LETNIK V I

ŠTEVILKA:29

4. POSTNA NEDELJA

26. MAREC 2006

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI


JE ZA KRISTJANA DRUŽINA VREDNOTA?
Čeprav se je teden družine v Cerkvi na Slovenskem končal na praznik Gospodovega oznanjenja, si vseeno dovoljujem v tem uvodniku razmišljati o družini.
Spreobrnjenka iz Norveške, Janne Haaland Matlarv, je v knjigi Nenavadna ljubezenska zgodba, kjer govori o svoji poti vere, zapisala tudi naslednje besede: »Danes je veliko izzivov, ki načenjajo zdravje družine: nezaposlenost in nezanesljivost služb za mlade ljudi, ki si nameravajo ustvariti družino; pomanjkanje politične podpore družinam in zato slabši položaj te institucije; pa izjemno velik porast ločitev in individualizma. Ni več samoumevno, da se bo mlad človek poročil in imel družino... Večina ljudi hoče samo preizkusiti zakon ali skupno življenje, če se bo obneslo. Nočejo pa se trdneje vezati. Tako zvezo je potem lahko zapustiti in za današnje družbene norme je to popolnoma sprejemljivo. Za kristjane je velik izziv, ko poskušajo dokazati smisel zakona za
 
vse življenje. Večini ljudi to zveni kot nočna mora: da boš preživel štirideset ali petdeset let z istim moškim ali žensko in za to žrtvoval dragoceno svobodo. Kako si sploh kdo drzne kaj takega obljubiti? Zakaj bi kdo to sploh hotel? Bolje je igrati na varnost in obdržati možnost izhoda.«
Ob teh besedah profesorice za mednarodno politiko na univerzi v Oslu in ob koncu tedna družine se mi je postavilo vprašanje, ali njeno razmišljanje velja tudi za sistem vrednot slovenskega kristjana. Ali slovenski kristjan tako politično kot zasebno res doživlja smisel zakona za vse življenje kot izziv, s katerim skuša nagovoriti svoje družbeno in miselno okolje? Iskreno upam, da slovenski kristjan še ni naredil kompromisa med svojo vestjo in prevladujočo družbeno klimo ter upam, da zavezo med možem in ženo, ki je pred Bogom in ljudmi sklenjena za vse življenje, še vedno vidi kot znamenje zaupanja sebi in zakonskemu sopotniku? Ali pa se morda motim? Kaj misliš Ti?
p. Stane ZorePOSOŠKI DUŠNI PASTIRJI V ITALIJANSKI INTERNACJI


VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI


POSOŠKI DUŠNI PASTIRJI V ITALIJANSKI INTERNACJI

"Tako kot dober pastir žrtvuje svoje življenje za svoje ovce, medtem ko jih najemnik zapusti v begu, ko pride volk, tako mora dušni pastir ostati osebno in nepretrgoma na svojem mestu, da bo izpolnjeval svoje duhovniške dolžnosti, zagotovo zaradi božjega zakona (kot učijo nekateri), ali vsaj zaradi naravne pravičnosti in pozitivnega cerkvenega prava", je naročil duhovnikom goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej tik pred izbruhom vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko. V pričakovanju morebitne italijanske zasedbe dela slovenskega ozemlja ob Soči jih je še pozval, naj delujejo v duhu svojega poslanstva, v duhu miru in ljubezni, do nasprotnika pa naj bodo previdni in usmiljeni ter pravični; v ljubezni do domovine naj nasprotnika ne žalijo ali izzivajo, prav tako pa naj tudi ljudstvo prepričajo, naj nad nasprotnika ne dvigne roke, temveč naj potrpežljivo izpolnijo vse, kar jim bo zapovedano. Slovenski posoški duhovniki so svojega pastirja poslušali in navkljub vojni v večini ostali na svojih mestih. Toda nadškofova pričakovanja o spodobnem ravnanju italijanskih zasedbenih oblasti do slovenskih in furlanskih duhovnikov se niso uresničila.
Italijanska vojska, ki je prevzela upravo zasedenih slovenskih krajev v Brdih, na Kambreškem in v Zgornjem Posočju, je bila do slovenskih župnikov sumnjičava in nezaupljiva, dolžila jih je vohunjenja, avstrijakantstva in slovanofilstva ter je pod težo teh obtožb 18 slovenskih duhovnikov aretirala in internirala v Italijo. Briško skupino interniranih duhovnikov so v začetku junija 1915 z vlakom prepeljali v Cremono v Lombardiji, kjer so jih prebivalci sprejeli spoštljivo brez nenaklonjenih dejanj. Nastanjeni so bili v Istituto Manin, ki je bil preurejen v taborišče, kamor so internirali okoli 70.000 civilistov s področij ob bojni črti med Avstro-Ogrsko in Italijo. Ferrarski nadškof je interniranim duhovnikom dovolil maševati ter uredil, da bi bili preskrbljeni z vsem potrebnim, za duhovnega vodjo in spovednika pa jim je postavil monsignorja Ambrogia Rizzija. Iz svoje srede so kot predstavnika izbrali gradiškega dekana Carla Stacula. V cremonskem taborišču je umrl kojščanski župnik Franc Marinič, prva vojna žrtev med interniranimi duhovniki. Proti koncu septembra istega leta so italijanske oblasti internirane duhovnike osvobodile in ti so, pod skrbnim nadzorom oblasti, poiskali ter nudili duhovno pomoč slovenskim beguncem, ki so bili s frontne linije izseljeni v različna italijanska mesta in otoke. Skrbeli so za versko vzgojo begunskih otrok, jih pripravljali na prvo sveto obhajilo in na birmo. Duhovnike s Kambreškega so italijanske oblasti bodisi zaprle v trdnjavo Belvedere v Firencah bodisi so s svojimi farani tlakovali trdo pot izgnanstva od začetka vojne dalje.
Tudi po kobariškem prodoru in vrnitvi slovenskih ozemelj pod okrilje Avstro-Ogrske, se internirani duhovniki niso mogli vrniti na župnije, čeprav je zanje posredoval pri italijanskih oblasteh tudi nadškof Sedej, medtem ko je Sveti sedež ocenil, da vrnitev pred koncem vojne ne bi bila primerna. Tako se je večina slovenskih duhovnikov vrnila šele v letu 1919.
Petra Svoljšak

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI


POST 2006 »PRI NAS DOMA«

ČETRTA POSTNA NEDELJA - 26.03.2006 - KI JE ZA NAS TEŽKI KRIŽ NESEL
post4 A. Prižgemo četrto postno svečo ter (pojemo) molimo primerno pesem, npr. Daj mi, Jezus, da žalujem...

V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V.: »Kadar vidimo nekoga, ki trpi, pravimo, da nosi svoj križ. Ni človeka, ki ne bi nosil kakšnega križa. Prvi križ so naše dolžnosti. Kadar se dolžnostim izmikamo, grešimo zoper križ. Ko premišljujemo o Jezusovi poti pod težo križa, se vprašujemo o tem, kako se mi obnašamo glede križev: nalog, obveznosti, sodelovanja doma, kako prenašamo žalost, bolečine...«
V. Moli tri Zdravamarije, še bolje desetko rožnega venca: »Oče naš, Zdrava Marija..., Ki je za nas težki križ nesel...«.

SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«

B. ZA BRANJE V PREMIŠLJEVANJU IN POGOVORU: Jn 9, 1-41; Jn 4, 46-53; Jn 5, 5-16; Jn
7, 25-30.

PETA POSTNA NEDELJA - 02.04. 2005 -
KI JE ZA NAS KRIŽAN BIL
post5 A. Prižgemo peto postno svečo, pojemo ali recitiramo Duša, le pojdi z mano...
V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« - O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«

