|
LETNIK V I
|
ŠTEVILKA:24
|
7. NAVADNA NEDELJA
|
19. FEBRUAR 2006
|
ARHIV_LETNIK VI
DA, BOG NAS OZDRAVLJA!
Kolikokrat smo že slišali to zapisano resnico in
kolikokrat smo že tudi nanjo pozabili? Človek se bojuje z boleznijo in
trpljenjem vse od usodnega padca tam v edenskem vrtu. Ni več popolnosti, ni več
sreče, ni več božje prisotnosti, ampak sem kot človek zaznamovan z
nepopolnostjo, nenehnim hrepenenjem po izgubljeni sreči in iskanjem Boga, ki je
sicer ob meni, vendar se sam čutim večkrat tako daleč od Njega.
Božja beseda današnje nedelje govori vsem
kristjanom na srce, da se ponovno zavemo dejstva, da Bog dela vse novo, kot
kliče Izaija in da se starega ne spominja več, še posebej grehov, ki jih je
odpustil. »Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem, tvoje prestopke zaradi sebe
in se ne spominjam tvojih grehov« (Iz 43,25). Beseda nas spomni, da je Bog
zvest in da je v njem večni DA. Apostol Pavel zapiše v drugem pismu Korinčanom,
da imajo vse Božje obljube v Jezusu Kristusu svoj »da«. Evangelist
Marko, ki nas spremlja skozi aktualno liturgično leto B, pa predstavi Jezusa,
ki ozdravlja dušo in telo hromega, spuščenega skozi streho hiše: »ti pravim:
Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!«
Če je
že v stari zavezi veljalo za Boga, da odpušča, to velja v novi zavezi še toliko
bolj, kar je Jezus s svojim življenjem jasno izpričal. Na meni in tebi je, da v
to verjameva in se tudi Jezusovih nasvetov drživa. Moram priznati, da danes
kristjan večkrat prej verjame človeku alternativcu, kot Jezusu zdravilcu. Ni
dolgo, ko je klicala neka gospa s prošnjo da ji posredujemo telefonsko številko
znanega novogoriškega alternativca, češ da imamo pregled nad vsemi župljani. Na
naši primorski televiziji moreš v oddaji z vedeževalko slišati klic matere, ki
se zanima za zdravje svoje tridesetletne hčerke. In še bi lahko našteval
primere, ki kažejo kako se ljudje, čestokrat tudi nedeljski kristjani, obračajo
stran od Jezusa Odrešenika in zdravnika naših duš in teles in iščejo srečo pri
tistih, ki tega ne morejo zagotoviti.
Božje ozdravljenje je globoko in trajno, do
njega pa se dokoplješ samo preko vztrajnosti in potrpežljivosti. Doživeti božji
DA pomeni v veri čakati in sodelovati, v veri upati in ljubiti. Samo tako
srečaš in doživiš srečanje z Njim, ki te čaka, da se te dotakne in ozdravi. DA!
p. Krizostom
PRAVOSLAVNI NA PRIMORSKEM (3. del)
Še nekaj o pravoslavju: pravoslavna grška cerkev
je "sestra" katoliške cerkve. To sta dve krili istih pljuč, kot je
dejal pokojni papež Janez Pavel II.
Skupni so nam zakramenti, 7 vesoljnih koncilov,
vera (credo), svetniki do I. 1054... Nepomembne pa so razlike v obredih, v dogmatiki ter v cerkvenem
nauku, kar pa vse skupaj ni pomembno za odrešenje.
V Sloveniji danes živi okrog 50.000 pravoslavnih
vernikov, večinoma pripadnikov Srbske pravoslavne cerkve. Pravoslavni verniki
so pripadniki grške, ruske, srbske, bolgarske, romunske in drugih krajevnih
cerkva, ki jim načeluje Sveta carigrajska cerkev in njen vesoljni patriarh.
Jeziki cerkva so vedno bili jeziki krajevnih cerkva. Tako je slovesni jezik
bogoslužja slovanskih cerkva stara cerkvena slovanščina, predhodnica današnjih
južnoslovanskih jezikov. V srbski in ruski Cerkvi je v uporabi star julijanski
koledar. Vse ostale Cerkve pa uporabljajo gregorijanski koledar, ki je nastal v
drugi polovici 16. stoletja in se imenuje po papežu Gregorju XIII. Le ta
se uporablja za določanje »fiksnih« praznikov, pashalne pa se določa po starem
julijanskem koledarju. Pravoslavno bogoslužje je v glavnem peto. Sv.
evharistija se opravlja s kvašenim kruhom in črnim vinom. Zakramenti, ki so nam
enaki, se ločijo le po tem, da se sv. krst podeli istočasno s sv. maziljenjem
(birmo) in je ne podeljuje kasneje g. škof. Verniki se obhajajo po postu, obhajilo
se zmeraj podeljuje pod obema podobama. Pred prejemom obhajila je sv. spoved,
ki je lahko tudi skupinska. Tej pa sledi odveza. Sv. zakon je ločljiv le pred
cerkvenim sodiščem, kjer se eden od zakoncev lahko odveže. Cerkev ima lahko
poročene farne in neporočene samostanske duhovnike, kot so menihi in škofje.
