LETNIK VI st

ŠTEVILKA:28

3. POSTNA NEDELJA

19. MAREC 2006

»SVETA VOJNA«
DESET DELOV SVETE VOJNE
Prvi del svete vojne je boj zoper nasprotnike. Naslednjih devet delov pa je boj zoper samega sebe. »Sveta vojna« se v arabščini imenuje z besedo »džihad«. To besedo v teh negotovih časih pogosto slišimo.
Džihad pa ni tisto, kar se pogosto vsiljuje kot grožnja in nasilje, pač pa je napor volje za postni, odpovedni, asketski način življenja. Kar je predlog za vsakega kristjana, zlasti v postnem času: red, disciplina, skromnost. Skratka, sveta vojna zoper samega sebe.
Tak je nauk velikega muslimanskega duhovnega učitelja Sufyana ibn Unaynaha. Živel je v Meki in leta 814 tam tudi umrl. Nauk je vzel iz zakladnice krščanstva. Pred potrošniškim obdobjem!
O TEM UČITELJU DUHOVNOSTI,
ki se sicer ni skliceval na krščanstvo, pripovedujejo, kar je na meji verjetnega, da je znal že pri štirih letih ves Koran na pamet ter da je živel ob vodi in samo enem ječmenovem zrnu na dan. Bil je mojster postnega vzpona v odpovedi. Uvrščajo ga med velikane h katerim se kakor po nekem pravilu v postnem času vračamo, ne da bi opustili krščanski ideal posta, ki ga je opredelil Jezus in so ga živeli kristjani davno pred Sufyanom ibn Unaynahom. Sufyan ibn Unaynah je med postnimi pričami zunaj krščanstva, z zgledom, da sta odpoved (post) in duhovno življenje neločljivo povezana.
POST
Izkušnja posta in odpovedi ali »svete vojne« zoper samega sebe, je eno od pomembnih izkustev vsake vere in duhovnega prizadevanja.
Ob postu moramo kristjani popraviti svoje poenostavitve o pravem islamu, muslimani pa odpraviti svojo brezumno nasilnost in nepremišljeno ranjenost. Muslimani in množice drugih veroizpovedi, ki v teh tednih razgrajajo in žugajo ter pljuvajo po krščanstvu, so baje manjšina, ki je pa nevarna! Nevarna je tudi duhovna revščina, kadar se razgalja in vpije.
SUFYAN IBN UNAYNAH
je rekel med drugim tudi, da je zelo grd čas, ko pridejo do besede ljudje, ki vpijejo in grozijo. To se ujema s krščanskim naukom za postni čas, ko vsak človek preverja, ali ima oblast nad samim seboj.
Imeti v oblasti samega sebe je tudi zunaj krščanstva, pravilo srečnega življenja.
Gašper Rudolf

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

KRIŽEV POT LJUBKE ŠORLI (1910 - 1993)

