LETNIK VI st

ŠTEVILKA:27

2. POSTNA NEDELJA

12. MAREC 2006

IZ PUŠČAVE NA GORO TABOR
Prva postna nedelja nas vsako leto pelje k Jezusu v puščavo, druga pa z Jezusom na goro Tabor. Puščava in Tabor sta dve besedi, ki pomenita dve stvarnosti življenja. Puščava predstavlja stisko, odpoved, samoto, preizkušnjo. Tabor pa označuje srečo, polnost, občestvo z Bogom, nebeščani in brati.
Med Jezusovim bivanjem v puščavi in njegovim spremenjenjem na gori Tabor je minilo vsaj eno, če ne dve leti. Bogoslužje postavlja ta dva dogodka drugega za drugim gotovo z določenim namenom. Kar nam bo pokazalo na koncu posta v vsem sijaju velikonočnega tridnevja - Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje - v to nas vpelje z uverturo prvih postnih nedelj.
"Puščava in Tabor", smrt in vstajenje, nista le dva dogodka v Jezusovem življenju, ampak sta tudi vzorec našega življenja. In to vsak trenutek. Mnogokrat sta, kot pri Jezusu, oddaljena drug od drugega. »Puščava« lahko pri nekom traja mesece in leta: dolgotrajna bolezen, nerazumevanje, skrhani odnosi... In tudi blaženost »Tabora« je lahko trajna izkušnja.
Ko pa se naučimo biti z Jezusom v puščavi in na gori Tabor, doživljamo, da se puščava in Tabor nekako prepletata, da se lahko Tabor nahaja kar sredi tudi najhujše puščave.
Ko stisko, samoto, nerazumevanje ali katerokoli bolečino, ki je povezana z boleznijo, spremenim v dar ljubezni Bogu, takoj doživim, da se s tem darom dvignem tudi sam v zedinjenje z Bogom, na goro Tabor. Ga. Mira Ličen-Krmpotič je na vsako postajo križevega pota dala poleg temnih tudi zlato barvo: pri Jezusu je bila bolečina vsake postaje ljubezen.
Ko se uspem povleči v puščavo, v samoto, v skritost svojega srca za molitev in tam najdem Boga, to ni več puščava, ampak je sreča gore Tabor.
Tudi v medsebojnem odnosu se puščava spreminja v Tabor. Puščava pomeni napor, da pozabim nase, da se odtrgam od sebe in sem pozoren do bližnjega. Ta prehod pa je kratkotrajen, kajti hitro se lahko znajdem v raju, ki se skriva v srcu brata in sem v sreči, ki jo prinaša nesebična ljubezen. In če enako ravna brat z menoj, sva skupaj na gori Tabor.
Če ves postni čas in vse leto dobro spreminjam puščavo v Tabor, bom veliki petek in veliko noč doživel zares kot vrhunec leta.
Vinko Paljk

