LETNIK VI st

ŠTEVILKA:30

5. POSTNA NEDELJA

2. APRIL 2006

ARHIV_LETNIK VI

»...IN KO BOM POVZDIGNJEN Z ZEMLJE, BOM VSE PRITEGNIL K SEBI« (Jn 12,32)

Na Vrnetu sem zasledil pripoved o doživetju rabina Harolda Kushnerja, ki je opazoval otroka, ko sta na obali ob morju gradila grad iz peska. Ko sta ravno končala peščen grad, za katerega sta potrebovala veliko časa, napora, iznajdljivosti in potrpljenja, je prišel morski val in ga v trenutku zravnal s tlemi. Rabi je pričakoval solze in jezo. Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu sta začela graditi nov grad.
Učenega rabina sta otroka naučila pomembne modrosti: »Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo s toliko časa in energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi, z Bogom. Prej ali slej pride val in odnese tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke.«
V evangeliju Jezus pravi: »...in ko bom povzdignjen z zemlje (na križ), bom vse pritegnil k sebi« (Jn 12,32). Jezus nas vabi v odnos, ki bo večno trajal.
Postni čas je priložnost, da se učimo ločevati trajno od minljivega; resnično potrebno od namišljenega; biti od imeti. Tako se bomo lažje razumeli kot »pšenično zrno« in si s tem prizanesli z nepotrebnimi solzami in jezo. Večino časa in napora bomo vlagali v pristen odnos z Bogom in z ljudmi. In ko se nam bo podrlo minljivo, se bomo prijeli za roke in se smejali ter ponovno gradili, tako minljivo (kar nam je začasno resnično potrebno na zemlji), kakor to kar večno ostane.
Tako bomo dovolili Jezusu, da nas že na tem svetu in v tem življenju povzdiguje k sebi: ne samo na križ trpljenja in smrti (čeprav se z njim tolikokrat srečujemo, je to je samo vmesna postaja), ampak tudi na križ ljubezni in zmage.
p. Bernard

