LETNIK VI st

ŠTEVILKA:32

VELIKONOČNA NEDELJA

16. APRIL 2006

VELIKONOČNI PRAZNIKI SO NOVO UPANJE
Dan za dnem poslušamo in beremo o grozotah na tem našem planetu. Poleg naravnih katastrof je veliko več tistih nesreč, ki jih človek prizadene drugemu zaradi svoje zmote in zlobe, lakomnosti in uživaštva. In še ponašamo se, da živimo v najbolj razvitem obdobju človeške zgodovine!
Vendar se človek sprašuje: v čem je pravzaprav bistvo te razvitosti in napredka, ki ga Bogu odtujene ali nasprotne sile tako poveličujejo? Saj živimo v obdobju, ki je človeštvu - v moralnem in naravnem redu - naneslo toliko gorja, da se v vsej zgodovini še ni dogajalo kaj podobnega.
Človek se sprašuje: ali je moje življenje zaman in za nič, ko se namreč trudim za to in ono, pa so moja prizadevanja tolikokrat zastonj in brez pravih sadov? Zakaj je na tem svetu še tako veliko gorja, ki ga človek v vseh časih hoče premagati, zanašajoč se nase in na svoje moči?
Krščanski velikonočni prazniki nam dajejo odgovor na številna vprašanja in zadrege človeškega rodu.
Najprej nam govorijo, da zavest le o lastni pomembnosti ni človeka nikdar popeljala v srečo. Jezus Kristus se je ponižal do smrti, da je zmogel izpolniti nalogo, ki jo je Bog od njega pričakoval. Človek pa se vedno znova in rad povišuje čez vse in do neba...
Kristus sam o sebi pravi, da nam je dal zgled, da bi vedeli, da se v tem svetu ne doseže ničesar, kar se ne iztrpi. Če je moral nedolžni Jezus skozi trpljenje v vstajenje - novo življenje, tudi nam ne bo prihranjen del trpljenja. Človek se mora znati pred Bogom ponižati, če hoče doumeti to veliko pravilo človeškega življenja.
Velikonočni prazniki nam govorijo o tem, da to naše življenje ni dokončnost našega bivanja, je le prehodno obdobje človeškega življenja. Kristus je odmrl svetu, da bi nam pripravil tisto dokončno bivanje, ki ga Sveto pismo razodeva kot nebeško kraljestvo. Jezus je vstal od mrtvih, da je premagal smrt in greh: zame, zate, za vse človeštvo. Vstajenje je resnica, ki je pomembna za vsakega človeka; tudi sami želimo po smrti preiti v večno življenje z Bogom.
Bogdan Bric

»Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha!«

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

MOŽNAR SLAVI JEZUSOVO VSTAJENJE

V proslavljanje največje zmage v zgodovini - kar je Jezusova zmaga nad grehom in smrtjo - želimo kristjani pritegniti vsa sredstva, duhovna in materialna. V preteklosti je bil možnar nepogrešljiv pripomoček, ki je ustvarjal praznično vzdušje.
"Brez dvoma je postalo pokanje izraz moškega, še posebno pa fantovskega prazničnega veselja. Streljanje med vstajenjsko procesijo je splošno v navadi.
Po starem so se možnarji oglasili že na veliko soboto dopoldne, ko so odvezali zvonove, popoldne pa so naznanjali blagoslavljanje velikonočnih jedil. Odkar pa se po prenovljenem liturgičnem redu velikonočni zvonovi oglašajo šele na večer pri obhajanju velikonočne vigilije, streljanje čez dan ni več zaželeno. Saj je sobota po novem bolj kot prej posvečena spominu v grobu ležečega Kristusa. Nič manj praznično kot nekdaj možnarji zdaj ob večernih obredih lahko oznanjajo velikonočno alelujo ter vabijo k slovesni vstajenjski procesiji, ki jo prirejajo v različnih krajih različno - ponekod v soboto zvečer, drugod v nedeljo zjutraj" (Niko Kuret).
Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasnjuje, da je možnar »okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom«. Zvrha se natrosi smodnik in se ga zamaši s papirjem. Če se strelja z železno ali kamnito kroglo, se to da vrhu papirja. Drobci smodnika pridejo ven pri luknjici v spodnjem delu možnarja. Tam se smodnik prižge s palico. Za cerkvene praznike in slovesnosti so streljali s črnim smodnikom, ki ni tako močan.
Pri nas so možnarji utihnili predvsem s prvo svetovno vojno, ponekod. pa po drugi svetovni vojni. Milan Abramič, zbiralec starin, hrani še zadnji solkanski možnar. Podaril mu ga je Marjan Vižin, bil pa je last njegovega nonota Avgusta Vižina, ki je imel kovačijo.
Po izročilu nonota Avgusta je bil to možnar solkanske fare, komunski možnar. Za časa fašizma, ko se ni smelo imeti takih stvari, je iznajdljiv kovač možnar uporabil za podstavek nakovala - zato so na njem vidni udarci kladiv. Pomožnih elementov - ročajev ni na tem možnarju. Morda jih je kovač Avgust nalašč odbil, da ne bi vzbujali pozornosti, ali pa so se odlomili, ko so na njih ravnali dele vozov.
Ta možnar je bil pri Školjavčevih že pred 1. svetovno vojno. Je lepo ulit. S pomožnimi deli, ki so odbiti, je bil prava umetnina. V Solkanu so z možnarji pokali do prve svetovne vojne. O pokanju solkanskih možnarjev najdemo zapis v vizitacijskih zapiskih škofa Attemsa. 4. 10. 1772 sta bila v Solkanu kar dva škofa: »prevzvišeni in prečastiti gospod goriški nadškof in knez svetega rimskega imperija« Karel M. Attems in pomožni škof grof Rudolf Edling, ki »sub explosionibus mortariorum Goritiam reversus est« - »v Gorico se je vrnil ob pokanju možnarjev.«
Na Sveti Gori so zvečer 1. 10. 1922 »možnarji grmeli in naznanjali slavo prihodnjega dne«, ko se je Svetgorska Kraljica vračala na svoj dom po 1. svetovni vojni.
Vinko Paljk

