LETNIK V I

ŠTEVILKA:25

8. NAVADNA NEDELJA

26. FEBRUAR 2006

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAศETEK STRANI

V RAZDVOJENEM SVETU
V teh dneh izgleda, kakor da se je svet razdelil na dva dela. Na eni strani takoimenovani »zahodni svet« v absolutizaciji svobode izražanja in na่ina življenja. Na drugi strani »svet Islama«, ki ga pretežno razpoznavamo v nasilnih oblikah svete vojne. Lahko bi rekli, da takšen svet pa่ je in bomo šli vsak po svoji poti naprej. Vemo, da to ni mogo่e, ker se bomo prej ko slej spet sre่ali. Mnogi muslimanom sporo่ajo, naj postanejo bolj demokrati่ni in odprti, ่esar pa oni ne želijo in svoje nestrinjanje pokažejo na zelo konkreten na่in. Dejansko so v nekem pogledu v prednosti in nas na to vse bolj opozarjajo.
Temelji zahodnega sveta so grško-rimska kultura ter krš่anstvo. V Evropi se spet želimo povezati, a v่asih preve่ o่itno izgleda, da se ta želja uresni่uje samo na ekonomskem podro่ju. Ne želimo pa nekaterih skupnih prizadevanj postaviti na temelj vrednot, kar je odlo่ilen korak v izgubljanju identitete zahodnega ่loveka, ki se je prepustil potrošništvu in brezmejnemu uživaštvu. Ena od klju่nih stvari na podro่ju svetovne, državne ali lokalne politike, medsebojnih odnosov v državi, družini in med sosedi je ustvarjanje pravih pogojev sobivanja. ศe razmišljamo o resni่nem sožitju, mora imeti ่lovek najprej raz่iš่eno vprašanje osebne identitete. Potem mora znati ustvarjat odnos do drugega (svojega bližnjega) z najve่jim spoštovanjem njegovih življenjskih drž, ่etudi so druga่ne.
Ne znam si razložiti in gotove tudi vi ne veste odgovora, zakaj je zaradi karikatur moralo v Nigerij umreti 26 nedolžnih ljudi. Ali se bo mogo่e avtor karikatur zavedel osebne odgovornosti ali pa bo opozarjal samo na svobodo izražanja? Kam to vodi? Dejstvo sobivanja je da smo drug drugemu dejstvo, ali mogo่e danost, v lu่i Kristusovega nagovora pa dar. ศe bi se bolj zavedali te podarjenosti in obdarovanosti, bi bil to temeljni korak k medsebojnemu sožitju in razumevanju drug drugega. Pri tem pa ni vprašanje krivde ali si musliman ali si kristjan, ampak je to vprašanje osebne drže in tvojih dejanj.
Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