Bistvena karakteristika pravoslavne duhovnosti
je kontemplacija z askezo. V pravoslavnih hramih ni instrumentalne glasbe in ne
sedenja. Razen ikon naslikanih po strogih pravilih umetniškega izražanja, ni ne
slik, ne kipov. Poleg tega ni izpostavljanja Najsvetejšega, čeprav lahko duhovnik
odnese sv. obhajilo k bolniku v obliki posušene drobtinice kruha, namočene v
sv. Gospodovi krvi. Pravoslavna cerkev ne pozna nauka o vicah. Prav tako pa ne
sprejema dogme o papeževi nezmotljivosti, kakor tudi ne dogme o Marijinem
brezmadežnem spočetju. Marija je pri pravoslavnih vernikih zelo čaščena,
imenujemo jo "Gospa Bogorodica".
Pravoslavni smo za vrnitev stanja kot je bilo
pred razkolom pred tisoč leti, ko je bil na čelu celotne Cerkve papež.
Pričakujemo, da bi vsaka krajevna Cerkev imela svojo avtonomijo-AVTOKEFALNOST
Kot mi je znano, velja to za obe sestrski cerkvi.
Le Sveti Duh zmore poseči, da do take rešitve
tudi pride!
Stanoje Kostadinovič
IZ ZGODOVINE NOVOGORIŠKIH SKAVTOV - STEG 1
V soboto 18.2.2006 smo skavti iz stega Angelskih
vrtnic, ki se srečujemo v cerkvi Kristusa Odrešenika, praznovali 10 letnico
delovanja.
Ideja o skavtih v naši župniji se je rodila
veliko prej, dodobra pa je zaživela, ko je poleti 1994 prišel v župnijo
Kristusa Odrešenika za kaplana g. Bogdan Vidmar, ki je pred tem aktivno deloval
med skavti v Postojni. Z njegovo pomočjo so se navdušenci za skavte začeli
povezovati z ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov). Prvo
srečanje neformalne skavtske skupine je bilo 21.4.1995. Od takrat so se v letu
1995 vrstila redna srečanja in »skavti« župnije Kristusa Odrešenika so se že
udeležili nekaterih dogodkov Primorske regije. Kot novo nastala skupina smo si
izbrali rutko v sivi in roza barvi. Siva barva na rutki pomeni novogoriški
beton, hkrati pa tudi sivino vsakdanjika, roza barva pa simbolizira vrtnice, ki
jih mesto nosi v grbu ter mladostno razigranost, ki jo v sebi nosijo skavti. Na
prvo zimovanje, ki je potekalo od 27. do 29.12.1995 smo se odpravili v Podmelec
ter tam hodili, odkrivali lepote narave ter se igrali. Sledile so prve skavtske
obljube, ki jih je 18.2.1996 v cerkvi Kristusa Odrešenika dalo prvih 5 skavtinj
in en skavt. S prvimi skavtskimi obljubami smo postali pravi skavti. Najprej je
zaživela četa (11-16let), kasneje tudi klan.
V prvih letih nas je povezoval in uvajal v
skavstvo g. Evgen Boltar. V veliko oporo so nam bili duhovni asistenti, ki so
nasledili g. Bogdana: g.Ivan Likar, g.Iztok Mozetič in g. Boštjan Toplikar.
Spodbujal
nas je g. župnik Gašper. Župnija nam je ponudila skavtsko sobo, ki smo si jo
uredili v kleti. Vedno več nas je bilo in leta 2000 so se voditelji odločili,
da bi bilo dobro, če bi imeli tudi krdelo (8-11) najmlajše skavte, poleg
čete(11-16) in klana (16-21), ki so do takrat dobro delovali že nekaj let. Tako
smo postali kot steg prava celota, skupina, kjer se mladi učijo z mladimi in
kjer se skupaj vzgajajo v dobre kristjane in zavedne državljane. Ker pa
skavtstvo ni zanimivo samo za mlade, imamo v župniji od leta 2003 tudi odrasle
skavte, ki so poleg svojih aktivnostih vedno pripravljeni, da priskočijo na
pomoč mladim.
"Če v svojem življenju obupaš nad skromnim
začetkom, se spomni, da je tudi hrast, tisto veliko in močno drevo, začel kot
majhen želod, ki je ležal na tleh." (Robert Baden Povvell, ustanovitelj
skavtov)
... Tako se je pred desetimi leti vse skupaj
začelo tudi v stegu Nova Gorica 1...
Ob našem jubileju smo Vas prejšnjo nedeljo
povabili na osrednjo prireditev, ki je bila v soboto 18.2.2006 ob 17. uri na
Osnovni šoli Frana Erjavca v Novi Gorici.
Danes, v nedeljo 19. febr. 2006 ob 11:00, imamo
zahvalno mašo.