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

SLOVENSKI KARDINALI
V teh dneh se slovenski verniki veselimo imenovanja svojega tretjega rojaka za kardinala.
To čast je dosegel dr. Franc Rode, nekdanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit. Čeprav mu naslov nekako pripada zaradi odgovornega dela, ki ga opravlja v Vatikanu, to ne zmanjšuje njegove povezanosti z našim narodom in domovino. Dr. Rode je namreč prefekt kongregacije za redovnike in ustanove posvečenega življenja ali po domače »minister v vatikanski vladi za redovniške zadeve«. Kardinalska čast bo uradno potrjena 24. marca na slovesne konzistoriju, oz. zboru kardinalov.
Dr. Franc Rode je tretji Slovenec, ki je dosegel ta pomemben položaj znotraj katoliške Cerkve.
Kardinali, njihova barva je škrlatna, veljajo za papeževe svetovalce, ki izmed sebe tudi volijo novega papeža. Trenutno je vseh kardinalov na svetu 178, a le 110 jih ima na konklavu volilno pravico pri izbiri novega poglavarja katoliške Cerkve. Ta pravica je vezana na starost, ki je določena do dopolnjenega osemdesetega leta. Že prejšnji papež Janez Pavel II. je postavil nekakšno pravilo, da je vseh kardinalov, ki lahko glasujejo 120. Tako sedanji papež dejansko z napovedanim imenovanjem 15 novih kardinalov le popolnjuje sedanje prenizko število glasujočih kardinalov.
Velikokrat Slovenci pozabljamo, da že imamo kardinala.
Torontski nadškof in kardinal Alojzij Ambrožič, rojen v Dobrovi pri Ljubljani, je sicer vpet v delovanje kanadske Cerkve.
Njegova družina je po drugi svetovni vojni bežala iz domovine pred komunističnim nasiljem, v tem je njegova usoda podobna mladosti dr. Franca Rodeta, ki je odraščal v argentinskem Buenos Airesu. Pravzaprav smo edinega kardinala, ki je deloval v slovenskem narodnem prostoru dobili pred dobrimi sto leti prav na Goriškem.
Takrat je postal kardinal tedanji goriški nadškof dr. Jakob Missia. Kardinalski klobuk je prejel 19. junija 1899.
Bil je ena vodilnih osebnosti avstrijske Cerkve na prelomu prejšnjega stoletja, užival je zaupanje cesarja Franca Jožefa in v življenju je posegel po najvišjih cerkvenih časteh. Kljub številnim častem je ostal zgleden pastir svojim vernikom ter zvest izpolnjevalec Božje volje v težkih razmerah naraščajočega nacionalnega prebujanja in ofenzivnega nastopa liberalizma.
Dr. Jakob Missia je bil rojen 30. junija 1838 v Prlekiji, v župniji Sv. Križ pri Ljutomeru. Študiral je v Rimu na Gregoriani ter dosegel dva doktorata, iz filozofije in teologije. V Gorico je prišel leta 1898, pred tem je bil od 1884 ljubljanski škof. Med svojim škofovanjem v Gorici je Missia poskušal ostati izven narodnih sporov in političnih igric, zato je užival veliko spoštovanje vseh prebivalcev dežele. Goriški kardinal dr. J. Missia je umrl nagle smrti, prav na dan letošnjega konzistorija, 24. marca 1902. Pokopan pa je v svetogorski baziliki.
Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

POST 2006 »PRI NAS DOMA«

DRUGA POSTNA NEDELJA, 12.03.2006 KI JE ZA NAS BIČAN BIL

DRUGA POSTNA NEDELJA

A. Prižgemo drugo postno svečo, (pojemo) recitiramo npr. Duša, le pojdi z mano...

Voditelj (odslej V.): »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
Ostali (odslej O.): »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V. »Jezusa so mučili ljudje, ki niso spoštovali človekovega telesa. Zato so ga slekli in ga začeli pretepati z biči. Nevzgojen ali surov človek ne zna spoštovati svojega telesa in ne telesa drugega človeka. Mi bomo drug drugega pobožali (lahko po roki), da si izmenjamo ljubezen in spoštovanje. Potem se bomo prijeli za roke in molili desetko tega tedna...«
V. Moli vsaj tri Zdravamarije, bolje desetko rožnega venca: »Oče naš...Zdrava Marija..., Ki je za nas bičan bil ...«. Itn.
SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«

B. ZA BRANJE PRIPOROČAMO ODSTAVKE – TUDI ZA POGOVOR: 1 Mz 12, 1-4; Lk 5,18 -26; Mt 5, 20-26; Mt 5, 43-48.

TRETJA POSTNA NEDELJA- 19.03. 2006 KI JE ZA NAS S STRNJEM KRONAN BIL

TRETJA POSTNA NEDELJA

A. Prižgemo tretjo postno svečo, (pojemo) recitiramo npr. Kraljevo znanVnje križ stoji...
V: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V: »Kdor se postavlja nad druge, je napuhnjen. Rečemo, da je ošaben. Vojaki, ki so trpinčili Jezusa, so se postavljali nad njim. Orodje njihovega zaničevanja je bila trnjeva krona. Zato je trnje med znamenji postnega časa. Med molitvijo bomo sklonili glave in mislili na greh napuha. Mislimo na svoj napuh...!«
V. Moli vsaj tri Zdravamarije, še bolje desetko rožnega venca: »Oče naš...Zdrava Marija..., ki je za nas s trn jem kronan bil ...«. Itn.
SKLEP: - V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!« O. »USMILI SE NAS!«