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

ZGODBA, KI BI LAHKO BILA VELIKONOČNA

Zgodba, ki lahko bila velikonočna, govori o nekem kralju v daljni Afriki. Kralj je bil dober, kakor sva tudi ti in jaz, ki nisva kralj ali kraljica. Med prijatelji je imel nekoga, ki mu je bil vedno zraven, kot pravimo »v dobrem in slabem«.
Kako ne bi imel tega najboljšega prijatelja, saj sta zrasla skupaj. Skupaj sta se igrala, skupaj otroške igre dobivala in izgubljala. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, naj je bila še tako huda, ki se mu je pripetila, vedno dejal: "To je dobro!"
Nekega dne sta kralj in prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal, čistil in polnil puške za kralja. Naredil je kaj narobe pri pripravi ene puške. Ko je kralj ustrelil, mu je odneslo prst.
Po ogledu situacije in rane je prijatelj kot vedno zaključil: "To je dobro!" Kralj se seveda ni strinjal. Ujezilo ga je vse skupaj in je kričal: "To niti slučajno ni dobro! Ti se iz mene norčuješ!" In je dal svojega najboljšega prijatelja zapreti.
Leto dni kasneje je bil kralj na lovu v krajih, ki so bili nevarni. Ljudje so se tistih krajev izogibali in tudi svetovalci so kralju odsvetovali, da bi šel na lov v tiste kraje. In res! Kralja so ujeli ljudožerci, ga zvezali in odpeljali v vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in postavili kol, na katerega bi kralja privezali in nato spekli.
Ko so kralja potiskali proti kolu, ob katerem je že gorel ogenj, so opazili, da mu manjka prst. Bili so vraževerni. Nikoli niso pojedli človeka, ki ne bi bil cel. Zato so kralja odvezali in ga spustili na svobodo.
Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek izpred enega leta, kako je izgubil prst, kaj je rekel prijatelj in kako se je nanj razjezil. Kesal se. Takoj je odšel tja, da bi videl, kako je s prijateljem, da bi se z njim spravil in pogovoril kakor v lepih časih njunega druženja. Kralj je rekel prijatelju: »Prav si imel, dobro je bilo, da sem izgubil prst« in mu ponavljal svojo zgodbo. Potem je zaključil: "Tako mi je žal, da sem te poslal v zapor. To ni bilo lepo od mene. Oprosti mi!"
"Ne!", odgovori prijatelj: »To je dobro!«
"Kako misliš, to je dobro? Kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega najboljšega prijatelja za celo leto v zapor?" vpraša kralj.
"Pomisli!", pravi prijatelj: "Če jaz ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!"
Situacije, v katerih se znajdemo, morda res niso vedno rožnate. Je pa pomembno, iz katerega zornega kota gledamo nanje! Opazili bomo, da je več dobrih, kot smo si mislili.
Zgodbo je poslal po internetu J.A.

VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA

»PRI NAS DOMA«
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik Življenja in Vstajenja!
V Judovskem velikonočnem družinskem obredu je zanimiv prehod, ko otrok vpraša svojega očeta: »Zakaj je danes tako velik praznik?«
In oče razloži vsebino praznika: Izraelci so bili sužnji v Egiptu in jih je Bog po Mojzesu peljal v Obljubljeno deželo. Pred odhodom so zaužili velikonočno jagnje in prečkali Rdeče morje.
Od Jezusove velike noči dalje dopolnjujemo judovsko razlago s krščansko vsebino: »Velika noč je največji praznik, ker je Jezus dokazal, da po smrti človek zaživi življenje z Bogom in to življenje z Bogom traja brez konca. Velika noč sporoča, da smo zapisani večnosti.«

KAJ NAREDIMO »PRI NAS DOMA?«
Družinsko mizo okrasimo praznično.
Sredi mize naj bo v pomladanski ikebani rdeča ali bela sveča, ki je znamenje Velike noči,
Pred velikonočnim kosilom voditelj prižge velikonočno svečo in vodi molitev, ki ji pravimc
Velikonočna molitev.
To molitev molimo vsak dan v velikonočnem tednu.

MOLITEV PRED JEDJO V VELIKONOČNEM TEDNU DO BELE NEDELJE

V Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
O. Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
V. Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
O. Prosi za nas Boga, aleluja.
V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja. O. Ker je Gospod res vstal, aleluja.
V. Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Na praznik si podamo roke in voščimo drug drugemu: »BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ!«

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 7. DEL

dokumentu ob pripravi na cerkveni shod v Veroni avtorji govorijo o vzdušju današnjega časa, kjer prevladujeta razum in pozunanjenost, obenem pa tudi mnoga razočaranja. Zato je krščanstvo pred velikim izzivom, saj v ta svet prinaša sporočilo o Jezusu Kristusu, ki je trajno in stanovitno. Znova je potrebno ovrednotiti dve temeljni razsežnosti človekovega življenja: duhovno (kontemplacija) in zunanjo (človekova dejavnost). Človek današnjega časa se je v dokajšnji meri prepustil materialističnemu uživanju in od tu posledično izhajajo vsa razočaranja, ki spremljajo takšen način življenja.
program priprave so vključili tudi vsebino zgodovinskega spomina. Ljudje, ki so doživeli stisko in gorje II. svetovne vojne so mislili, da po tej izkušnji človeštvo ne more več pasti v takšen prepad zla. In vendar se dogajajo vedno nove izkušnje
človeških tragedij, genocidov v Ruandi in v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije ter pojavom mednarodnega terorizma. Prav v tem okušanju »strupa zla« moramo poiskati nove poti, ki bodo na novo ovrednotile človekovo življenje. To mora postati skupno prizadevanje in pot vernih in nevernih.
»Kristjani moramo narediti temeljni korak, da se globlje zazremo v osrčje sporočila, ki nam ga prinaša in daje Kristus, da prerastemo zanikanje eshatoloških resničnosti, da prekinemo molk o Kristusovi zmagi nad smrtjo, o veri v posmrtno življenje. Prav to sporočilo je potrebno prinašati v življenje, v naše drže in pričevanje. Samo tako bomo premagovali omejenost zgodovinskih danosti, različne oblike verskega fanatizma in duhovno propadanje današnje družbe.«

SPOMIN NA PAPEŽA JANEZA PAVLA II.

»Še naprej ostaja v naših mislih in še naprej zmaguje, posebej med mladimi«, je povedal Benedikt XVI., ko je skupaj z 80.000 verniki molil na Trgu sv. Petra. Na prvo obletnico, prav ob uri, ko je v sobi Apostolske palače umiral papež Janez Pavel II., se je v nedeljo, 2. aprila zvečer množica ljudi zbrala na marijanskem molitvenem bdenju v spomin na Karla Woj-tyla, ki ga je organizirala rimska škofija. Ob 21. uri se je zbranim na oknu svoje delovno sobe pridružil papež Benedikt XVI. in skupaj z njimi molil Rožni venec
in se ob 21:37, ob uri smrti Janeza Pavla II., z nagovorom spomnil pokojnega predhodnika. »Danes smo še enkrat poklicani, da sprejmemo duhovno nasledstvo, ki nam ga je zapustil. Naj nam Janez Pavel II. iz nebes pomaga, da bomo kot pravi Jezusovi učenci nadaljevali pot, da bomo, kakor je on sam velikokrat govoril mladim, jutranja straža na začetku tretjega krščanskega stoletja«, je povedal papež Benedikt XVI.
Aleš Rupnik