»Skoz trpljenje nas žlahtni usoda« so besede iz posvetila, ki ga je oblikovala Ljubka Šorli Bratuž za spominsko ploščo v Zdravščini pri Gradišču ob Soči, kjer je bila I. 1943 skupaj z mnogimi Slovenci zaprta tudi sama, tolminsko-goriška pesnica.
V postu zaustavljamo svoj korak ob življenjskem križevem potu Ljubke Šorli in pesnitvi Križev pot, ki jo je napisala za cerkev svojega rojstnega kraja, za Tolmin. Njene preizkušnje so segle v otroštvo, ko je z dvema sestricama odšla v begunstvo na Jesenice, daleč od očeta na fronti in matere, ki je morala ostati v Tolminu. Kratka so bila leta njene dekliške zaljubljenosti, ko sta s poznejšim možem Lojzetom Bratužem, škofijskim nadzornikom cerkvenih zborov v goriški škofiji, snovala, ona je pisala besedila, nabožne pesmi, on pa jih prelival v glasbo. Tudi družinska sreča ni trajala dolgo, komaj dveletna hčerka Lojzka in dvomesečni sin Andrej sta izgubila očeta, potem ko so ga fašisti za božične praznike 1936. zaradi slovenske pesmi prisilili izpiti strojno olje in je čez mesec in pol umrl v strašnih mukah. Naslednja postaja Ljubkinega križevega pota sega v leto 1943, ko jo je Collotti s svojo bando dal aretirati in jo v tržaških zaporih mučil, dokler ni obležala nezavestna. Kljub vsem krivicam je bila Ljubka Šorli »pesnica ljubezni, miru in sprave«, kot jo je označil akademik France Bernik. Pesnitev Križev pot Ljubke Šorli je nenavadna; poleg 14 postaj ima še dve uvodni pesmi, da lahko s prvo, z Zadnjo večerjo, izhaja iz prošnje: »O Jezus, uči nas ljubiti,/v imenu tvojem odpustiti«, ter z zadnjo, z Vstajenskim spevom, more izraziti vero, da smo z vstajenjem zaznamovani za večnost. Poudarka sta odraz pokoncilske dobe. V ostalih štirinajstih pesmih je vpesnjeno Kristusovo trpljenje z nam znanim besediščem: »smrtna groza«, »izpil svoj kelih«, »zgrudi se na tla«, »podobo svojega obraza vtisne, bled in strt«, »trpi na gori Božji Sin«, »a sinu Mater izroči«, »Gospoda polože k počitku«. Vsaka pesem vsebuje poleg svetopisemsko utemeljene šestvrstične kitice tudi dvostišje, ki gaje razumeti subjektivno, iz pesničinega zornega kota, obenem pa z glagolsko množinsko prvo osebo zadobiva občečloveško poanto in se spreminja v našo molitev. Tako z njo Jezusa prosimo, naj nas uči ljubiti in odpustiti, naj nam pokaže, kod nam je hoditi, naj po krivdah naših nas ne sodi, svoj mir še nam naj razodene, z nesrečnimi naj nam da Čutiti, naj nas trpeti nauči. Žalostna Marija pa naj nam v sili poguma vlije. In še končna zahvala za trpljenje, ki ga je Odrešenik prestal za nas, saj nam je z njim dal življenje. S Križevim potom je pesnica pokazala svojo odločitev, kako sprejeti lastno trpljenje, obenem pa tudi globoko vero v temelj krščanske veroizpovedi, od zadnje večerje preko Kristusovega trpljenja, smrti in pokopa do vstajenja. To v postu oživljamo in utrjujemo.
Mirni Jelen

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

TEDEN DRUŽINE 2006
V tednu ki seže letos od goda svetega Jožefa do Jezusovega oznanjenja, torej v tednu, ki je pred nami, obhajamo Teden družine.
BIL JE SKRAJNI ČAS
Ko smo začeli v Cerkvi bolj zavzeto obhajati Teden družine, Dan staršev ali ponekod Materinski dan, nismo vedeli, da je bil skrajni čas za ta obhajanja. Na, očem prikritem, notranje pa organiziranem - besedno in denarno vsiljivem, močno podprtem prizorišču so se namreč vedno bolj strumno že sprehajali zaničevalci moških in žensk, ki se poročijo, zakonskih parov, posebej onih, ki imajo otroke in več otrok! Na živce jim gredo zdaj zlasti oni zakonci in starši, ki javno povedo, da skušajo živeti in graditi srečo po vzoru ljubečega Boga...
V ZADNJIH LETIH
so se pri nas in v Evropi razšopirili v medijih, v javnosti in na političnih govornicah ljudje, ki so prepričani, ali so plačani za to?, da se na vse pretege hvalijo, da so »drugačni«, ker zavračajo staromodnost »biti ženska« in »biti moški«. Najbolj pa so vzvišeni, ko smešijo poročenost, kar pomeni slovesno in javno odločitev za skupno življenje, kar je med kristjani odločitev za »vse dni svojega življenja«.
DRUŽINSKA IZKUŠNJA
Družina je in ostaja temeljna šola medčloveškega sožitja. Zato trdimo, da je družina, v kateri so mož, žena in otroci, temeljna celica družbe, države, Evrope in Cerkve. Samo v družini se učimo, in nikoli dovolj ne naučimo osnovne družbene in krščanske zakonitosti, da smo namreč drug od drugega odvisni, da si pripadamo, da si želimo dobro. Družinska izkušnja je zavedanje, da se nihče ne more uresničiti, kadar se postavi zoper drugega. Ali če živi, kakor da drugega ni...
ČLOVEKOVE PRAVICE
Zaničevalci zakona in družine ob nobeni priložnosti ne pozabijo, da se ne bi sklicevali na človekove pravice, na svoje pravice, na pravice posameznika, ki lahko misli, kar hoče, govori, kar hoče, dela, kar hoče. V imenu tako izumljenih človekovih pravic, sta zašla Evropa in svet v resno moralno krizo. V splošno nelagodje, iz katerega ne vidimo izhoda.
Teden družine, praznik staršev prilaga osebnim pravicam posameznika pravico in odgovornost za vzpostavljanje pristne globoke komunikacije med starši in otroki ter med samimi otroki. Mreža teh odnosov je namreč temelj za vse druge kasnejše odnose. Človek, ki se ne zna postaviti v trajen odnos z drugimi že kot otrok, ni svoboden, ker je prikrajšan za svobodno ravnanje z osnovno življenjsko izkušnjo, ki je sestavljena iz nevidnih pa človeka usodno zaznamujočih medčloveških odnosov.
Prisluhnimo ljudem, zlasti v stiski in bomo ugotovili, da je zgrajena vsaka osebna sreča iz odnosov, za katere nas je, ali ni, usposobila družina.
Gašper Rudolf