ZAศETEK STRANI

SLOVENSKEMU KULTURNEMU PRAZNIKU OB ROB

Vsakoletni 8. februar vabi k spominu na Franceta Prešerna. Odpira pa tudi sodobne probleme v slovenski kulturi in življenju sploh. Obi่ajno se ta dan praznuje vsaki่ ob drugem književniku. Letos vabi Simon Gregor่i่, saj mineva 100 let od njegove smrti v Gorici. Klicu se odziva Goriška, da bi znova zazvenela pesem njenega slav่ka.
Pri Goriški Mohorjevi družbi so v januarju izšle Izbrane poezije Simona Gregor่i่a v uredništvu Lojzke Bratuž in z uvodnim esejem Franceta Bernika. Predstavitev knjige je bil uvod v praznovanje 100-letnice smrti goriškega barda. Svoj vrh je praznovanje doseglo 8. februarja v Kulturnem domu Lojzeta Bratuža s kantato za soliste, zbor in orkester, ki jo je uglasbil I. 1916 pater Hugolin Sattner po Gregor่i่evi So่i in so jo letos izvajali simfoni่ni orkester iz Trsta in Gorice ter pevska zbora Lojze Bratuž in Hrast ter štirje solisti, pod taktirko Hilarija Lavren่i่a. Množi่no obiskana proslava je bila ponovljena dvakrat v Gorici in v Trstu. Med vodilnimi temami Gregor่i่eve poezije je bila ljubezen do domovine in slovenstva. Tako je postal glasnik slovenskega narodnega ozemlja v ่asu, ko so se naši pradedje že ่utili z juga ogrožene. Zato njegova rodoljubna lirika izraža zaskrbljenost in žalost, vendar tudi pogum in voljo po obstajanju. Oda So่i, prvi่ objavljena v Zvonu 1879, izraža prvinsko navezanost na doma่o pokrajino in nacionalno ogroženost, ki se razraste v preroško vizijo, uresni่eno v prvi svetovni vojni. Prav ta ่as je nastala Sattnerjeva uglasbitev. Glasovi solistov razvijajo motiv toka reke So่e: sopran lahkotno ponazarja reko ob njenem izviru - »tvoj tek je živ in je legak kot hod deklet s planine«, globoki tenor odpira naš pogled v »valove bodre, valove te zelenomodre«, mezzosopran jo sprejema s prošnjo - »Bog sprimi te tu sred planjav!« Najizrazitejši je tema่ni bas, ki ujame temeljni kontrast - »Ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza - krasna!« Zbor z refrenskimi motivi polno odraža Gregor่i่evo zvo่nost jezika, bogastvo vokalov, rezkost konzonantov, jih celo stopnjuje -»Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla«. Obenem pa je z orkestrom v sozvo่ju pa tudi v disonantnem dialogu. Najbolj pretresljiv in silovit del, napoved vojne - »vihar grozan, vihar strašan; prihrumel z gorkega bo juga« - napove vojna tromba, ki ji slede trobente, pavke in neverjetno - topovi, bobni, da izpolnijo naro่ilo So่i - »ter tujce, zemlje-la่ne, utopi na dno razpenjenih valov!« Samo še umirjeni glasbeni konec, ki ga Sattner vgradi v kantato mimo avtorja besedila. Goriška je tudi z letošnjim kulturnim praznikom prekosila Ljubljano, tako kot jo je pred dvema letoma Trst ob Kosovelovem jubileju. Kaj manjka nam, Slovencem v Sloveniji, da ne zmoremo dati pravega naboja naši najžlahtnejši poeziji? Je to premajhna ljubezen do jezika, njegove lepote in eksistencialne nuje? Brez nje utegne So่a te่i »tik grobov, grobov slovenskega domovja.«
Mimi Jelen
 

ZNAMENJA

ZAศETEK STRANI

POST 2006 »PRI NAS DOMA« Predpostna nedelja, 26. febr. 2006

A. PRIPRAVA ZNAMENJ
Noben obred ne more »živeti« brez znamenj. Za post predlagamo središ่no znamenje: križ s trnjem. Doma pripravimo »postni križ«, ki ga bomo dali na mizo, podstavek ali na steno v prostoru, ki je namenjen druženju.
Križ je lahko iz lesa, kartona in podobnega materiala. Naj ima enake krake (grški križ) in, ่e se le da, pet nastavkov za sve่e (vijoli่aste). Poskrbimo za okrasitev s trnjem (v ikebani, vazi, ali krona okrog križa, oz. ob križu).
Postni križ bo središ่e za postna slavja pri nas doma. Videti je približno takole

znamenje_pos

B. POTEK SLAVIJ »PRI NAS DOMA«
Kako potekajo slavja, bomo razložili v nadaljevanjih Priloge vsako nedeljo ali dve pred dogajanjem. Sprotno vam bomo pomagali s kratkim uvodom v slavje. O Svetem tridnevju, Veliki no่i in velikono่nem tednu do Bele nedelje bomo v Prilogi spregovorili, ko bo ่as. Letos je Velika no่ 16. aprila. 