Saj je pomislila...
Lastnik trgovine zaloti mladoletnico pri tatvini obleke in ji reče:
"Kaj nisi nič pomislila na svoje starše?"
"Oh, sem! Pa nisem našla nič primernega zanju!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
VELIKONOČNI PONEDELJEK Jutri so maše po prazničnem urniku. Velikonočna maša bo tudi v Domu upokojencev. Za večerno mašo ob 18:00 pride "v Emavs" p. Mari Osredkar, tukajšnji bivši gvardijan in kaplan. Veselimo se srečanja z njim.
VEROUK Z rednim veroukom pričnemo spet v torek po veliki noči.
BELA NEDELJA - NAŠ ŽUPNIJSKI PRAZNIK Na belo nedeljo je zunanja slovesnost praznika Gospodovega oznanjenja. Ker je tej skrivnosti posvečena naša cerkev, je to praznik naše župnije.
Slovesno mašo ob 10. uri bo vodil p. Marjan Čuk, magister naših bogoslovcev iz Ljubljane. Za druženje po maši pred cerkvijo se priporočamo za pecivo, ki ga prinesite v soboto v zgornjo veroučno učilnico.
NAŠI RAJNI
7. aprila smo se v Solkanu poslovili od Ljudmile Škarabot (99) iz Nove Gorice.

KRISTUS ODREŠENIK
VELIKONOČNI PONEDELJEK Jutri bodo maše po nedeljskem urniku. Večerna ob 20:00 (kakor ob nedeljah).
PRVOOBHAJANCI - STARŠI Gradivo za uvajanje v sveto obhajilo boste starši dobili na srečanju, ki bo v nedeljo 7. maja, takoj po maši ob 9:00.
BELA NEDELJA-ŽUPNIJSKO ROMANJE
Romarska maša na Sveti Gori bo ob 10:00. Po maši bomo izpostavili Najsvetejše, zapeli litanije Matere Božje in prejeli blagoslov. Romarji, ki boste šli na Sveto Goro vso pot peš, se zberete pri cerkvi najkasneje ob 7:15. Tisti, ki romamo peš s Prevala, se bomo zbrali ob 8:00 pri prvi postaji križevega pota. Tam dobimo romarske knjižice in Oznanila. Takoj se bomo povezali v manjše skupine in se počasi povzpeli na Sveto Goro ob postajah križevega pota. Predšolski otroci in veroučenci 1. razreda se pridružijo katehistinji Dunji in odidejo na pot prvi, takoj ob 8:00. Za njimi gredo po skupinah s kateheti 2. in 3. razred, nato 4. in 5.; nato birmanci. Zadnja skupina starta ob 8:35. Skupinam se sproti pridružimo še drugi, zlasti starši. Romarske knjižice bomo vrnili po maši pri glavnem izhodu iz svetišča, tam bomo lahko vzeli Družino. Svetogorska Marija pričakuje vse nas, zlasti prvoobhajanske in birmanske družine.
NA BELO NEDELJO NI DOPOLDANSKIH MAŠ V župniji sta na Belo nedeljo samo dve maši: ob 7:30 in ob 20:00.
UPOKOJENCI V sredo nadaljujemo velikonočno praznovanje v skupini upokojencev. Zberemo se ob 17:00.
VEROUK Nasvidenje v torek!
DAR CVETNE NEDELJE 2006 Na cvetno nedeljo smo zbrali za potrebe cerkvenih zgradb v Slovenski Istri 110.800 SIT. Bog plačaj!
PRVOMAJSKO ROMANJE Prijavljene na pomladansko romanje, ki so delno poravnali svojo udeležbo pri nas, prosimo, naj poravnajo še razliko. Hvala!

KROMBERK
VELIKONOČNI PONEDELJEK Maša bo ob 9. uri. Ker je to dela prosti dan, je prav, da se maše udeležite v večjem številu.
MASA PRI SVETI TROJICI Danes teden, na Belo nedeljo, bo sv. maša pri Sveti Trojici ob 9. uri.
VELIKONOČNE POČITNICE Ta teden ne bo verouka.
ŠKOFIJSKI DAN MLADIH To soboto, 22. aprila, ste vsi mladi vabljeni, da se udeležite družabnega srečanja v srednji šoli v Ajdovščini (zraven cerkve). Začetek ob 8:30. Spored poglejte na oglasni deski.

