|
LETNIK V I
|
ŠTEVILKA:29
|
4. POSTNA NEDELJA
|
26. MAREC 2006
|
ARHIV_LETNIK VI
JE ZA KRISTJANA DRUŽINA
VREDNOTA?
Čeprav se je teden družine v Cerkvi na
Slovenskem končal na praznik Gospodovega oznanjenja, si vseeno dovoljujem v tem
uvodniku razmišljati o družini.
Spreobrnjenka iz Norveške, Janne Haaland
Matlarv, je v knjigi Nenavadna ljubezenska zgodba, kjer govori o svoji poti
vere, zapisala tudi naslednje besede: »Danes je veliko izzivov, ki načenjajo
zdravje družine: nezaposlenost in nezanesljivost služb za mlade ljudi, ki si
nameravajo ustvariti družino; pomanjkanje politične podpore družinam in zato
slabši položaj te institucije; pa izjemno velik porast ločitev in
individualizma. Ni več samoumevno, da se bo mlad človek poročil in imel
družino... Večina ljudi hoče samo preizkusiti zakon ali skupno življenje, če se
bo obneslo. Nočejo pa se trdneje vezati. Tako zvezo je potem lahko zapustiti in
za današnje družbene norme je to popolnoma sprejemljivo. Za kristjane je velik
izziv, ko poskušajo dokazati smisel zakona za
vse
življenje. Večini ljudi to zveni kot nočna mora: da boš preživel štirideset ali
petdeset let z istim moškim ali žensko in za to žrtvoval dragoceno svobodo.
Kako si sploh kdo drzne kaj takega obljubiti? Zakaj bi kdo to sploh hotel?
Bolje je igrati na varnost in obdržati možnost izhoda.«
Ob teh besedah profesorice za mednarodno
politiko na univerzi v Oslu in ob koncu tedna družine se mi je postavilo
vprašanje, ali njeno razmišljanje velja tudi za sistem vrednot slovenskega
kristjana. Ali slovenski kristjan tako politično kot zasebno res doživlja
smisel zakona za vse življenje kot izziv, s katerim skuša nagovoriti svoje
družbeno in miselno okolje? Iskreno upam, da slovenski kristjan še ni naredil
kompromisa med svojo vestjo in prevladujočo družbeno klimo ter upam, da zavezo
med možem in ženo, ki je pred Bogom in ljudmi sklenjena za vse življenje, še
vedno vidi kot znamenje zaupanja sebi in zakonskemu sopotniku? Ali pa se morda
motim? Kaj misliš Ti?
p. Stane ZorePOSOŠKI DUŠNI PASTIRJI V ITALIJANSKI INTERNACJI
POSOŠKI DUŠNI PASTIRJI V ITALIJANSKI INTERNACJI
"Tako kot dober pastir žrtvuje svoje življenje za svoje ovce, medtem
ko jih najemnik zapusti v begu, ko pride volk, tako mora dušni pastir ostati
osebno in nepretrgoma na svojem mestu, da bo izpolnjeval svoje duhovniške
dolžnosti, zagotovo zaradi božjega zakona (kot učijo nekateri), ali vsaj zaradi
naravne pravičnosti in pozitivnega cerkvenega prava", je naročil duhovnikom
goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej tik pred izbruhom vojne med Italijo in
Avstro-Ogrsko. V pričakovanju morebitne italijanske zasedbe dela slovenskega
ozemlja ob Soči jih je še pozval, naj delujejo v duhu svojega poslanstva, v
duhu miru in ljubezni, do nasprotnika pa naj bodo previdni in usmiljeni ter
pravični; v ljubezni do domovine naj nasprotnika ne žalijo ali izzivajo, prav
tako pa naj tudi ljudstvo prepričajo, naj nad nasprotnika ne dvigne roke,
temveč naj potrpežljivo izpolnijo vse, kar jim bo zapovedano. Slovenski posoški
duhovniki so svojega pastirja poslušali in navkljub vojni v večini ostali na
svojih mestih. Toda nadškofova pričakovanja o spodobnem ravnanju italijanskih
zasedbenih oblasti do slovenskih in furlanskih duhovnikov se niso uresničila.