C. SLAVJE PRI NAS DOMA OD PEPELNICE DO 1. POSTNE NEDELJE
1. Pepelnica
Na ta dan je zapovedan strogi post. Tudi otroci naj ob่utijo postni dan danes in vse petke v postu.
Ta dan darujemo svoj dar v višini denarja, ki ga porabimo za malico v Anin sklad. Anin sklad podpira socialno šibke otroke, zlasti prizadevne. Cena malice je okrog 800.- sit.
่e le moremo, gremo zve่er v cerkev, da stopimo skupaj z vsem ob่estvom na pot k Veliki no่i 2006.
Do 1. postne nedelje mama dodaja vsak ve่er med slavjem po eno sve่o. V nedeljo položi na sredino 5. sve่o in prižge prvo.

2. Do prihodnje 1. postne nedelje (sve่ke ne gorijo!).
- Ustvarimo vzdušje zbranosti,
- se pokrižamo,
- zapojemo katero koli postno pesem npr.: Oljsko goro, Duša le pojdi z mano, Vrnil se bom k O่etu... ศe ne zmoremo petja, pesem recitiramo.
- Po่astimo trpe่ega Gospoda: »MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
- Nakar mama ali o่e položi na postni križ prvo sve่ko na mesto, kot vidimo na priloženi risbi (kakor se pokrižamo z velikim križem).
- Sledi tišina, v kateri naj družina (bodisi s pomo่jo risbe, pisma, ali odlo่itev, ki jih povemo naglas) do sobote zve่er naredi nekaj postnih odlo่itev. Tri dni si torej vzamemo ่as za pripravo na odlo่itve (sklepe), ki si jih bomo povedali (zapisali...) v soboto pred 1. postno nedeljo.
- »Najbolje je, ่e vsi svoj sklep povemo naglas. Sklep naj bo samo eden, morda zaradi dobrodelnosti dva. Nekaj nasvetov bi bilo npr. »Ne bom zamujal maše, ne bom kadil, ne bom pil alkohola, ne bom zamujal nauka, ne bom govoril grdih besed, ne bom tepel bratca, se ne bom jezil zaradi hrane, ne bom kupoval sladkarij, podprl bom postno akcijo v župniji, daroval bom za potrebe Karitas, misijone...«.
- Možnosti je skoraj nešteto. Dobro je, ่e starši otroke malce usmerjajo, vendar naj dosledno spodbujajo postno odpoved. ศe v družini še ni primernega vzdušja za javne postne odlo่itve, naj jih naredi vsak zase v tišini.
- Po tej ustvarjalni tišini o่e povabi družino k molitvi: »Molimo kakor nas je u่il moliti naš Gospod, Jezus Kristus: O่enaš...«
- Na koncu o่e ali mama sklene slavje: »USMILI SE NAS, GOSPOD!« In odgovorimo vsi skupaj: »USMILI SE NAS!«

PABERKOVANJA

ZAศETEK STRANI

CERKVENI SHOD V VERONI

»Pri่evalci Vstalega Jezusa, upanje za ves svet«, je sporo่ilo dokumenta ob pripravah na italijanski narodni Cerkveni shod v Veroni (16. - 20. oktober 2006). Priprava in Shod imata namen odgovoriti na nekatera temeljna vprašanja in potrebe današnjega sveta. V dokumentu so jih strnili v naslednja poglavja: Kaj evangelij predstavlja v življenju kristjana? Kako Jezus Kristus lahko prenovi ta pogled, še posebej v vsakdanji razsežnosti? Kako lahko izoblikujemo nove antropološke poglede v dobi posploševanja? Katere oblike in kvalitete lahko opredelijo navzo่nost kristjanov v naši družbi v sedanjem zgodovinskem trenutku?
Dokument postavi v središ่e Kristusa, križanega in od mrtvih vstalega: »ki je temelj krš่anskega pri่evanja in upanja« (1. poglavje). V nadaljevanju so avtorji zelo poudarili iskanje krš่anske identitete, ki se najbolj pokaže v resni่nem pri่evanju (2. poglavje); kako uresni่evati oznanilo upanja (3. poglavje); pokazati najpomembnejša podro่ja ่lovekovega bivanja, kjer se upanje udejanja (4. poglavje). V zadnjem poglavju so izpostavili pet takšnih podro่ij, ob katerih se bodo poglobljeno pogovarjali v dneh Shoda in zajemajo: vsakdanje izkušnje; resni่ni okvir, v katerem lahko gradimo civilizacijo po meri ่loveka; na kakšen na่in med ljudmi prižigati upanje, ki ne vara. Tematski sklopi so: ่ustveno življenje, delo in praznovanje, krhkost stvarstva, tradicija, državljanska zavest. Pot priprave bodo oblikovali na vseh ravneh, v škofijah, regijah in na narodni ravni. S temi koraki želijo usmeriti pozornost k trem vidikom, ki so temeljna izhodiš่a Shoda: misijonski vidik, da se med ljudmi obnovi želja po oznanjevanju evangelija; kultura, kar pomeni možnost Cerkve da ่loveku današnjega ่asa ponudi nov, celovit pogled na življenje; duhovnost, kot pot svetosti, ki temu svetu pomaga pri njegovem izpopolnjevanju.