ŽRTVE OGLAŠEVALSKEGA NASILJA

Veliko blebetamo o nasilju. Sodobna družba se ima za osveščeno in učinkovito v odkrivanju tega pojava. Otrok bi recimo lahko klical policijo, če ga mama ošvrkne po ritki. Pozornost, usmerjena v neznatne oblike »nasilnosti« pa meče pesek v oči...
Smo kdaj razmišljali, kako nasilne so lahko podobe, ki jih je otrok prisiljen gledati? Spominjam se mučnega dogodka iz otroštva, ko so nam na praznovanju pri sošolki prišle v roke čudne revije, skrite v nočni omarici njenih staršev... Nisem razumela, a vedela sem, da ni dobro. Bilo je neznano, temno, umazano. Podobe so se vtisnile vame in oskrunile čudovito nevednost, ki otroku pripada.
Janez Pavel II. je obdobje od petega leta do začetka zgodnje pubertete imenoval »leta nedolžnosti«*; obdobje miru in vedrine, ki ga ne bi smele skaliti neposredne informacije o spolnosti. Mislim, da je danes otroka nemogoče tako dolgo obvarovati, saj že ob vstopu v šolo sliši stvari, ki vznemirijo njegovo radovednost. A človeško spolnost mu predstavimo kot nedotakljivo; kot božji dar, ustvarjen za po daritev v ljubezni in ohranitev življenja. S tem občutkom svetega bi moral rasti in zoreti ... Toda ...
Obstajajo strahote, ki so se včasih skrivale po nekaterih nočnih omaricah, danes pa jih otroci vidijo ob cesti...
Plakat za revijo Playboy je oče več otrok prvič opazil v soboto, 25. februarja, v Šempasu, na poti iz Gorice proti domu. Gre za umazano premišljenost oglaševalca. Plakat je očitna kršitev Oglaševalskega kodeksa, pa tudi Zakona o varstvu potrošnikov. Oglaševalec si je privoščil izziv, na katerega je pričakoval pritožbe. Toda - postopek terja svoj čas! Zato so plakate izobesili ob koncu tedna!
V Šempasu ga je nekdo v noči iz sobote na nedeljo raztrgal. Sicer ne odobravam kršitev javnega reda, vendar so meje... Midva z možem sva se odločila za dovoljeno pot in spoznala, da je vse skupaj farsa. Namreč: Takoj v ponedeljek, 27. februarja, sva poslala pritožbo na Oglaševalsko razsodišče. Deset dni kasneje so se plakati še vedno krohotali z oglasnih panojev, naši nemoči v posmeh. Vprašala sem na Oglaševalsko razsodišče in izvedela, da bodo imeli izredno sejo šele potem, ko na pritožbo dobijo odgovor oglaševalca. Ta pa ima osem dni časa! Jasno je, da je oglaševalec čas izkoristil! Pritožbe so torej obravnavali šele 10. marca! Direktorica razsodišča mi je odgovorila tudi, da je »samoregulativa oglaševanja prostovoljni mehanizem, ki se mu zavezuje oglaševalska industrija, zato ne more biti materialne ali kazenske odgovornosti.«
Kakšen smisel torej ima, če bodo plakate odstranili potem, ko so že dosegli svoj podli namen?
Kaj bomo storili, ljudje božji? Bomo samo nemočno gledali, skomignili z rameni in pustili, da nam uničijo dragoceno in sveto nedolžnost otrok, ki so nam podarjeni v skrb in vzgojo?
Nataša Lorenzutti, Osek