B. ZA BRANJE PRIPOROČAMO ODSTAVKE: Jn 4, 15-26; Lk 6,36-38; 1 Mz 37, 3 -28; Lk 15, 3-24.

POMOČ DRUGIM NAS OSREČUJE -ALI »TROPSKA MEDICINA«

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani že vrsto let deluje sekcija za tropsko medicino. Po enem letu predavanj iz tropskih bolezni se študenti višjih letnikov medicine in mladi zdravniki odpravljamo za nekaj mesecev v manj razvite tropske kraje, da pomagamo pri zdravstveni oskrbi tamkajšnjega prebivalstva.
Tudi s kolegico Majo Goršin sva se odločili, da greva tja in da organizirava takšno odpravo. Letos aprila se odpravljava v Demokratično republiko Kongo, kjer v Don Boscovem središču za mlade v Gomi deluje tudi slovenski misijonar Danilo Lisjak, ki ga med drugimi podpira tudi župnija Kristusa Odrešenika.
Središče je v bistvu zavetišče za otroke. V njem prebiva približno 400 sirot, imajo pa tudi druge programe: osnovno šolo, tri poklicne srednje šole, program prehranjevanja za podhranjene otroke idr. Tako se dnevno v centru zadržuje okoli 1800 otrok. Po večini so otroci iz revnih družin ali celo brez njih, tudi otroci z ulice, ki so preživeli najhujše preizkušnje.
V centru obratuje preprosta zdravstvena ambulanta, katero trikrat na teden obišče tamkajšnji zdravnik. Seveda je to veliko premalo za zadostno zdravstveno oskrbo tolikih otrok, zaradi revščine pa primanjkujejo zdravila in drugi zdravstveni material.
Najpogostejši zdravstveni problemi otrok so malarija, podhranjenost, infekcije in poškodbe. Za nas je samoumevno, da našemu malčku takoj ublažimo bolečino, v Gomi pogosto ni niti ene tablete ali svečke. Z Majo bova pomagali zdravniku in ga nadomeščali, ko ga ne bo. Oskrbovali bova rane, zdravili infekcije in učili prostovoljke osnovnega zdravstvenega ukrepanja.
Povezali sva se s Škofijsko Karitas, ki bo skupaj z ostalimi potrebščinami poslala v misijon tudi zdravila in obvezilni material, ki so ga na najino prošnjo radodarno podarile nekatere trgovine in farmacevtske firme.
Pomanjkanje zdravil je namreč tolikšno, da si ljudje ne morejo privoščiti niti preproste tablete proti vročini in bolečinam. Veliko nujnega zdravstvenega materiala smo dobili, veliko pa ga bo potrebno še kupiti v Afriki.
Na medicinski fakulteti imava odprt račun (01100 6030708380, sklic 250 104) in zbirava denar za ta zdravila. Marsikateri posameznik ali zasebno podjetje z različnih področij delovanja so nama že pomagali z denarnimi darovi. Največji problem so zdravila proti malariji, t.i. antimalariki. Večina denarja za zdravstvo v misijonu gre ravno zanje. Pri nas se jih ne da dobiti v večjih količinah. V župniji Kristusa Odrešenika bo v nedeljo,19. marca 2006, pri vseh svetih mašah nabirka posebej za antimalarike, namenjene centru v Gomi. Takrat nam bosta prepevala pri sv. maši ob 11. uri in s krajšim koncertom po maši mladinski pevski zbor Ignis in vokalna skupina Goldinar iz Postojne. Verjameva, da bodo tudi ti darovi zdravili in povrnili nasmeh velikemu številu otrok.
Vsem, ki s svojo velikodušnostjo podpirate naša prizadevanja, se najlepše zahvaljujeva. Bog povrni!
Tanja Jan