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

TRPEČI KRISTUS KOT SIMBOL VSEH POLITIČNIH PREGANJANCEV

Zapuščenega Kristusa iščemo tudi v vsakem poštenjaku, ki so ga zaradi pokončne drže preganjali različni totalitarizmi. Med njimi je bil Mirko Mozetič, rojen leta 1892 v Solkanu, v premožni, narodno zavedni družini. Hiši se je reklo Pr' Droči. Mozetičevi so imeli posestvo in gostilno. Mirkov oče je bil solkanski župan, zaveden Slovenec Anton Mozetič (1852-1910). V njihovi hiši na današnjem trgu Jožeta Srebrniča, kjer so v pritličnih prostorih imeli gostilno, je bila leta 1867 ustanovljena solkanska čitalnica. Mirko se je poročil s Pavlo Božič (1895-1965). Zakonca sta vodila gostilno in posestvo. Mirko je bil demokratičnega duha, kristjan in zaveden Slovenec. Tudi o političnih zadevah se je v gostilni rad pogovarjal. Zaradi pokončne drže in trdnega značaja so ga preganjali trije totalitarizmi, ki so v 20. stoletju zaznamovali slovenski narod. Preganjale so ga fašistične oblasti. Med leti 1930 in 1939 so Dročevo gostilno večkrat zaprli, ker so v njej prepevali slovensko. Leta 1939 so Mirka zaprli in internirali za dobo dveh let v Campobasso v Abruzzih. Mirkov nečak pripoveduje, daje med drugim Mirko nekega dne skozi okno svojega lokala vrgel Mussolinijevo sliko, ki je po zakonu morala viseti v javnih prostorih. Maja 1943 so ga italijanske oblasti zopet zaprle in pretepale zaradi suma, da je podpiral partizane. Preganjal ga je tudi nemški okupator. 5.6.1944 so ga zaprli in internirali v koncentracijsko taborišče Dachav, od koder se je vrnil izčrpan 21.7.1945 po prestanem tifusu. Po priključitvi cone A leta 1947 k Jugoslaviji ga je začela preganjati tedanja komunistična oblast. Nekega dne so v lokal vstopili agenti Udbe ter ga odpeljali v zapore v palači Lenassi v Solkanu. Čez nekaj časa se je začel proces v Mozetičevi hiši, v nekdanji plesni dvorani, ki je bila predelana v začasno sodišče. Danes je to stavba solkanske krajevne skupnosti. Okrajno sodišče v Gorici s sedežem v Solkanu ga
je skupaj s soprogo Pavlo 13. aprila leta 1948 spoznalo za krivega nedovoljene trgovine, špekulacije, gospodarske sabotaže in kaznivega dejanja zoper ljudsko oblast. Obtožen je bil, »da je ponovno v letu 1947-48 blatil in klevetal ljudsko oblast in državno ureditev, Maršala Tita in J.A....« Špekulantstva in blatenja ljudske oblasti je bila obtožena tudi žena Pavla. Okrajno sodišče v Gorici ju je obsodilo na plačilo denarne kazni.
Na pritožbo javnega tožilca, češ, da je kazen prenizka, je sodišče druge stopnje (Okrožno sodišče v Postojni) 29. maja 1948 Mirka obsodilo na eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom, Pavlo pa na 8 mesecev zapora. Poslopje v Solkanu, v katerem je bila gostilna, skupaj z gostilniškim inventarjem, so zaplenili. Mozetičeva sta se na kazen pritožila, vendar sodišče pritožbi ni ugodilo. Mirko je bil v Ljubljanskih zaporih zaprt osem, Pavla pa tri mesece. Leta po aretaciji in zaplembi so bila za Mozetičeve težka. Komaj so se preživljali. Zaradi finančne stiske in pritiskov s strani Udbe sta zaprosila MLO Solkan za dovoljenje, da op-tirata za Italijo. Dovoljenja nista dobila. Mirko je bil deležen novih pritiskov s strani Udbe. Leta 1951 so ga ponovno aretirali in zaprli za dva meseca. Odpustili so ga tudi iz službe. Proces proti Mozetičema leta 1948 je bil le eden izmed mnogih zrežiranih procesov, ki so se po vojni odvijali. Med leti 1945-51 je bilo obsojenih na tisoče podjetnikov, trgovcev, obrtnikov, kmetov in duhovnikov. Glavni namen je bil zaplemba premoženja in obračun s kritiki režima. Leta 1995 je prišlo na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani do obnove tega sodnega procesa. Izkazalo se je, da je bil celotni prvi proces zrežiran in da je prišlo pri njegovi izvedbi do številnih kršitev. Mirko in Pavla Mozetič sta bila vsaj posmrtno rehabilitirana.
Jernej Vidmar