Italijanska vojska, ki je prevzela upravo
zasedenih slovenskih krajev v Brdih, na Kambreškem in v Zgornjem Posočju, je
bila do slovenskih župnikov sumnjičava in nezaupljiva, dolžila jih je vohunjenja,
avstrijakantstva in slovanofilstva ter je pod težo teh obtožb 18 slovenskih
duhovnikov aretirala in internirala v Italijo. Briško skupino interniranih
duhovnikov so v začetku junija 1915 z vlakom prepeljali v Cremono v Lombardiji,
kjer so jih prebivalci sprejeli spoštljivo brez nenaklonjenih dejanj.
Nastanjeni so bili v Istituto Manin, ki je bil preurejen v taborišče, kamor so
internirali okoli 70.000 civilistov s področij ob bojni črti med Avstro-Ogrsko
in Italijo. Ferrarski nadškof je interniranim duhovnikom dovolil maševati ter
uredil, da bi bili preskrbljeni z vsem potrebnim, za duhovnega vodjo in
spovednika pa jim je postavil monsignorja Ambrogia Rizzija. Iz svoje srede so
kot predstavnika izbrali gradiškega dekana Carla Stacula. V cremonskem taborišču
je umrl kojščanski župnik Franc Marinič, prva vojna žrtev med interniranimi
duhovniki. Proti koncu septembra istega leta so italijanske oblasti internirane
duhovnike osvobodile in ti so, pod skrbnim nadzorom oblasti, poiskali ter
nudili duhovno pomoč slovenskim beguncem, ki so bili s frontne linije izseljeni
v različna italijanska mesta in otoke. Skrbeli so za versko vzgojo begunskih
otrok, jih pripravljali na prvo sveto obhajilo in na birmo. Duhovnike s
Kambreškega so italijanske oblasti bodisi zaprle v trdnjavo Belvedere v
Firencah bodisi so s svojimi farani tlakovali trdo pot izgnanstva od začetka
vojne dalje.
Tudi po kobariškem prodoru in vrnitvi slovenskih
ozemelj pod okrilje Avstro-Ogrske, se internirani duhovniki niso mogli vrniti
na župnije, čeprav je zanje posredoval pri italijanskih oblasteh tudi nadškof
Sedej, medtem ko je Sveti sedež ocenil, da vrnitev pred koncem vojne ne bi bila
primerna. Tako se je večina slovenskih duhovnikov vrnila šele v letu 1919.
Petra
Svoljšak
POST 2006 »PRI NAS DOMA«
| ČETRTA POSTNA NEDELJA - 26.03.2006 - KI JE ZA NAS TEŽKI KRIŽ NESEL |
 |
A. Prižgemo četrto postno svečo ter (pojemo) molimo
primerno pesem, npr. Daj mi, Jezus, da žalujem...
V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V.: »Kadar vidimo nekoga, ki trpi, pravimo, da nosi svoj
križ. Ni človeka, ki ne bi nosil kakšnega križa. Prvi križ so naše dolžnosti.
Kadar se dolžnostim izmikamo, grešimo zoper križ. Ko premišljujemo o Jezusovi
poti pod težo križa, se vprašujemo o tem, kako se mi obnašamo glede križev:
nalog, obveznosti, sodelovanja doma, kako prenašamo žalost, bolečine...«
V. Moli tri Zdravamarije, še bolje desetko rožnega venca:
»Oče naš, Zdrava Marija..., Ki je za nas težki križ nesel...«.
SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«
B. ZA BRANJE V PREMIŠLJEVANJU IN POGOVORU: Jn 9, 1-41; Jn
4, 46-53; Jn 5, 5-16; Jn
7, 25-30. |
PETA POSTNA NEDELJA - 02.04. 2005 - KI JE ZA NAS KRIŽAN
BIL |
 |
A. Prižgemo peto postno svečo, pojemo ali
recitiramo Duša, le pojdi z mano...
V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!« - O.:
»Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V. Desetke, »ki je za nas križan bil« ne
razlagamo. Ob njej umolknemo in častimo Jezusovo ljubezen do vsakega med nami!
Veliki petek se bliža vrhuncu, Jezusovi smrti.