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI - 2. DEL

V SKUPNOSTI
»Italijanske katoličane želimo povabiti, naj s svojim načinom življenja pričujejo o vstalem Kristusu, ki tudi danes ponovno odgovarja na najgloblja pričakovanja in upanja sodobnega človeka«, so zapisali v »Itinerariju«, ki so ga izdelali ob pripravah na Narodni cerkveni shod v Veroni. »Evangelizacija in človeški napredek« 1976 v Rimu; »Sprava med kristjani in človeška skupnost« 1985 v Loretu; »Evangelij usmiljenja za novo družbeno ureditev v Italiji« 1995 v Palermu so teme predhodnih narodnih cerkvenih shodov. Samo v Palermu je sodelovalo 2335 udeležencev, škofijskih delegatov in povabljenih gostov.
Prva pomembnejša smernica opozarja, da se je potrebno odzvati na krizo družine. »V današnjem kulturnem in antropološkem okvirju, v katerem ni nič resnično trdno, zanesljivo in določeno, je potrebno odgovoriti na prevladujoči občutek nestabilnosti. Zavestno se moramo usmeriti k dejstvu, da vera ni zgolj zasebna stvar, ampak dobi pravo vrednost šele v javnosti. To pa zahteva navzočnost zrelih kristjanov, ki bodo o Evangeliju sposobni pričevati z veseljem in pogumno«, so zapisali italijanski škofje v dokumentu, ki spremlja in usmerja priprave na shod. Med prvenstvenimi izkušnjami krščanskega pričevanja dokument postavi družino na prvo mesto. To je kraj, kjer človek sprejme in oblikuje odnos do življenja, do drugega in do sveta. Družinsko življenje je danes zaradi družbenih okoliščin zelo preizkušeno. Zato ima izreden pomen oblikovanje zrelih kristjanov, ki bodo pripravljeni odgovorno pokazati svojo pripadnost in zvestobo. To je eden največjih izzivov, ki je postavljen pred ljudi današnjega časa.

SESTRA LUCIJA
Sestra Lucija končno počiva poleg svojih sorodnikov Jacinte in Francija. Vsi trije so bili priče prikazanj Fatimske Marije v dolini Irija. Posmrtne ostanke sestre Lucije, ki je bila pokopana v karmeličanskem samostanu svete Terezije v Coimbri, v katerem je kot redovnica živela od leta 1948, pa vse do smrti, 13. februarja lansko leto, so prenesli v svetišče Fatimske Gospe.
Po molitvi Rožnega venca in obhajanju evharističnega slavja, ki ga je na odprtem vodil škof Serafim de Sousa Ferreira e Silva, so posmrtne ostanke sestre Lucije položili poleg že prej pokopanih sorodnikov v baziliki. Za razliko od sestre Lucije, sta Jacinta in Franci umrla v otroških letih. Po pogrebu je več deset tisoč Portugalcev, pa tudi ljudi od drugod sodelovalo v procesiji, s katero so zaključili obred prenosa posmrtnih ostankov sestre Lucije v Fatimo. Istočasno so začeli obdobje obhajanja 90. obletnice Marijinih prikazanj, ki bo doseglo vrhunec prihodnje leto, ko bo v Fatimi posvečena nova cerkev, ki bo največja na Portugalskem.
Aleš Rupnik

Je več uspešnih načinov
Sodnik: »Obtoženi, ali ste vlomili v hišo na ta način, kot sem ga vam opisal?« »Ne, gospod sodnik! Jaz delam drugače, toda tudi vaš način ni slab!«