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

NEDELJA? »DAJTE NAM MIR!«

NAPOVED
Do nedelje kot dneva počitka imamo na Slovenskem spet povsem klavrn odnos.
Žal tudi ljudje, ki se imamo za verne. Zmeda je tudi pri zakonodajalcu, parlamentu, ki ne zna razložiti, zakaj je vpletel v izvzetje nedeljskega počitka v trgovinah npr. nujne življenjske potrebščine, kar je bilo nespamet od prvega dne naprej, ko je nekdo to bleknil; pa trgovine na božjih poteh, kar je navadna zloraba, zoper katero se niti Cerkev ni oglasila.
Potem ni čudno, da je odnos do nedelje pri hlastajočih množicah iz tedna v teden bolj potrošniški in nepremišljen. Nekaj podobnega smo doživljali pred leti v odnosu do prostora in okolja. Ob intenzivni industrializaciji smo uprizorili, nevedni in oholi!, pohod na prostor in okolje. Še pomnite čase, ko so zmagovito privlekli na Goriško vrsto vprašljivih, človeku in okolju neprijaznih početij?
V času, ki je pred nami, dejansko smo že globoko v njem, smo vedno bolj pogojeni še z izbiro, če še lahko izbiramo?, kako s časom. Bodimo jasni: ali bomo ob nedeljah delali in se drenjali po nakupovalnih halah ali počivali. Počivali seveda ne kot zdolgočaseno pretezanje pred TV... Življenje je vedno bolj odvisno od tega, na katero mesto postavljamo delo in trošenje, skratka kako uporabljamo čas.
NEVEDNOST
Kaže, da se teže tega vprašanja še ne zavedamo. V zadnjih tednih poslušamo ljudi, ki delajo ob nedeljah, da so pravzaprav zadovoljni, če jim plačajo dodatek. Pa tudi potrošniki smo se menda spet zapodili v nedeljske nakupe in si zapolnili že tako prazno življenje. Najbolj otožno pa je, da se pripravljajo, da bodo o tem odločali ustavni sodniki in sodnice, ki v svojih javnih nastopih kažejo popolno nevednost o kakovosti časa. Seveda, saj o tem nič ne piše v paragrafih. Tako se pri nas odloča o dveh vprašanjih, pri katerih gre za usodo našega in naslednjih rodov, o prostoru (ekološko vprašanje!) in času (antropološko vprašanje!). Ti vprašanji sta vedno bolj dramatični vprašanji današnjega in jutrišnjega življenja. Zlasti kakovosti življenja, po čemer se merita naše zadovoljstvo in sreča!
PRAZNINA
Je pa res, da brez sramu razkazujemo notranjo praznino, če se ne znamo postaviti na stališče, da sta prostor in čas osnovni sestavini življenja, za kristjane naravnost božja darova.
Če resnično želimo srečo, moramo iskati ravnovesje s prostorom in časom. V Srednjem veku, med 11. in 13. stoletjem, ko je šlo za to, ali imajo ljudje na Zahodu pravico do nedeljskega in prazničnega počitka, se je Cerkev postavila na stran človekove pravice do počitka. Saj človek vendar ni žival! Kdo bo dopovedal današnjemu človeku da človek tudi ni stroj in tudi ne samo potrošnik?
Gašper Rudolf

CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA 2006

A. SPRAVA IN SPOVED
Ta teden je zadnji čas, da se poglobimo v svoje življenje in se zbrano pripravimo na spravo in zakrament spovedi. Če nismo še bili pri spovedi, si določimo dan.
B. ODLOČITVE
Na CVETNO NEDELJO ponesemo bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev, blagoslovljeno oljčno vejico na dom in jih s tem obiščemo.
Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, katerih obredov se bomo udeležili v cerkvi in obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.
C. SLAVJE »PRI NAS DOMA«
Na postnem križu gorijo vse sveče. Zapojemo ali molimo postno pesem in medtem voditelj zatakne blagoslovljeno oljčno vejico za križ, ali pa z njo okrasi postno ikebano..
V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«