V. Desetke, »ki je za nas križan bil« ne razlagamo. Ob njej umolknemo in častimo Jezusovo ljubezen do vsakega med nami! Veliki petek se bliža vrhuncu, Jezusovi smrti.
Je ura strahotnega trpljenja, pa tudi ura neizmerne ljubezni. »Nihče nima večje ljubezni kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje!« Ni ljubezen to, da iščeš ugodje ob drugih, ljubezen je to, da daješ življenje za druge. Kako smo sebični! Kako nam manjka ljubezni po Jezusovi meri in ne po meri filmov in rumenega tiska: kdo je koga varal, kaj je rekel ta in ta človek iz sveta glasbe, športa, filma... Kakšne neumnosti razdiramo o življenju, medtem ko je merilo življenja ljubezen...
V. Moli tri Zdravamarije, najbolje kar desetko rožnega venca: »Oče naš...Zdrava Marija..., Ki je za nas križan bil ...«. Itn.
SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«

B. ZA BRANJE PRIPOROČAMO:: Mt 26,26 do 27,66; Mr 14 in 15; Lk 22 in 23.
Branje ali del navedenih poglavij si lahko porazdelimo na kratke odlomke, ki jih prebiramo do velike sobote zvečer. Dolžina odlomkov je odvisna od okoliščin posameznih večerov.


SPOVED

KAJ NAJ OBSEGA SPOVED?
Spoved obsega skrbno pripravo, v katero vključim vse svoje življenje, kesanje, izpoved in načrt življenja. Najprej torej premislim življenje: veselje, žalost, sposobnosti, cilje, načrte, odnose z domačimi, v šoli, v službi in s sosedi, osebna iskanja, čustva, duhovne in umske sposobnosti... Premislim, kako sem zastavil življenjsko pot - vso svojo osebnost in kako peljem svojo življenjsko pot.
Nakar naredim načrt za prihodnost. S tem sežem veliko dlje od priznanja grehov pred spovednikom. Premislim in se odločim, kaj in kako bom nekaj spremenil, popravil, drugače usmeril... Odgovoril si bom, na katerih področjih življenja sem ranljiv, kaj mi škoduje in kako se bom rešil. Nato sledi iskrena izpoved, iz katere se vidijo »od znotraj« moje življenje, moje odločitve, kako sem se srečeval z drugimi, kakšne odnose imam do drugih ljudi, v šoli, v prostem času...Izpoved sklenem z obžalovanjem zgrešenih odločitev in cincanja pri dobrih odločitvah.
KAKO POGOSTO NAJ GREM K SPOVEDI?
To je kakor bi otrok vpraševal, kako pogosto naj bo staršem hvaležen! Ne gre za vprašanje »koliko krat«, gre za skrb, da načrtujem in usmerjam svoje življenje. Kar gotovo ne more biti samo enkrat na leto. Odgovor je: k spovedi grem, kadar izgubljam smer življenja ali jo moram ponovno premisliti; ob pomembnih dogodkih družinskega, župnijskega in mojega življenja; za praznike; ko sem smrtno grešil. Skratka tolikokrat, da vzdržujem stalen in živ stik z Jezusom in s samim seboj. 
 
».... KAKOR TUDI Ml ODPUŠČAMO!«
V postu premišljujemo Jezusovo trpljenje in gledamo Njega, ki je vsem vse odpustil. In prav v tem dejanju odpuščanja - »Odpuščajte in vam bo odpuščeno« (Lk 6,7) - nas Jezus vabi, da drug drugemu odpustimo.Naroča nam: »Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami!« (Lk 6, 27-28).Kako zahtevna naloga! Človeško gledano nemogoča.Brez Božje pomoči tu ne gre in samo naša volja, je tu premalo. Zato nam Jezus jasno pokaže pot: ljubite, blagoslavljajte in molite.Obrniti se torej moramo k tistemu, ki je vzor odpuščanja. Gledati moramo na križ in ne na tistega, ki nas je neupravičeno sodil, bičal z ostrimi besedami, opljuval, prebodel srce z ne-ljubeznijo in nas »pribil na križ«. Vse to in še veliko več je Jezus pretrpel za nas, da bi nas odkupil in izmil našo krivdo.Vsakomur, ki se iskreno spove svojih grehov, je odpuščeno, pa najsi je bil greh še tako velik in smo ga mnogokrat ponovili. Kako neizmerna je Božja ljubezen, ki presega vse omejenosti in se naših grehov niti ne spominja. Če bomo blagoslavljali, molili in prosili Svetega Duha za milost odpuščanja, se bo to tudi zgodilo. V naše srce bo vstopala svetloba velikonočnega jutra, ki bo pregnala temine našega srca.
Lučka Rudež 


PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 4. DEL
»Upanje daje smisel človekovemu življenju«, zato si je potrebno še bolj prizadevati, da bi »bolje razumeli potrebe človeka v njegovih osnovnih danostih. Človekove želje ne moremo skrčiti samo na potrebo po trenutni zadostitvi, ampak se prav v svojem hrepenenju človek ozira v prihodnost, saj nobeno človeško bitje ne more svojega življenja izčrpati že v sedanjosti«. To je ena od izhodiščnih vsebin, ki so jih posredovali več kot 25.000 župnijam, s povabilom, naj postanejo »preroške skupnosti upanja«. Prav ta poudarek so naglasili v Narodnem pastoralnem centru, kjer od 27. do 30. junija pripravljajo 55. pastoralne dneve na temo: »Oblikovati preroške skupnosti. Štiridesetletnica dokumenta Gaudium et spes«. Tema je tudi v središču priprav na Narodni cerkveni shod v Veroni. »Današnji svet je drugačen, kot je bil v 60. letih. Srečujemo se s problemi, ki očitno kažejo razrahljanost naših vezi, na osebni, narodni in mednarodni ravni. Danes že lahko naredimo obračun z zmoto ideologij prejšnjega stoletja. V Italiji je razburkanemu letu 1968 sledil izbruh ideološkega terorizma; padcu zidu, ki je v Evropi ločeval vzhodni in zahodni blok so sledili konflikti in etnična čiščenja, vrnile so se oblike nestrpnosti, nove oblike fundamentalizma, ko ni bilo potrebe po povezovanju.
Vsi naši pogovori, preudarki, kulturne pobude in prizadevanja bi morali izhajati iz izkušnje, ki nam jo daje Vstali Kristus. Predvsem bi morali na pravih temeljih ovrednotiti krščansko zavest in življenje. »Križani in od mrtvih vstali je ime krščanskega upanja. V soglasju križanja in odrešenja so zaobsežene vse človeške usode, iskanja, porazi, šibkosti in zmage, hrepenenja in pričevanja.« To so nekatere misli, ki jih je v svojem prispevku navedel škof iz Palestrine Domenico Signalini, kije predsednik Narodnega pastoralnega centra.


OCENA SVETOVNEGA UPRAVLJANJA

Vloga verskih skupnosti pri upravljanju s svetovnimi dobrinami je zelo pomembna in potrebna, ne samo zaradi prispevka, ki ga lahko ponudijo, ampak tudi zaradi pobud, ki jih posredujejo javnosti - so zapisali v dokumentu, ki ga je izdal Svet škofovskih konferenc Evropske unije: »Ocena svetovnega upravljanja v letu 2005: nekoliko korakov napredka na še zelo dolgi poti«, ki so ga objavili 1. marca v Bruslju. Evropski škofje na podlagi priporočil iz dokumenta, ki so ga objavili leta 2001 z naslovom: »Poročilo o svetovnem upravljanju: naša odgovornost, da globalizacija postane možnost za vse«, ob koncu vsakega leta spregovorijo o tej temi. Ob koncu leta, ki so ga zaznamovale naravne katastrofe je nujno potrebno zmanjšati negativni vpliv človeka na okolje, saj najhujše posledice najbolj prizadenejo prav siromašne.
Aleš Rupnik



Pogovor z vlomilcem
Mož zaloti v svoji hiši vlomilca.
"Kaj iščete tukaj?" zatuli nanj.
"Denar!"
"No, potem pa grem lahko mirno spat. Če ga boste slučajno kaj našli, me zbudite in mi povejte, kje je bil!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI


KAPELA
POST - ČAS ODPOVEDI, MOLITVE IN MILOŠČINE
Post nas še vedno vabi k odpovedi, molitvi in delom ljubezni do bližnjega. Starši, vzpodbujajte vaše otroke, vero-učence, da ne bodo pozabili na našo postno akcijo »Žarek upanja« vse pa vabim, da sodelujete pri postni akciji naše Župnijske Karitas, ki še danes zbira pred cerkvijo hrano (juhe in konzervirano hrano) ter vaše prispevke.
PREDSTAVITEV SVETE DEŽELE
V sredo. 29. marca, ob 19.30 ste lepo vabljeni v našo samostansko dvorano, kjer bo komisar za Sveto deželo, p. Peter Lavrih predstavil Jezusovo domovino. Ne zamudite lepe priložnosti, ki vam lahko služi kot čudovita priprava na veliko noč.
CAMINO - POT V SANTIAGO DE COMPOSTELA Andrej Kolman seje lansko leto udeležil Camina, romarskega popotovanja v Santiago de Compostela, peš več kot 900 kilometrov daleč. V petek, 31. marca, nam bo ob 20. uri to pot z videoprojekcijo in komentarji predstavil v naši samostanski dvorani. Lepo vabljeni!
NAŠI POKOJNI
18. marca smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Nives Badalič (53) iz Štanjela. Naj počiva v miru! 23. marca pa smo se v cerkvi in na solkanskem pokopališču poslovili od Viktorije Margon (97) iz Nove Gorice. Naj pokojni počivata v miru!


KRISTUS ODREŠENIK

STARŠEVSKI DAN
Z mašo ob 11:00 se bomo zahvalili za naše starše in družine. S tem skromno obeležujemo sklep letošnjega Tedna družine.
STARŠI
Zaradi postnega spovedovanja zunaj župnije bo prihodnjo nedeljo srečanje samo s starši 5. razreda ne pa tudi 4. Z drugimi skupinami staršev nadaljujemo in sklenemo letošnji program v maju.
PRED VELIKO NOČJO 2006 PRI NAS DOMA
Naj ne mine čas neposredno pred veliko nočjo brez postnega slavja. SPRAVNI DAN
Spravni dan bomo obhajali v petek pred Cvetno nedeljo, 7. aprila. Sprava in spoved prvoobhajancev bo na spravni dan ob 16:30. Spravno bogoslužje za vse pa ob 19:00 po križevem potu. SPOVEDOVANJE
Spovedniki iz sosednjih župnij bodo spovedovali dopoldne in popoldne po sporedu, ki je v veži na oglasni deski.
OLJČNE VEJICE ZA CVETNO NEDELJO
Oljčne vejice nam bodo pripeljali iz Slovenske Istre. Na voljo rlam bodo pri vseh treh dopoldanskih mašah. Darove za oljke pošljemo vsako leto za vzdrževanje tamkajšnjih cerkva.
KONGO
V nedeljo, 19. marca, smo pri nabirki za zdravila v misijonu v Kongu zbrali 262.292 SIT, kar bo zadostovalo za približno štiri mesece zdravil. Vsem dobrotnicam in dobrotnikom iskrena hvala in Bog povrni!
Tanja Jan.
KIOSK

V kiosku je na voljo nekaj novosti, med drugim tudi knjiga dr. Tamare Griesser Pečar, Cerkev na zatožni klopi, ki je pošla. Knjigo dobite s popustom



KROMBERK
IGRIŠČE ZA MLADE IN OTROKE
Škofija je odobrila predlog, da bodo mladi in otroci imeli igrišče v centru naselja blizu cerkve na cerkveni parceli. Podpisana je najemna pogodba med Župnijo Kromberk in Športnim društvom Kromberk - Loke, ki določa uporabo in souporabo najetih zemljišč. Namesto plačila v gotovini se najemnik zavezuje, da bo vzdrževal celotno zemljišče. Hkrati pa najemnik dovoljuje najemodajalcu brezplačno uporabo igrišča in igralnih površin za potrebe župnije. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas. S tem so mladi in otroci vendarle dobili svoj prostor, kjer se bodo v domačem okolju sprostili, se družili in se spoznavali. Tako se bodo tudi duhovno obogatili. Naj velja načelo: Zdrav duh v zdravem telesu.