Je ura strahotnega trpljenja, pa tudi ura
neizmerne ljubezni. »Nihče nima večje ljubezni kakor ta, ki da življenje za
svoje prijatelje!« Ni ljubezen to, da iščeš ugodje ob drugih, ljubezen je to,
da daješ življenje za druge. Kako smo sebični! Kako nam manjka ljubezni po
Jezusovi meri in ne po meri filmov in rumenega tiska: kdo je koga varal, kaj je
rekel ta in ta človek iz sveta glasbe, športa, filma... Kakšne neumnosti
razdiramo o življenju, medtem ko je merilo življenja ljubezen...
V. Moli tri Zdravamarije, najbolje kar desetko
rožnega venca: »Oče naš...Zdrava Marija..., Ki je za nas križan bil ...«. Itn.
SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI
SE NAS!«
B. ZA BRANJE PRIPOROČAMO:: Mt 26,26 do 27,66; Mr
14 in 15; Lk 22 in 23.
Branje ali del navedenih poglavij si lahko
porazdelimo na kratke odlomke, ki jih prebiramo do velike sobote zvečer.
Dolžina odlomkov je odvisna od okoliščin posameznih večerov. |
SPOVED
KAJ NAJ OBSEGA SPOVED?
Spoved obsega skrbno pripravo, v katero vključim vse
svoje življenje, kesanje, izpoved in načrt življenja. Najprej torej premislim
življenje: veselje, žalost, sposobnosti, cilje, načrte, odnose z domačimi, v
šoli, v službi in s sosedi, osebna iskanja, čustva, duhovne in umske
sposobnosti... Premislim, kako sem zastavil življenjsko pot - vso svojo
osebnost in kako peljem svojo življenjsko pot.
Nakar naredim načrt za prihodnost. S tem sežem veliko
dlje od priznanja grehov pred spovednikom. Premislim in se odločim, kaj in kako
bom nekaj spremenil, popravil, drugače usmeril... Odgovoril si bom, na katerih
področjih življenja sem ranljiv, kaj mi škoduje in kako se bom rešil. Nato
sledi iskrena izpoved, iz katere se vidijo »od znotraj« moje življenje, moje odločitve,
kako sem se srečeval z drugimi, kakšne odnose imam do drugih ljudi, v šoli, v
prostem času...Izpoved sklenem z obžalovanjem zgrešenih odločitev in cincanja
pri dobrih odločitvah.
KAKO POGOSTO NAJ GREM K SPOVEDI?
To je kakor bi otrok vpraševal, kako pogosto naj bo
staršem hvaležen! Ne gre za vprašanje »koliko krat«, gre za skrb, da načrtujem
in usmerjam svoje življenje. Kar gotovo ne more biti samo enkrat na leto.
Odgovor je: k spovedi grem, kadar izgubljam smer življenja ali jo moram ponovno
premisliti; ob pomembnih dogodkih družinskega, župnijskega in mojega življenja;
za praznike; ko sem smrtno grešil. Skratka tolikokrat, da vzdržujem stalen in
živ stik z Jezusom in s samim seboj.
».... KAKOR TUDI Ml ODPUŠČAMO!«
V postu premišljujemo Jezusovo trpljenje in gledamo Njega, ki je vsem
vse odpustil. In prav v tem dejanju odpuščanja - »Odpuščajte in vam bo
odpuščeno« (Lk 6,7) - nas Jezus vabi, da drug drugemu odpustimo.Naroča nam: »Ljubite svoje sovražnike, delajte
dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo in
molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami!« (Lk 6, 27-28).Kako zahtevna naloga! Človeško gledano nemogoča.Brez Božje pomoči tu ne gre in samo naša volja,
je tu premalo. Zato nam Jezus jasno pokaže pot: ljubite, blagoslavljajte in
molite.Obrniti se torej moramo k tistemu, ki je vzor
odpuščanja. Gledati moramo na križ in ne na tistega, ki nas je neupravičeno
sodil, bičal z ostrimi besedami, opljuval, prebodel srce z ne-ljubeznijo in nas
»pribil na križ«. Vse to in še veliko več je Jezus pretrpel za nas, da bi nas
odkupil in izmil našo krivdo.Vsakomur, ki se iskreno spove svojih grehov, je
odpuščeno, pa najsi je bil greh še tako velik in smo ga mnogokrat ponovili.