Voditelj pred molitvijo poudari: »Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega vhoda v Jeruzalem, ko so ga množice s palmami in oljčnimi vejami pozdravljale kot kralja. Zato se na ta dan zberemo pred cerkvijo za blagoslov oljk in drugega zelenja ter v slovesnem sprevodu s vstopimo v cerkev.
Toda Jezus je istočasno, ko je slovesno vstopil v mesto, stopil na pot trpljenja, o čemer razmišljamo ob branju Pasijona (poročila o Jezusovem trpljenju). Z Jezusom stopimo na pot velikega tedna tudi mi.«
V. »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V. Bere počasi evangeljsko besedilo, ki ga vnaprej pripravi: ali Mt 21, 1-11; ali Mr11, 1-11; ali Lk 19, 28-44.
V. »USMILI SE NAS, O GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 5. DEL
»Pomembno je, da oblikujemo način krščanskega življenja, ki bo izhajal iz velikonočnega dogodka, a ga bomo istočasno znali posredovati v jeziku, ki bo razumljiv današnji družbi.« V političnem delovanju se vse bolj kaže pomanjkanje zaupanja: politično dogajanje se vrti le okrog interesov, poveličuje le posamezne projekte, izogiba pa se bistvenim vprašanjem o pravični razdelitvi dobrin in sodelovanju v dobro vseh ljudi. Družbeno okolje je tako prostor, v katerem pričakovanja posameznikov dobijo splošen pomen, kjer si nasproti stojijo različni pogledi ter mnenja in se zato ustvarja vzdušje rivalstva. »Prav zato so v cerkvenih združenjih poklicani, da so še bolj pozorni na te pojave in ustvarjajo takšne okoliščine in odnose, ki bodo uravnovesili družbeno, socialno okolje.«
»Preroška v pravem pomenu besede je lahko le tista župnija, v kateri znajo ovrednotiti vsa znamenja krščanskega upanja. Krščanstvo, ki zgolj ustvarja prepovedi, moralizira in obsoja, je preživelo, ker je vsakršno kopanje po nepomembnih vprašanjih nekoristno.« Danes so lahko znamenje le krščanske skupnosti, ki se ne ukvarjajo toliko same s seboj, marveč »se znajo primerjati in vključiti v življenje okolja«. Le župnija, ki laikom dovoli, da v skupnost prinašajo svoje življenjske izkušnje, bo življenjska, saj župnija ni samo neka skupina zbranih župljanov, ki delujejo v okviru organizacije. »Zato potrebujemo duhovnike, ki bodo znali delovati v dobro skupnosti in jo povezovati. Samo tako bodo mogli sodelovati z zrelimi in odgovornimi kristjani. Končno pa je župnija tudi skupnost, ki preprostemu človeku pomaga pri oblikovanju njegove osebne vere.«, so zapisali v dokumentu ob pripravi na cerkveni shod v Veroni.

UPAD ŠTEVILA VERNIKOV

V Banjaluški škofiji je po podatkih iz popisa, ki so ga po župnijah izpeljali konec leta 2005, število vernikov prvič padlo pod 40.000. Danes v škofiji živi 39.792 vernikov v 48. župnijah. Ta podatek lahko primerjamo s številom 97.857 vernikov (danes je to 40,66% predvojnega števila), kolikor jih je po uradnih podatkih Banjaluške škofije na tem območju živelo leta 1991. Še posebej je opazno dejstvo, da je leta 1999 na območju škofije živelo 52.711 vernikov in se je število do leta 2004 zmanjšalo na 40.758, to je za 11.953, v odstotkih kar za 23%. Upadanje pa se je na žalost nadaljevalo tudi v letu 2005, ko se je število vernikov glede na leto 2004 zmanjšalo za 966 (okrog 2%). Še posebej pa je pomenljiv podatek, da je leta 2004 na območju škofije, ki pripada Federaciji BiH živelo 33.475 (82%) vernikov, a na območju Republike Srbske le 7.283 (18%). Podatek daje pravo podobo o stanju v škofiji.
Aleš Rupnik

NOV AVTO
"Čestitam, Janez!" reče Jure prijatelju.
"Uspelo ti je kupiti nov avto!"
"Uspelo? Moral sem ga. Vedno kadar sem parkiral, je prišel mimo policist in vprašal, če
je že kdo obravnaval prometno nesrečo."

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
BOG POVRNI
Andreju in Tomažu Peganu se zahvaljujemo, da sta v dvorani vstavila nova okna, ki so bila izdelana že lani. Bog povrni članoma Gospodarskega sveta, ki sta pomagala ter gospem, ki so dvorano in hodnik počistile. Ob oknih bo potrebno opraviti še nekaj zidarskega dela.
SPOVEDOVANJE
V tem tednu bomo spovedovali veroučence, sicer pa bo spored velikonočnega spovedovanja za veliki teden na oglasni deski.
Za obisk starejših in bolnih na domu nas čimprej pokličite in jim omogočite, da prejmejo velikonočne zakramente.
ZAHVALA KARITAS
Hvala za darove postne akcije 3. in 4. postne nedelje. Poleg hrane smo nabrali 257.521 SIT. Hvala katehistinjam in veroučencem, ki so naredili lepe velikonočne voščilnice za naše starejše in bolne župljane, ki jih bomo obiskali po domovih in za oskrbovance v Domu upokojencev v Novi Gorici. Vsem Bog povrni!
CVETNA NEDELJA
Oljčne vejice boste lahko dobili pred mašami v veži pred župnijsko pisarno. Blagoslovili jih bomo pri vseh mašah, slovesen blagoslov in spomin Jezusovega vhoda v Jeruzalem pa bo na začetku župnijske maše ob 10. uri.
KRST
V nedeljo, 26. marca, je prejela zakrament svetega krsta Tiana Gorjup, hči Hinka in Barbare Gorjup. Božjega blagoslova novokrščenki in njeni družini!