*Papeški svet za družino: Človeška spolnost - resnica in pomen (Družina 1996)

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 3. DEL

Kristjani morajo začutiti potrebo, da bodo odgovorno oblikovali odnos do sveta komunikacij, vzgoje, izobraževanja in znanosti. Cerkev bo lahko dejavno navzoča v družbenem življenju le, če bodo kristjani z modrostjo in spoštovanjem svoje identitete znali povezovati različne poglede na življenje. »Misijonsko razsežnost krščanstva je potrebno na novo ovrednotiti, če hočemo da bo zaznamovala način razmišljanja in držo ljudi v današnjem času«. Zato je potrebno premagovati vse oblike »odtujenosti« v današnjem svetu. Še posebej je potrebno biti kritičen do vsake oblike krščanskega pričevanja »ki ni uresničeno«. Danes, ko »očitno pogrešamo znamenja človekovega upanja in v razpetostih, ki jih prinašajo hitre kulturne spremembe« je vsak kristjan »poklican, naj sodeluje z ljudmi današnjega časa v raziskovanju in oblikovanju človeku bolj prijazne družbe.«
Škofje v dokumentu ob pripravi shoda poudarjajo tudi, da je danes sicer razdeljena krščanska identiteta izraz potrebe po obnovitvi dialoga z verniki drugih religij in z vsemi ljudmi dobre volje. Na poseben način je potrebno razvijati vzdušje sprejemanja, spoštovanja in dialoga med kulturami in religijami. »Pot sprave med različnimi krščanskimi družinami širi tista obzorja, ki vodijo do polne skupnosti ene Cerkve. Brez prepričljivega ekumenizma ne moremo govoriti o novi evangelizaciji evropskih držav s starodavno krščansko tradicijo.«

KATOLIČAN GLASUJE ZA ŽIVLJENJE, DRUŽINO, OKOLJE IN PRAVIČNOST

Kolumbijski škofje pozivajo vernike, da na splošnih in predsedniških volitvah predvsem upoštevajo potrebe države. V pastoralnem pismu opozarjajo kandidate in volivce na nekatere večje probleme: politično reševanje državljanske vojne, ki že leta uničuje deželo; zaščita človeškega življenja; boj proti revščini; družbeno blagostanje in prizadevanja za mir in skupno dobro. Škofje ne podpirajo nobenega določenega kandidata, ker ne želijo izvajati pritiska, ali omejevati svobodo mišljenja katoličanov. Zelo jasno pa so spregovorili o kandidatih in problemih, ki zaslužijo glas katoličanov. Cerkev v Kolumbiji posebej skrbijo poskusi legalizacije splava, pritiski za priznanje homoseksualnih zvez in vse drugo, kar ogroža družino. Škofje izpostavljajo nujnost resnega političnega zavzemanja v boju proti revščini, podpiranje trajnega razvoja, zaposlovanja in gospodarske rasti. Na koncu pisma spet poudarijo stalno prizadevanje Cerkve za mir v državi, ter pozivajo v boj proti korupciji, trgovini z mamili in nasilju. Državljanska vojna že štiri desetletja zahteva 3.500 človeških življenj letno, beguncev pa je več sto tisočev. Cerkev, ki je plačala krvavi davek, že leta posreduje med sprtimi stranmi.
Aleš Rupnik