Kako neizmerna je Božja ljubezen, ki presega vse omejenosti in se naših grehov
niti ne spominja. Če bomo blagoslavljali, molili in prosili Svetega Duha za
milost odpuščanja, se bo to tudi zgodilo. V naše srce bo vstopala svetloba
velikonočnega jutra, ki bo pregnala temine našega srca.
Lučka
Rudež
CERKVENI SHOD V VERONI - 4. DEL
»Upanje daje smisel človekovemu življenju«, zato
si je potrebno še bolj prizadevati, da bi »bolje razumeli potrebe človeka v
njegovih osnovnih danostih. Človekove želje ne moremo skrčiti samo na potrebo
po trenutni zadostitvi, ampak se prav v svojem hrepenenju človek ozira v
prihodnost, saj nobeno človeško bitje ne more svojega življenja izčrpati že v
sedanjosti«. To je ena od izhodiščnih vsebin, ki so jih posredovali več kot
25.000 župnijam, s povabilom, naj postanejo »preroške skupnosti upanja«. Prav
ta poudarek so naglasili v Narodnem pastoralnem centru, kjer od 27. do 30.
junija pripravljajo 55. pastoralne dneve na temo: »Oblikovati preroške
skupnosti. Štiridesetletnica dokumenta Gaudium et spes«. Tema je tudi v
središču priprav na Narodni cerkveni shod v Veroni. »Današnji svet je drugačen,
kot je bil v 60. letih. Srečujemo se s problemi, ki očitno kažejo razrahljanost
naših vezi, na osebni, narodni in mednarodni ravni. Danes že lahko naredimo
obračun z zmoto ideologij prejšnjega stoletja. V Italiji je razburkanemu letu
1968 sledil izbruh ideološkega terorizma; padcu zidu, ki je v Evropi ločeval
vzhodni in zahodni blok so sledili konflikti in etnična čiščenja, vrnile so se
oblike nestrpnosti, nove oblike fundamentalizma, ko ni bilo potrebe po
povezovanju.
Vsi naši pogovori, preudarki, kulturne pobude in
prizadevanja bi morali izhajati iz izkušnje, ki nam jo daje Vstali Kristus.
Predvsem bi morali na pravih temeljih ovrednotiti krščansko zavest in
življenje. »Križani in od mrtvih vstali je ime krščanskega upanja. V soglasju
križanja in odrešenja so zaobsežene vse človeške usode, iskanja, porazi,
šibkosti in zmage, hrepenenja in pričevanja.« To so nekatere misli, ki jih je v
svojem prispevku navedel škof iz Palestrine Domenico Signalini, kije predsednik
Narodnega pastoralnega centra.
OCENA SVETOVNEGA UPRAVLJANJA
Vloga verskih skupnosti pri upravljanju s
svetovnimi dobrinami je zelo pomembna in potrebna, ne samo zaradi prispevka, ki
ga lahko ponudijo, ampak tudi zaradi pobud, ki jih posredujejo javnosti - so
zapisali v dokumentu, ki ga je izdal Svet škofovskih konferenc Evropske unije:
»Ocena svetovnega upravljanja v letu 2005: nekoliko korakov napredka na še zelo
dolgi poti«, ki so ga objavili 1. marca v Bruslju. Evropski škofje na podlagi priporočil
iz dokumenta, ki so ga objavili leta 2001 z naslovom: »Poročilo o svetovnem
upravljanju: naša odgovornost, da globalizacija postane možnost za vse«, ob
koncu vsakega leta spregovorijo o tej temi. Ob koncu leta, ki so ga zaznamovale
naravne katastrofe je nujno potrebno zmanjšati negativni vpliv človeka na okolje,
saj najhujše posledice najbolj prizadenejo prav siromašne.
Aleš
Rupnik
Pogovor z vlomilcem
Mož zaloti v svoji hiši vlomilca.
"Kaj iščete tukaj?" zatuli nanj.
"Denar!"
"No, potem pa grem lahko mirno spat. Če ga
boste slučajno kaj našli, me zbudite in mi povejte, kje je bil!"