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

ANIN SKLAD
Hvala za vaše darove ob dnevu posta na pepelnično sredo. Za Anin sklad smo nabrali 71.630 SIT. Bog povrni!
POSTNA AKCIJA ŽUPNIJSKE KARITAS
Naša Župnijska Karitas pripravlja na 3. in 4. postno nedeljo (19. in 26. marca) postno akcijo. Pred vsemi mašami bomo na ploščadi pred cerkvijo sprejemali vaše darove za potrebne iz naše okolice: pripravljeno hrano (juhe in konzerve) ter denarne prispevke.
KRIŽEV POT
Vsak torek in petek v postu vas vabimo h križevem potu, ki ga molimo ob 19. uri (pred sveto mašo).

KRISTUS ODREŠENIK
BIRMANCI
V soboto romamo v Oglej in Gradež. Odhod ob 13:00 pri cerkvi. Kdor ne more v Oglej v soboto, se bo pridružil katerikoli sosednji skupini našega okrožja.
AFRIKA - GOMA
Prihodnjo nedeljo, 19. marca, bo pri svetih mašah nabirka za antimalarike v misijonu v Gomi v Afriki. V začetku aprila odhaja tja pomagat Tanja Jan s kolegico Majo Goršin z Dolenjske. Želimo jima blagoslova pri njunem plemenitem poslanstvu in srečno vrnitev. Pri sveti maši ob 11. uri bo prepeval mladinski pevski zbor Ignis in vokalna skupina Goldinar iz Postojne. Poleg tega nas bodo pevci po maši s krajšim koncertom popeljali v svet revščine in veselja. Več o tem lahko preberete na osrednjih straneh Oznanil.
ANIN SKLAD
Med pepelnično sredo in 1. postno nedeljo smo zbrali za Anin sklad 118.500 SIT. Bog plačaj vsem darovalkam in darovalcem!

KROMBERK
ROMANJE DRUŽIN BIRMANCEV V OGLEJ IN GRADEŽ
Sestanek staršev bodočih birmancev bo v četrtek, 16. marca, ob 19. uri v dvorani. Na sestanek pridite vsi starši. Po uvodnih besedah se bomo pogovarjali o praktičnih zadevah. V Oglej in Gradež bomo poromali v soboto, 25. marca. Z nami bodo romali tudi starši in birmanci iz Oseka.
DELA V ZVONIKU
lepo napredujejo. Sproti rešujemo zadeve in uredimo še to in ono. Tako bo na koncu narejeno vse kot je prav in v zadovoljstvo vseh. Hvala vsem, ki ste že do sedaj nakazali svoje prispevke v ta namen. Prosimo še druge, da se jim čimprej pridružite.
POST ČAS MOLITVE
Vabimo vas k sveti maši in ob nedeljah zvečer ob 18:00 h križevem potu.

OSEK
ROMANJE BIRMANCEV
V prvem letu priprave na sveto birmo je tudi romanje v Oglej in Gradež. Ogledali si bomo starodavna svetišča in krstilnice v obeh krajih. Videli in spoznali bomo, kje so »korenine« naše vernosti - od kod se je krščanstvo širilo tudi v našo deželo. Pri verouku v tem tednu birmanci prijavite sebe in spremljevalce (starše, botre...). Priporočamo, da gredo na to pot tudi družine veroučencev 9. razreda, ki v svoji takratni pripravi na birmo niso doživele takega romanja. Romanje bo v soboto 25. marca. Voznina znaša 1.600 SIT na osebo. Istega dne pojdejo tja tudi birmanci iz kromberške župnije.
KRIŽEV POT NA VITOVLJE
bo na tretjo postno nedeljo, 19. marca ob 14:30, od kapelice v zaselku Vitovlje, mimo lani na novo iz tramov narejenih in zabetoniranih postaj. Želimo in pričakujemo, da sodelujete družine kandidatov za prvo obhajilo in birmo. Lepo vabljeni tudi od drugod! V primeru slabega vremena, bomo križev pot molili v cerkvi sv. Petra v Vitovljah!