OSEK
KRIZEV POT
Hvala vsem, ki ste se na 3. postno nedeljo udeležili in lepo sodelovali pri Križevem potu do romarske cerkve na Vitovljah.
Danes bo ta postna pobožnost ob 14:30 v župnijski cerkvi, prihodnjo nedeljo, 2. aprila, pa v podružnični cerkvi sv. Lucije.
Razmišljanje o našem življenju ob Kristusovem trpljenju je dobra priprava za boljšo sveto spoved!
DNEVI SPRAVE - SPOVEDI
Na včerajšnji Marijin praznik sta g. pater in župnik obiskala bolnike in starejše na domu za prejem velikonočnih zakramentov. Zvečer sta spovedovala v župnijski cerkvi, kjer bosta tudi danes, 26. marca, med 15. in 17. uro na razpolago dva duhovnika od drugod. Vabljeni!
ROMANJE V OGLEJ IN GRADEŽ
kandidatov za birmo s spremljevalci bo v soboto, 1. aprila. Odhod ob 8. uri pri Malovščevih; vrnemo se okrog 16. ure.


SOLKAN
7. SEJA ŽPS
je bila 20.marca. Po molitvi in misli iz okrožnice Benedikta XVI. "Bog je ljubezen", smo sprejeli zapisnik prejšnje seje. Glavna tema: Ljudska pobožnost (romanje) - priložnost Cerkve, da se približa oddaljenim. Ponovno bomo uvedli župnijsko romanje, letos: v septembru po sledeh bl. Antona Martina. - 9. maja ob 80-letnici posvetitve po prvi svet. vojni obnovljene župnijske cerkve. Poleg raznih svečanosti se ob tej priliki posebno potrudimo, da bi bili v župniji živa posvečena Cerkev. - Člani ŽPS se v postu potrudijo za obisk župljanov v Domu upokojencev. - Pregledali smo življenje v župniji do naslednje seje ŽPS (veliki teden, romanje na Sveto Goro 7. maja).
PREHOD NA POLETNI ČAS
Večerna maša bo odslej ob 19:00.
SREČANJE STARŠEV
bo v torek, 28. marca, ob 20:00 s starši 5. razreda (osemletke) veroučencev.
NAŠI RAJNI
9. marca je odšla v Očetov dom 92-letna Oliva Bregant, por. Pedrazzi, pokopana na Sveti Gori; 16. marca pa 78-letna Dragica Zavrtanik, Soška 18 a. Želimo jima večno luč, pokoj in lepoto, domačim pa Božjo tolažbo.


ŠEMPAS
KRIŽEV POT
Križev pot molimo vsako nedeljo ob 14:00 v Šempasu in v Ozeljanu. Na 5. postno nedeljo ga oblikujejo strežniki.
TEDEN DRUŽINE
V tednu družine s hvaležnostjo voščimo staršem. Starše povabim, da danes pred nedeljskim kosilom pokrižajo svoje otroke. Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali v delavnici, kjer so otroci izdelovali voščilnice in vsem, ki ste pripravili in oblikovali današnjo sveto mašo ter program ob materinskem dnevu.
BIRMANCI
V soboto romamo h koreninam v Oglej in Gradež. Zberemo se na avtobusni postaji v Šempasu in Ozeljanu. Odhod avtobusa je iz Šempasa ob 8:00.
SVETA SPOVED
V Ozeljanu boste sveto spoved lahko opravili v soboto, 1. aprila, ob 17:30, v Šempasu pa bo spovedovanje v nedeljo, 2. aprila, ob 9:00 in ob 14:00.
URNIK SVETIH MAŠ
S spremembo ure so večerne maše ob 19:00.


Vabimo Vas v samostansko dvorano na Kostanjevici
Sreda, 29. marec, ob 19:30 P. Peter Lavrih SVETA DEŽELA - JEZUSOVA DOMOVINA
Petek, 31. marec, ob 20:00 Andrej Kolman CAMINO - ROMANJE V SANTIAGO DE COMPOSTELA 900 km peš na poti...
Več med oznanili župnije Kapela