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI
Jutri ob 18:00 je za vse prvoobhajance skupna vaja v okviru uvajanja v spravo in spoved. Za spoved se zberemo s prvoobhajanci v petek ob 16:30. Na voljo bosta dva spovednika tako za starše kot za otroke.
DAN SPRAVE - CVETNI PETEK
V petek bomo obhajali spravni dan. Večerna maša bo zato ob 18:00, ob 18:30 bo sledil Križev pot, ob 19:00 pa bomo obhajali spravno bogoslužje. Namen spravnega bogoslužja je, da podpre premislek o našem življenju, njegovi usmeritvi ter nas usposobi za kesanje in spoved.
CVETNA NEDELJA
Pred dopoldanskima mašama bo na ploščadi pred cerkvijo blagoslov oljk, ki mu bo sledil slovesen vhod v cerkev. Doma bomo obhajali tudi obred Cvetne nedelje »Pri nas doma«, kakor smo se mu skušali približati v prejšnji Prilogi. Darovi za oljke gredo za gradbene potrebe v Slovenski Istri.
SPOVEDOVANJE
V veži je urnik velikonočnega spovedovanja z vrstnim redom spovednikov iz bližnjih župnij.
VELIKI TEDEN 2006
Obredi Svetega tridnevja bodo ob 20:00. Obrede velikonočne vigilije bo vodil g. škof Metod, ko bomo s katehumeni slavili svete zakramente.
STARŠI
Danes in v torek se srečamo s starši veroučencev 5. razreda. S srečanji s starši bomo nadaljevali po praznikih.
BOLNI IN ONEMOGLI
Sorodnike, sosede in prijatelje prosimo, naj posredujejo zvezo z bolnimi in onemoglimi, ki živijo po stanovanjih, da jim omogočimo duhovnikov obisk in svete zakramente. Lahko nas pokličete po telefonu, ki je na zadnji strani Oznanil.
ANGOLA - NEŽA IN VASJA MARKIČ
V soboto po večerni maši bosta Neža in Vasja Markič pripovedovala in prikazala svoje izkušnje iz Angole. Vsi smo lepo vabljeni!
NEDELJSKA VEČERNA MAŠA
S prihodnjo nedeljo bo večerna maša ob nedeljah uro kasneje, to je ob 20:00.