KAPELA
POST - ČAS ODPOVEDI,
MOLITVE IN MILOŠČINE
Post nas še vedno vabi k odpovedi, molitvi in
delom ljubezni do bližnjega. Starši, vzpodbujajte vaše otroke, vero-učence, da
ne bodo pozabili na našo postno akcijo »Žarek upanja« vse pa vabim, da
sodelujete pri postni akciji naše Župnijske Karitas, ki še danes zbira pred
cerkvijo hrano (juhe in konzervirano hrano) ter vaše prispevke.
PREDSTAVITEV SVETE DEŽELE
V sredo. 29. marca, ob 19.30 ste lepo vabljeni v našo samostansko dvorano, kjer bo komisar za Sveto
deželo, p. Peter Lavrih predstavil Jezusovo domovino. Ne zamudite lepe
priložnosti, ki vam lahko služi kot čudovita priprava na veliko noč.
CAMINO - POT V SANTIAGO DE COMPOSTELA Andrej
Kolman seje lansko leto udeležil Camina, romarskega popotovanja
v Santiago de Compostela, peš več kot 900 kilometrov daleč. V petek, 31.
marca, nam bo ob 20. uri to pot z videoprojekcijo in komentarji predstavil
v naši samostanski dvorani. Lepo vabljeni!
NAŠI POKOJNI
18. marca smo se na pokopališču v Stari Gori
poslovili od Nives Badalič (53) iz Štanjela. Naj počiva v miru! 23.
marca pa smo se v cerkvi in na solkanskem pokopališču poslovili od Viktorije
Margon (97) iz Nove Gorice. Naj pokojni počivata v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
STARŠEVSKI DAN
Z mašo ob 11:00 se bomo zahvalili za naše starše in
družine. S tem skromno obeležujemo sklep letošnjega Tedna družine.
STARŠI
Zaradi postnega spovedovanja zunaj župnije bo prihodnjo
nedeljo srečanje samo s starši 5. razreda ne pa tudi 4. Z drugimi skupinami
staršev nadaljujemo in sklenemo letošnji program v maju.
PRED VELIKO NOČJO 2006 PRI NAS DOMA
Naj ne mine čas neposredno pred veliko nočjo brez
postnega slavja. SPRAVNI DAN
Spravni dan bomo obhajali v petek pred Cvetno nedeljo, 7.
aprila. Sprava in spoved prvoobhajancev bo na spravni dan ob 16:30. Spravno
bogoslužje za vse pa ob 19:00 po križevem potu. SPOVEDOVANJE
Spovedniki iz sosednjih župnij bodo spovedovali dopoldne
in popoldne po sporedu, ki je v veži na oglasni deski.
OLJČNE VEJICE ZA CVETNO NEDELJO
Oljčne vejice nam bodo pripeljali iz Slovenske Istre. Na
voljo rlam bodo pri vseh treh dopoldanskih mašah. Darove za oljke pošljemo
vsako leto za vzdrževanje tamkajšnjih cerkva.
KONGO
V nedeljo, 19. marca, smo pri nabirki za zdravila v
misijonu v Kongu zbrali 262.292 SIT, kar bo zadostovalo za
približno štiri mesece zdravil. Vsem dobrotnicam in dobrotnikom iskrena hvala
in Bog povrni!
Tanja
Jan.
KIOSK
V kiosku je na voljo nekaj novosti, med drugim
tudi knjiga dr. Tamare Griesser Pečar, Cerkev na zatožni klopi, ki je pošla.
Knjigo dobite s popustom
KROMBERK
IGRIŠČE ZA MLADE IN
OTROKE
Škofija je odobrila predlog, da bodo mladi in
otroci imeli igrišče v centru naselja blizu cerkve na cerkveni parceli.
Podpisana je najemna pogodba med Župnijo Kromberk in Športnim društvom Kromberk
- Loke, ki določa uporabo in souporabo najetih zemljišč. Namesto plačila v
gotovini se najemnik zavezuje, da bo vzdrževal celotno zemljišče. Hkrati pa
najemnik dovoljuje najemodajalcu brezplačno uporabo igrišča in igralnih površin
za potrebe župnije. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas. S tem so mladi
in otroci vendarle dobili svoj prostor, kjer se bodo v domačem okolju
sprostili, se družili in se spoznavali. Tako se bodo tudi duhovno obogatili.