500. OBLETNICA VATIKANSKIH MUZEJEV

V torek, 14. februarja 2006 so v Tiskovnem uradu Svetega Sedeža predstavili program praznovanj 500. obletnice Vatikanskih muzejev. Vatikanski muzeji, skrinja neizmerne umetniške dediš่ine, ki jih je Janez Pavel II. imenoval: »Ena najpomembnejših vatikanskih vrat« izpolnjujejo 500 letno pri่evanje, kako je umetnost pomembno sredstvo evangelizacije in odraz Stvarnika, ki je Lepota. 14. januarja 1506 so na rimskem hribu Oppio našli skupino Laokontovih kipov, ki jih je papež Julij II. odkupil in so jih namestili v pala่i Belvedere v Vatikanu. Proslave bodo za่ele v marcu z odprtjem Krš่anskega muzeja, ki ga je leta 1756 ustanovil Benedikt XIV. Odprli bodo tudi nekaj drugih tematskih oddelkov. Praznovanja bodo zaklju่ili decembra s kongresom o cerkveni umetnosti in muzejih. V današnjem ่asu, ki je poln nasprotij, lahko o muzeju govorimo kot kraju sre่anja, razprav in dialoga med religijami in kulturami.
Aleš Rupnik

Med zapornikoma
»Zakaj pa si ti tukaj?« vpraša novi zapornik tovariša v celici.
»Ker je zapor preve่ zastražen!«

IZ ŽUPNIJ

ZAศETEK STRANI

KAPELA
PEPELNICA
V sredo pri่nemo letošnji postni ่as. Obred pepeljenja bo pri jutranji in pri ve่erni maši. Ta dan je strogi post. Sadove tega posta bomo namenili Aninemu skladu. Nabiralnik je zadaj v cerkvi.
KRIŽEV POT, MOLITEV V DRUŽINI
Postni ่as nas vabi k molitvi križevega pota, ki ga bomo molili v cerkvi ob torkih in petkih ob 19. uri. Za poživitev molitve v družini se poslužite tudi posebne postne priloge, kije priložena
Oznanilom.
PRVI ศETRTEK, PETEK IN SOBOTA
nas vabijo k molitvi za nove duhovne poklice in k pobožnostim v ่ast Jezusovemu in arijinemu srcu.
NAŠI RAJNI
22. februarja smo se na šempetrskem pokopališ่u poslovili od Terezije Rijavec (93) z Gr่ne. Naj po่iva v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
PEPELNICA
Maši bosta ob 7:30 v kapeli na Partizanski in ob 19:00 v cerkvi. Pri obeh mašah bo blagoslov pepela in pepeljenje. Postni dar tega dne in prihodnje, 1. postne nedelje, bomo oddali v veži za Anin sklad.
KRIŽEV POT
Pol ure pred ve่erno mašo je vsak postni petek v cerkvi pobožnost križevega pota.
PEVSKI ZBOR - DUHOVNA OBNOVA
V Vipavskem Križu je v soboto ob 14:30 duhovna obnova. Lepo vabljeni!
PRILOGA »PRI NAS DOMA«
V prilogi Oznanil bomo spremljali molitveno in slavilno potovanje k letošnji veliki no่i. Vzorce lahko prilagodimo svojim okoliš่inam in možnostim, poskrbimo pa, da slavja ne opustimo.
BIRMANCI - OGLEJ
Birmanci in spremljevalci se vpišejo v verou่nih skupinah takoj po po่itnicah za romanje 18. marca v Oglej in Gradež. Za prevoz prispevamo po 1.500 SIT. Hvala!