KROMBERK
PRVI PETEK IN SOBOTA
Na prvi petek bomo pol ure skupno častili Najsvetejše. Rednim častilcem naj se pridružijo še drugi.
BOGOSLUŽJE NA CVETNO NEDELJO IN SPOVEDOVANJE
Bližamo se velikonočnim praznikom. Spoved otrok od 4. do 6. razreda bo že ta teden, na dan verouka, bodoči birmanci pa pridejo v soboto ob 18. uri. Imeli bodo tudi tujega spovednika. Tudi odrasli naj pridejo za spoved v soboto ob 18. uri ali pa na cvetno nedeljo od 8. ure dalje. Blagoslov oljk s procesijo bo pri sv. maši ob 9. uri.
OBHAJILO NA DOMU
Po domovih bom obhajal na veliki teden: v ponedeljek Ajševica, Loke, Breg; v torek Vinka Vodopivca, Toma Brejca, Iztokova, Damber in Pod Škabrijelom.
DRUŽINSKO ROMANJE V OGLEJ
Starši in bodoči birmanci so se dobro izkazali. Samo dva sta manjkala zaradi bolezni. Ob krstilniku so starši položili roko birmancem na ramo, obnovili smo krstne obljube in zmolili Litanije vseh svetnikov. Pred Oglejem smo šli v Štivan in na koncu tudi v Gradež. Vsi smo bili zadovoljni. Svoj delež je prispeval tudi katehist Stojan Kravos.
OZVOČENJE
Cerkev je dobila nove zvočnike in mikrofone. Dobrotniku naj Bog povrne.
ZVONJENJE IN URA
v zvoniku sta narejeni. Ura bije in kazalci se premikajo. Čiščenje številčnice in zvonika pride na vrsto, ko bo primerno vreme. Iz župnijskega arhiva je razvidno, da tudi prva cerkev ni imela ure v zvoniku. Nič ni čudnega, saj jo je do leta 1936 upravljal le vikar, ki je bil podrejen župniku in dekanu v Solkanu.

OSEK
OLJČNE VEJICE
za blagoslovitev na cvetno nedeljo bomo lahko imeli od domačih oljčnih dreves. Potrebujemo okrog 20 večjih vejic in 100 manjših. Prosimo, da jih pripeljete do cvetne sobote (8. aprila) k cerkvi v Oseku. Hvala!
SVETE MAŠE
med tednom so ob 18:30 uri! Pred mašo je prilika za spoved.

SOLKAN
TEDEN SPRAVE -VELIKONOČNA SPOVED:
prvoobhajanci s starši in drugimi družinskimi člani v soboto 8. aprila ob 17:00;
vsi župljani: sobota 8. april od 18:30 dalje (pater s Svete Gore), nedelja 9. april od 9:00 dalje, vsak dan od 18:30 dalje.
OLJČNA NEDELJA
Ob 10:00 blagoslov oljk in zelenja, procesija ter maša s pasijonom.
SREČANJA STARŠEV
V torek, 4. aprila, ob 20:00 s starši 9. razreda veroučencev.
BESEDA ŽIVLJENJA
Svetopisemska skupina se sreča ob premišljevanju Besede življenja v sredo, 5. aprila, ob 19:30.
NAŠI RAJNI
26. 3. je v varstvu Marije doživela smrtno uro 93-letna Angela Devetak, roj. Ličen, Za spomenikom 13. Gospod, daj ji večni pokoj!

ŠEMPAS
SVETA SPOVED
V dneh pred prazniki bom za sveto spoved na razpolago pol ure pred vsako večerno sveto mašo.
KARITAS
Srečanje skupine imamo v torek, 4. aprila po maši.
PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred večerno mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
STREŽNIKI
Ob pripravi na praznike se srečamo v soboto, 8. aprila ob 10:00.
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
O prebranih knjigah se bomo pogovorili v soboto, 8. aprila ob 13:30.
OLJČNA NEDELJA
V nedeljo začenjamo obhajanje velikega tedna. Zberemo se pod zvonikom. Blagoslovili bomo oljčne vejice in zelenje in slovesno vstopili v cerkev. Pri bogoslužju se bomo poglobili v premišljevanje trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Blagoslov zelenja bo tudi v Ozeljanu v soboto pri maši. Zberemo se v cerkvi. Prosim bogoslužne sodelavce, da poskrbijo za pripravo obredov svetega tridnevja in velikonočnega praznika.
NAŠI RAJNI
V petek, 24. marca 2006 smo se v Ozeljanu poslovili od Slavice Brezec (90), Ozeljan 61; v soboto, 25. marca pa v Šempasu od Jožefa Živca (79), Šempas 187. Molimo za naše rajne!

RAZSTAVA PIRHOV
Vabimo vas na Prvo razstavo velikonočnih pirhov na Sveti Gori od 8. do 17. aprila. »Uradno« odprtje razstave bo 9. aprila ob 17. uri. Ogled bo možen vsak dan od 10. do 18. ure.