OSEK
VEROUK bo reden od srede 19. do srede 26. aprila in nato po počitnicah od srede 3. maja dalje.
ROMANJE V OGLEJ IN GRADEŽ S kandidati za birmo in njihovimi domačimi iz naše župnije bomo poromali v soboto, 6. maja, popoldne. Gremo skupaj z drugo skupino iz župnije Kristusa Odrešenika. Avtobus počakamo pri Malovščevih, od tu bo odpeljal ob 13:00. Vrnitev med 19. in 20. uro.
RAZSTAVA PIRHOV V petek 21. aprila ob 19. uri bo v nekdanji šoli v Oseku odprtje razstave domačih veliko nočnih pirhov. Vabljeni na odprtje in k ogledu!
ODSOTNOST Zavod za zdravstveno zavarovanje je Bogdanu Bricu odobril 14-dnevno zdravljenje v zdravilišču (od 18. 4. do 2. 5.). Če bi nujno rabili duhovnika, se obrnite v Šempas, Črniče ali Solkan. V nedeljo, 23. in 30. aprila bo sveta maša ob 8:45 uri; prvega maja bo maša na Vitovljah ob 16:00 uri z začetkom Marijinih šmarnic. Pridite! Maše, ki ste jih naročili in želeli v teh dneh, bodo opravljene v maju!
NAŠ RAJNI V soboto 1. aprila smo se v oseški cerkvi, kjer je ležal tri ure, lepo poslovili od pokojnega Milana Ušaja (75). Naj počiva v nebeškem domu!

SOLKAN
VELIKA NOČ 2006 Kristusova ljubezen je močnejša! Ko še dalje vztrajamo v njej, seveda za ceno 'smrti pšeničnega zrna', se vedno znova dvigamo v Kristusovo in svoje vstajenje.
ZAHVALA vsem, ki ste omogočili lepo in bogato ob-hajanje velikonočnih praznikov: birmancem, pevcem, bralcem, čistilcem, krasilkam in seveda tudi mnogim našim trpečim bratom in sestram.
VELIKONOČNA OSMINA je en sam velikonočni praznik. Posebno ga doživljamo na velikonočni ponedeljek, ko sta sveti maši ob 10:00 in 19:00.
BELA NEDELJA - NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA Ob 10:00 bomo imeli krstno slavje

ŠEMPAS
ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi obredov svetega tridnevja in velikonočnega praznika. Zahvaljujem se tudi g. kaplanu Boštjanu Toplikarju iz Nove Gorice, ki mi je v teh dneh priskočil na pomoč.
VEROUK Razen v ponedeljek je v tem tednu reden verouk za vse skupine.
SVETE MAŠE Na velikonočni ponedeljek je sveta maša v Šempasu ob 10:00. V soboto bo nedeljska sveta maša v Šmihelu ob 19:00.
KRST S starši se pred krstom otrok srečamo v torek, 18. aprila, ob 17:00.
VAŠI DAROVI Na Cvetno nedeljo ste za oljčne vejice darovali 76.730 SIT

IZ VELIKONOCNEGA VOŠČILA SLOVENSHIH ŠKOFOV
Drage sestre, dragi bratje!
Velikonočni dogodek Jezusovega vstajenja je edinstvena in neprimerljiva osrednja značilnost in vsebina naše krščanske vere. Samo zato, ker je Jezus zares vstal in so ga njegovi učenci po hudih dvomih, razočaranjih, zmedenosti in strahovih velikega petka večkrat doživeli kot tistega, ki je vstal in živi, so zbrali pogum in začeli to sporočilo oznanjati ter končno za to resnico tudi umirati. Kar je bilo po človeško povsem nemogoče, je postalo mogoče in resnično po Božji ljubezni...
To je naša vesela velika noč! Vsem članom našega vernega občestva, duhovnikom, redovnicam in redovnikom, vsem drugim članom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje želimo, da bi to bil tudi letos naš srečen in milosten največji praznik. Posebno globoko velikonočno upanje in močno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo preizkušnje, nesreče, izgube in stiske. Vse naj nas tudi letos vstali Gospod Jezus napolni z mirom, z zaupanjem, s tolažbo in novim pogumom.
Blagoslovljene in vedre velikonočne praznike vam želimo.

vaši škofje.

NOVOKRŠČENCEM: POGUMNO NAPREJ!
Iskrena voščila 21 katehumenom, ki jim je med velikonočno vigilijo g. škof Metod Pirih v konkatedrali podelil zakramente krščanskega uvajanja. Med njimi je 9 novokrščencev, 3 so iz tolminske dekanije, 4 katehumeni so ob tem obhajali še zakrament cerkvenega zakona. - Po obhajanju zakramentov je čas poglabljanja v skrivnosti krščanskega življenja