KROMBERK
SREศANJA ZA KATEHUMENE
V župniji so sre่anja vsako soboto ob 15. uri za tiste odrasle, ki se bodo udeležili predavanj za pripravnike za prejem sv. krsta in drugih zakramentov. Te่aj za te katehumene se za่ne pri cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici v nedeljo, 5. marca, ob 15. uri.
NAŠI POKOJNI
V torek, 21. februarja, smo spremljali k po่itku pri Sveti Trojici Alojza Šušmelja ( 67) Kek่eva pot 3A (župnija Kristus Odrešenik). K Tebi želim, moj Bog!
MAŠE MED TEDNOM
Od jutri, 27. februarja, bodo maše med tednom ob 18. uri.

OSEK
OZNANILA
Ko bom doma in bom zmogel maševati, bodo maše ob delavnikih zve่er v verou่ni sobi. Na pepelni่no sredo bo sveta maša v župnijski cerkvi ob 18. uri. Na postne nedelje (pri sv. Luciji) in petke (v župnijski cerkvi) bo pred sv. mašo v cerkvi tudi križev pot.
Starši verou่encev: prosimo, da po dve družini prevzameta ่iš่enje verou่ne sobe (vsako soboto). Za่nite že ta teden s prvim razredom.
Župnik Bogdan Bric se zahvaljujem za molitve in želje za boljše zdravje. V molitev priporo่am vse bolne, tudi katehistinjo Vido Li่en, ki je v teh dneh na zdravljenju v bolnišnici, in njeno mamo, ki je umrla pred kratkim.
BIRMANCI
se zahvaljujemo sestram v skupnosti TAU na Sveti Gori in animatorjem, ki ste lepo poskrbeli, da smo preživeli zares lep Duhovni vikend.
Spomnili smo se tudi bolnega župnika gospoda Bogdana Brica in z molitvijo prosili za njegovo zdravje in ่imprejšnjo vrnitev med nas.
SOLKAN
PEPELNIศNA SREDA - 1. marec
Sveta maša s pepeljenjem bo ob 18:00. Prihranke ob postu tega dne darujemo v ANIN SKLAD za družine z ve่ otroki. Damo jih v nabiralnik v cerkvi.
POST - ศas za ljubezen do bližnjega:
1. verou่enci in vsi župljani zbiramo sredstva za dva posvojenca na daljavo (po 60.000 SIT);
2. darovi za akcijo »streha nad glavo«, »svet za Darfur«...
3. 40 dni brez alkohola
POST - ่as za ljubezen do Boga:
1. družinska molitev ob postnem križu (vsaj en O่e naš);
2. križev pot v cerkvi: ob petkih po maši, ob nedeljah ob 9:40;
3. ve่emice, povezane z mašo;
3. veselo darovanje vsakodnevnih križev: »Zate, Jezus!«
PRVI PETEK,
prva sobota, v ่etrtek molitve za duhovne poklice.
SVETOPISEMSKA SKUPINA »BESEDA ŽIVLJENJA«
bo v sredo ob 19:00. Ta skupina je zaživela v februarju na pobudo ŽPS in v pripravi na leto Svetega pisma. V njej se sre่ujemo na prvo sredo v mesecu z namenom, da si pomagamo predvsem uresni่evati Božje besede.
NAŠI RAJNI
13. 2. je odšla k O่etu 93-letna Natalija Zega rojena Pahor, Ob parku 3. Gospod, daj ji ve่ni pokoj in doma่im svojo tolažbo!
ŠEMPAS
VEROUK
V tednu šolskih po่itnic ni verouka. S sre่anji nadaljujemo v ponedeljek, 6. marca. V postnem ่asu z verou่enci sodelujemo v akciji naše škofijske Karitas »Posvojitev na daljavo«.
PEPELNICA
Na Pepelnico bo maša v Šempasu ob 18:00. Med mašo bo obred pepeljenja. Vaš dar na Pepelnico namenjamo za Anin sklad, pomo่ družinam z ve่ otroki. Vaš dar tople malice (800 SIT) na vse postne petke lahko oddate v poseben nabiralnik zadaj v cerkvi, namenjamo ga za naše misijonarje na Slonokoš่eni obali.
Prav tako letos zbiramo hrano in higienske pripomo่ke v posebni škatli pri vhodu v cerkev. Naj tudi dobrodelnost zaznamuje naša postna prizadevanja.
PRVI PETEK
Na prvi petek dopoldne obiš่em bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k tihi molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko sveto spoved.
KRIŽEV POT
Križev pot bomo molili vsako nedeljo ob 14:00 v Šempasu in v Ozeljanu. Na 1. postno nedeljo molitev oblikujejo bogoslužni sodelavci (bralci in pevci).
SREศANJA S STARŠI
S starši verou่encev 5. razreda osemletke in 5. razreda devetletke se sre่amo v ponedeljek, 6. marca. Za 4. razred je sre่anje v ponedeljek, 13. marca. Sre่anja so ob 19:00.