Naj velja načelo: Zdrav duh v zdravem telesu.
OSEK
KRIZEV POT
Hvala vsem, ki ste se na 3. postno nedeljo
udeležili in lepo sodelovali pri Križevem potu do romarske cerkve na Vitovljah.
Danes bo ta postna pobožnost ob 14:30 v
župnijski cerkvi, prihodnjo nedeljo, 2. aprila, pa v podružnični cerkvi sv.
Lucije.
Razmišljanje o našem življenju ob Kristusovem
trpljenju je dobra priprava za boljšo sveto spoved!
DNEVI SPRAVE - SPOVEDI
Na včerajšnji Marijin praznik sta g. pater in
župnik obiskala bolnike in starejše na domu za prejem velikonočnih zakramentov.
Zvečer sta spovedovala v župnijski cerkvi, kjer bosta tudi danes, 26. marca,
med 15. in
17. uro na razpolago dva duhovnika od drugod. Vabljeni!
ROMANJE V OGLEJ IN GRADEŽ
kandidatov za birmo s spremljevalci bo v soboto,
1. aprila. Odhod ob 8. uri pri Malovščevih; vrnemo se okrog 16. ure.
SOLKAN
7. SEJA ŽPS
je bila 20.marca. Po molitvi in misli iz
okrožnice Benedikta XVI. "Bog
je ljubezen", smo sprejeli zapisnik prejšnje seje. Glavna tema: Ljudska
pobožnost (romanje) - priložnost Cerkve, da se približa oddaljenim. Ponovno
bomo uvedli župnijsko romanje, letos: v septembru po sledeh bl. Antona Martina.
- 9. maja ob 80-letnici posvetitve po prvi svet. vojni obnovljene župnijske
cerkve. Poleg raznih svečanosti se ob tej priliki posebno potrudimo, da bi bili
v župniji živa posvečena Cerkev. - Člani ŽPS se v postu potrudijo za obisk
župljanov v Domu upokojencev. - Pregledali smo življenje v župniji do naslednje
seje ŽPS (veliki teden, romanje na Sveto Goro 7. maja).
PREHOD NA POLETNI ČAS
Večerna maša bo odslej ob 19:00.
SREČANJE STARŠEV
bo v torek, 28. marca, ob 20:00 s starši 5.
razreda (osemletke) veroučencev.
NAŠI RAJNI
9. marca je odšla v Očetov dom 92-letna Oliva
Bregant, por. Pedrazzi, pokopana na Sveti Gori; 16. marca pa 78-letna Dragica
Zavrtanik, Soška 18 a. Želimo jima večno luč, pokoj in lepoto, domačim pa
Božjo tolažbo.
ŠEMPAS
KRIŽEV POT
Križev pot molimo vsako nedeljo ob 14:00 v
Šempasu in v Ozeljanu. Na 5. postno nedeljo ga oblikujejo strežniki.
TEDEN DRUŽINE
V tednu družine s hvaležnostjo voščimo staršem.
Starše povabim, da danes pred nedeljskim kosilom pokrižajo svoje otroke.
Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali v delavnici, kjer so otroci izdelovali
voščilnice in vsem, ki ste pripravili in oblikovali današnjo sveto mašo ter
program ob materinskem dnevu.
BIRMANCI
V soboto romamo h koreninam v Oglej in Gradež.
Zberemo se na avtobusni postaji v Šempasu in Ozeljanu. Odhod avtobusa je iz
Šempasa ob 8:00.
SVETA SPOVED
V Ozeljanu boste sveto spoved lahko opravili v
soboto, 1. aprila, ob 17:30, v Šempasu pa bo spovedovanje v nedeljo, 2. aprila,
ob 9:00 in ob 14:00.
URNIK SVETIH MAŠ
S spremembo ure so večerne maše ob 19:00.
Vabimo Vas v samostansko dvorano na Kostanjevici
Sreda, 29. marec, ob 19:30 P. Peter Lavrih SVETA DEŽELA - JEZUSOVA DOMOVINA
Petek, 31. marec, ob 20:00 Andrej Kolman CAMINO - ROMANJE V SANTIAGO DE COMPOSTELA 900 km peš na poti...
Več med oznanili župnije Kapela