ZAGOVOR
Peter je ukradel avto, toda kmalu so ga izsledili.
"Imate kaj dodati v svojo obrambo?" ga vpraša sodnik.
"Samo to bi rad rekel, gospod sodnik, da je avto stal pred pokopališčem in sem pač logično sklepal, da je njegov lastnik v grobu!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
SV. JOŽEF - TEDEN DRUŽINE
Danes je praznik sv. Jožefa, moža Marije, varuha svete družine in varuha naših družin. Zato bomo do praznika Gospodovega oznanjenja, obhajali teden družine. Liturgično praznovanje praznika sv. Jožefa bo jutri, v ponedeljek.
GOSPODOVO OZNANJENJE
Praznik Gospodovega oznanjenja praznujemo v soboto. Tej skrivnosti je posvečena tudi naša cerkev in naša župnija. Vabimo vas k mašam ob 6:30, 8:00, 10:00 in k večerni ob 19:00.
Pri večerni maši bodo otroci zapeli svojim staršem, ob materinskem dnevu še posebej svojim mamicam. Zunanja slovesnost našega praznika bo na belo nedeljo, 23. aprila.
RJUHE ZA GOMO
Za misijon Danila Lisjaka v Gomi ste darovali skupno 224 rjuh in 15 prevlek. Hvala!
AKCIJA ŽUPNIJSKE KARITAS
Danes in prihodnjo nedeljo boste lahko oddali svoj dar za potrebne iz naše okolice. Članice in člani bodo pred cerkvijo zbirali vaše prispevke: juhe, konzerve in denarna sredstva. Bog povrni!

KRISTUS ODREŠENIK
STARŠEVSKI PRAZNIK
Prihodnjo nedeljo bomo obhajali Praznik staršev z zahvalno mašo ob 11:00, pri kateri bodo sodelovali otroci, otroški zbor in skavti.
PRVOOBHAJANCI
Osebno srečanje prvoobhajancev z enim od duhovnikov bo v soboto 25. marca ali dopoldne med 11:00 in 12:00; ali popoldne od 17:00 do 19:00. Otroka (z delovnim zvezkom) naj pripelje na pogovor eden od staršev.
BIRMANCI
Birmanci, ki niso šli v Oglej in Gradež 18. marca, se bodo pridružili kateri od skupin iz Okrožja, ali pa se bomo organizirali sami enkrat v maju. Se pogovorimo ta teden pri verouku.
STARŠI
Čez 14 dni nadaljujemo s srečanji s starši in sicer za 4. in 5. razred.
UPOKOJENCI
Srečanje je v sredo ob 17:00.
KONGO - GOMA
Današnje nabirke so namenjene za zdravila, ki bodo spremljala Tanjo in Majo za delo v zdravstvenem domu na misijonu v Gomi. Bog plačaj!

KROMBERK
TEDEN DRUŽINE
Po sklepu slovenskih škofov obhajamo od danes do sobote, teden družine. Zato vabimo danes ob 18. uri h križevemu potu očete, matere in otroke. Naj bo ta teden intenziven čas molitve in duhovnih spodbud. Vsaj nekajkrat pridite med tednom k maši. Prebudimo se v zavesti, da je družina Cerkev v malem in najpomembnejša celica življenja in prihodnost naroda.
DRUŽINSKO ROMANJE V OGLEJ
Daljna priprava birmancev obsega romanje v Oglej. Otroke spremljajo tudi starši. Spoznali bomo zgodovinske korenine našega krščanstva in zgodovino patriarhata. Obnovili bomo krstne obljube kjer so bili krščeni takratni katehumeni. Ob tem tudi primerna razmišljanja in molitve. Popoldne gremo v Gradež, kjer si bomo ogledali staro cerkev in krstilnico. Odhod avtobusa bo v soboto, 25. marca, ob 8. uri.
PRAZNIK SVETEGA JOŽEFA
bomo praznovali jutri z mašo ob 18. uri.
GOSPODOVO OZNANJENJE
Maša v soboto bo ob 18. uri.

