZAHVALA vsem, ki ste omogoèili lepo in bogato ob-hajanje velikonoènih praznikov: birmancem, pevcem, bralcem, èistilcem, krasilkam in seveda tudi mnogim našim trpeèim bratom in sestram.
VELIKONOÈNA OSMINA je en sam velikonoèni praznik. Posebno ga doživljamo na velikonoèni ponedeljek, ko sta sveti maši ob 10:00 in 19:00.
BELA NEDELJA - NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA Ob 10:00 bomo imeli krstno slavje


ŠEMPAS
ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi obredov svetega tridnevja in velikonoènega praznika. Zahvaljujem se tudi g. kaplanu Boštjanu Toplikarju iz Nove Gorice, ki mi je v teh dneh priskoèil na pomoè.
VEROUK Razen v ponedeljek je v tem tednu reden verouk za vse skupine.
SVETE MAŠE Na velikonoèni ponedeljek je sveta maša v Šempasu ob 10:00. V soboto bo nedeljska sveta maša v Šmihelu ob 19:00.
KRST S starši se pred krstom otrok sreèamo v torek, 18. aprila, ob 17:00.
VAŠI DAROVI Na Cvetno nedeljo ste za oljène vejice darovali 76.730 SIT



IZ VELIKONOCNEGA VOŠÈILA SLOVENSHIH ŠKOFOV
Drage sestre, dragi bratje!
Velikonoèni dogodek Jezusovega vstajenja je edinstvena in neprimerljiva osrednja znaèilnost in vsebina naše kršèanske vere. Samo zato, ker je Jezus zares vstal in so ga njegovi uèenci po hudih dvomih, razoèaranjih, zmedenosti in strahovih velikega petka veèkrat doživeli kot tistega, ki je vstal in živi, so zbrali pogum in zaèeli to sporoèilo oznanjati ter konèno za to resnico tudi umirati. Kar je bilo po èloveško povsem nemogoèe, je postalo mogoèe in resnièno po Božji ljubezni...
To je naša vesela velika noè! Vsem èlanom našega vernega obèestva, duhovnikom, redovnicam in redovnikom, vsem drugim èlanom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje želimo, da bi to bil tudi letos naš sreèen in milosten najveèji praznik. Posebno globoko velikonoèno upanje in moèno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo preizkušnje, nesreèe, izgube in stiske. Vse naj nas tudi letos vstali Gospod Jezus napolni z mirom, z zaupanjem, s tolažbo in novim pogumom.
Blagoslovljene in vedre velikonoène praznike vam želimo.
vaši škofje.

NOVOKRŠÈENCEM: POGUMNO NAPREJ!
Iskrena vošèila 21 katehumenom, ki jim je med velikonoèno vigilijo g. škof Metod Pirih v konkatedrali podelil zakramente kršèanskega uvajanja. Med njimi je 9 novokršèencev, 3 so iz tolminske dekanije, 4 katehumeni so ob tem obhajali še zakrament cerkvenega zakona. - Po obhajanju zakramentov je èas poglabljanja v skrivnosti kršèanskega življenja