POSTNA POSTAVA 2006
Pepelnica, veliki petek: Ta dva dneva je strogi post, ko se zdržimo mesnih jedi in se enkrat na dan do sitega najemo. Veže od 18. do za่etka 60. leta starosti.
Vsi petki v postu: Zdržimo se mesa in mesnih jedi. Veže vse od 14. leta starosti.
KATEHUMENAT
Se za่ne prihodnjo nedeljo ob 15:00 v konkatedrali.
TEศAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Nova skupina s sre่anji za่ne v nedeljo, 5. marca 2006, ob 15:00 v prostorih konkatedralne župnije.
POSTNA SREศANJA V KONKATEDRALI
Sre่anja bodo v predavalnici s pri่etkom ob 19:30.
1. ศETRTEK, 9. marca: dr. Tamara Griesser Pe่ar, CERKEV NA ZATOŽNI
KLOPI.
2. TOREK, 14. marca: dr. Bogdan Žorž, MLADI IŠศEJO REŠITVE TUDI V OKULTNEM.
3. ศETRTEK, 23. marca: dr. Marjan Turnšek, PRED IZZIVI PARANORMALNIH POJAVOV.
Vsi lepo vabljeni!
MINI ORATORIJ
V dneh od 10. do 12. marca bomo v okvirju okrožja Nova Gorica pripravljali mini oratorij z naslovom Don Bosko. Za่nemo v petek v konkatedrali od 16:00 do 19:00. Namenjen je za otroke do 12. leta. Vsi lepo vabljeni!
OKROŽNI PASTORALNI SVET
Skupina Karitas nas je na sre่anju 9. januarja 2006 obvestila o projektu nabirke hrane v adventnem in postnem ่asu v ve่jih nakupovalnih centrih v Novi Gorici, ki se je dobro obnesel. V postu bo potekala nabirka 11. in 18. marca 2006, v adventu pa na soboto pred drugo adventno nedeljo. Odgovorni do konca januarja pripravijo projekt glede organiziranosti v skupinah. V adventnem ศasu so se akcije udeležili samo mladi iz župnije Kristusa Odrešenika. Projekt bodo poslali voditeljem župnijskih Karitas v Okrožju, ki bodo poskrbeli za izpeljavo akcije.
Drugi projekt je skupina za pomo่ starejšim na domu, ki jo vodi Tea Leban. Spomladi organizirajo nadaljevalni te่aj nege starejšega oz. bolnika na domu. Po župnijah poskrbimo za oznanilo in nagovor. Na te่aj so povabljeni predvsem tisti, ki so že obiskovali prvih 39 ur te่aja. Še naprej je potrebno iskati nove prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati. Glede potreb in možnosti pomo่i poskrbimo za preto่nost informacij.
Tretji projekt je svetovalnica. Svetovalci sedaj sodelujejo tudi pri delitvi paketov s hrano.