OSEK
STARŠI VEROUČENCEV
Danes po župnijski maši bo ponovitev srečanja za starše veroučencev 7. in 8. razreda. Prihodnjo nedeljo, 26. marca, po maši, pa srečanje staršev veroučencev 2. in 3. razreda.
KRIŽEV POT
Danes ob 14:30 je župnijski in romarski Križev pot od kapelice na Vitovljah mimo novih postaj, ki jih je lani na binkošti blagoslovil pater Vid Lisjak.
ROMANJE DRUŽIN BIRMANCEV
v Oglej in Gradež je zaradi objektivnih razlogov prestavljeno na soboto 1. aprila 2006.

SOLKAN
7. SEJA ŽPS
bo v ponedeljek 20. marca. Pospremimo jo z molitvijo in predlogi. ŽK je imela svoje srečanje 13. marca.
TEDEN DRUŽINE
naj se pozna predvsem v poglobljenih družinskih odnosih in v zvestejši družinski molitvi (tudi s pomočjo knjižice Družina moli).
DAN STARŠEV
V nedeljo 26. marca pri maši ob 10:00 sodelujejo veroučenci. Po maši bodo staršem podarili šopek pesmic.
SREČANJA STARŠEV
V torek 21. marca ob 19:00 starši 4. razreda (osemletke) verouka.
NAŠI RAJNI
9. marca je Gospodar življenja poklical 75-letno Ernesto Baskar, roj. Koglot, Za spomenikom 9.
Njej večna luč in pokoj, sorodnikom pa Božja tolažba!

ŠEMPAS
GOSPODOVO OZNANJENJE
Na praznik, 25. marca, bo sveta maša v Šempasu ob 9:00. V Ozeljanu bo ob 18:00 redna nedeljska sveta maša. V nedeljo po maši otroci in mladi ob materinskem dnevu pripravljajo krajši program
in voščilo.
KRIŽEV POT
molimo vsako nedeljo ob 14:00 v Šempasu in v Ozeljanu. Na 4. postno nedeljo molitev oblikujejo sodelavke Karitas.
SREČANJA S STARŠI
Starši otrok 3. razreda pridete na srečanje v ponedeljek, 20. marca, 1. in 2. razreda pa v torek, 21. marca. Srečanja so ob 19:00.
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečamo se v sredo, 22. marca ob 19:30.
ANIN SKLAD
V Anin sklad, družinam z več otroki, namenjamo 100.000 SIT.
KVATRNA NEDELJA
Darovali ste 44.560 SIT, ki jih namenjamo za potrebe škofije. Hvala.
ZAHVALA
Krajevni skupnosti Ozeljan - Šmihel se zahvaljujem za dar, ki ste ga namenili za srečanje starejših.

Molitev otroka za starše
Jezus, prosim te za svojo mamo. Ti si hotel, da mi je dala življenje. Brez nje me ne bi bilo. Hočem ji biti za to hvaležen. Dolge mesece in leta je bdela nad menoj in tudi sedaj neprestano dela zame. Bila mi je prva, ki mi je govorila o tebi in me naučila moliti. Prosim te, Jezus, blagoslovi jo in povrni ji stokratno vse dobro, kar mi je storila. Obljubljam ti, da ji bom rad pomagal, jo spoštoval in ljubil.
Kakor mami, dolgujem svoje življenje tudi očetu. Pozabljam na skrbi, ki jih ima zaradi mene. Pomagaj mi, da bom bolje spoznal, kaj dolgujem očetu. Daj, da bom pozoren, iskren in hvaležen otrok.
Jezus, daj, da se bosta oče in mama med seboj dobro razumela. Daj, da bomo srečna družina, v kateri boš ti s svojo materjo Marijo stalni gost in naš prijatelj.

POSTNO SREČANJE
V četrtek, 23. marca, bo v predavalnici župnije Kristusa Odrešenika tretje postno srečanje.
Dr. Marjan Turnšek bo spregovoril na temo PRED IZZIVI PARANORMALNIH POJAVOV.
Lepo vabljeni!

KRIŽEV POT NA SVETO GORO ZA MLADE
Mlade vabimo k molitvi križevega pota. na Sveto Goro v soboto, 25. marca. Pri prvi postaji se zberemo ob19:30.