SOLKAN
POST 2006
-Čas za ljubezen do bližnjega:
1. veroučenci (pri verouku) in vsi župljani (nabiralnik v cerkvi) zbiramo za dva posvojenca na daljavo (po 60.000 SIT);
2. darovi za akcije: »streha nad glavo« (popravilo hiš v Bosni), »daruj za upanje« (za revne dijake in študente), »svet za Darfur«...;
3. 40 dni brez alkohola,
4. konzerve in juhe v vrečkah za potrebe na Goriškem prinesemo v cerkev ali damo v košaro Karitas v trgovini.
-Čas za ljubezen do Boga:
5. družinska molitev ob postnem križu (glej Prilogo, ali vsaj en Oče naš...),
6. križev pot v cerkvi: ob petkih po maši, ob nedeljah ob 9:40,
7. večernice povezane z mašo,
8. veselo darovanje vsakodnevnih križev: »Zate, Jezus!«

ZA ANIN SKLAD
Za družine z več otroki smo prve dni posta zbrali 38.130 SIT.
SREČANJA STARŠEV
V torek 14. marca ob 19:00 starši 4.razreda verouka.
Z DRUŽINAMI PRVOOBHAJANCEV
se pripravljamo na zakrament sprave, odpuščanja in novega začetka.
BIRMANCI S STARŠI
so 11. marca v Ogleju in Gradežu odkrivali bogate korenine krščanstva in se spraševali, kakšne sledi svoje vere bodo oni zapustili prihodnjim rodovom.

ŠEMPAS
KRIŽEV POT
Križev pot molimo vsako nedeljo ob 14:00 v Šempasu in v Ozeljanu. Na 3. postno nedeljo molitev oblikujejo prvoobhajanci.
SREČANJA S STARŠI
Za 4. razred je srečanje v ponedeljek 13. marca. Starši otrok 3. razreda pridete v ponedeljek, 20. marca, starši otrok 1. in 2. razreda pa v torek, 21. marca. Srečanja so ob 19:00.
KARITAS
Srečanje sodelavk in članic Karitas imamo v torek, 14. marca po maši.
DELAVNICE
V soboto, 18. marca ste otroci in mladi povabljeni v delavnice. Zberemo se ob 13:30 v veroučni učilnici.
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečamo se v sredo, 22. marca ob 19:30.

KARITAS
11. in 18. marca (dve soboti) mladi nabirajo za Karitas hrano in druge potrebščine pred nakupovalnimi središči za pomoč potrebnim. Okrožna Karitas se priporoča in zahvaljuje!

POSTNO SREČANJE
V torek, 14. marca, bo v predavalnici konkatedrale drugo postno srečanje. Dr. Bogdan Žorž
bo govoril na temo MLADI IŠČEJO REŠITVE TUDI V OKULTNEM. Prisrčno vabljeni!

KRIŽEV POT NA SVETO GORO Pričetek je pri prvi postaji ob 14:30. Ob 16:00 je v baziliki sveta maša.

POSTNA PREDAVANJA NA GORIŠKEM

Pri Kristusu Odrešenlku v Novi Gorici
14. 3. ob 1930	Dr. Bogdan Žorž	Mladi iščejo rešitve tudi v okultnem.
23. 3. ob 1930	Dr. Marjan Turnšek	Pred izzivi paranormalnih pojavov.
Pri sv. Ivanu v Gorici
22. 3. ob 2030	Marinka Pahole	Znamo biti zakonci tudi starši?
29.3. ob 2030	Doroteja Lešnik Mugnaioni	Novi časi - staro nasilje.
Mirenski Grad
30.3. ob 2000	Zdenka Zalokar Divjak	Problem vzgoje v sodobnem času.
6. 4. ob 2000	Dr. Angelca Žerovnik	Celostna vzgoja otrok in mladincev.
Grad Dobrovo v Brdih (viteška dvorana)
19. 3. ob 1700	Dr. Ivon Štuhec	Vera in Cerkev v današnji slovenski družbi.