Povzela
po gradivu stega Nova Gorica 1
Mojca Abram
Vseveda panda
KAJ BO Z NAMI?
Osmi februar je za nami. Nagrade so podeljene in
življenje teče dalje. Mene pa še vedno tišči v grlu (od neizgovorjenega in
potlačenega) in pri srcu zaradi vse te nekulture. Kultura je širok pojem. S
kulturo in nekulturo se srečujemo na vsakem koraku (na ulici, v šoli, gledališču,
avtobusu, trgovini, cerkvi..!) - skratka povsod. Tu nimam v mislih kulture, za
katero podeljujejo nagrade, ampak kulturo, ki ni nagrajena, a nas spremlja od
rojstva do smrti in še čez; to je kultura obnašanja, oblačenja, prehranjevanja,
reklame, govorjenja, sporočanja (v raznih občilih in medijih), urejanja okolja
in še in še. Človeku včasih zastane dih od vsega slišanega in videnega. V času,
ko je skoraj vse dovoljeno, se bohoti nekultura z izgovorom, da so novi časi,
da je to modno in da to počenjajo vsi. Da bi videli in slišali to »novo in
modno«, nam ni treba v igralnico ali v disko, ki ga eksorcist mariborske
škofije poimenuje satanov tempelj -satanova katedrala; dovolj bo šolski hodnik,
park, ulica, bližnji lokal in nekatere točke našega mesta. Tam se bomo srečali
z nekulturo v našem kraju. Če še malo postanemo in prisluhnemo govorici mladih
se nam koža naježi in se vprašamo: »Kam to vodi? Do kam bo to peljalo? Kje je
kultura govora?« S pevcem Kopitarjem se lahko vprašamo: »Bo moj vnuk še pel
slovenske pesmi, se bo zavedal svojih korenin?« Pel že, če ne drugje v vrtcu,
šoli, cerkvenem in drugih pevskih
zborih.
Kaj pa poslušal? Za to ni treba čakati na vnuke in pravnuke. To je že sedaj
prisotno. Izjema so mladi posamezniki, ki se ukvarjajo z glasbo in jim lepo
zveni domača, slovenska pesem, ki več kot nam pomeni Slovencem po svetu in v
zamejstvu. Ti jo govorijo in prepevajo, ker so ponosni na svoj narod in svojo
matično domovino. Slovenska pesem je njihova identiteta in jo zato prenašajo na
tujem živeče potomce. In Slovenci na Slovenskem? Do kdaj se bomo ohranili, če
najmanj otrok v EU rodijo Slovenke - povprečno 1,22 na Slovenko (Delo, 1.
februar). Slovenci si resnično žagamo lastno vejo. Število prebivalcev se je
sicer povečalo. Septembra lani nas je bilo 2.003.584, vendar na račun
priseljencev. Ob vsem tem mi prihajajo v spomin velikani naše zgodovine, ki so
veliko žrtvovali, pretrpeli in se izpostavili, da so nam jezik opilili in
ohranili. Slomšek je zapisal: »Ne sramuj se svojega ljudstva, ki je tvojega
naroda in ne pozabi svojega jezika...« (Življenja srečen pot)
Zelo prepričljiv je Bevkov Kaplan Martin
Čedermac, ki se ni pustil potujčiti. Takih Čedermacev, ki so ostajali zvesti
slovenskim koreninam, je bilo na slovenskem več. In kaj danes? Bodimo ponosni
na svoj narod, na svoj jezik in na uresničen sen naših prednikov - svojo
domovino!
Lučka
Rudež
SVOBODA VESTI (2. del)
Škof Tondra je v odprtem pismu za javnost o
vprašanju ugovora vesti zapisal, da prav razprava, ki se je razvila na
Slovaškem kaže »kako modro je bilo, da so v Temeljnem sporazumu določili, naj
se z dodatnim členom natančneje opredeli vprašanje ugovora vesti«. V
nadaljevanju je zavrnil očitke, da si s tem dodatkom želi Cerkev zagotoviti
privilegije. Tudi druge Cerkve, članice Ekumenskega sveta Cerkva imajo enake
možnosti z državo podpisati podobne sporazume. Poleg tega se lahko tudi
nekatoličani sklicujejo na sporazum s Svetim sedežem. Dodatek ne prinaša nič
novega, ampak samo natančno opredeljuje, kar je že v sporazumu.
Ob koncu pisma je škof Tondra nagovoril
krščanske politike, ne glede na strankarsko pripadnost. Sporazum ni »pridržana
pravica krščanskodemokratskega gibanja, ampak vsakega kristjana in tudi ne samo
katoličana«. Sporazum je vprašanje zaupanja, ki ga imajo državljani do izbranih
predstavnikov in vprašanje vesti, ker »kristjan ne more doma in v cerkvi
biti kristjan, v javnem življenju pa liberalec«.
Evropska komisija nima namena opomniti Slovaške
zaradi morebitne ratifikacije Dodatka k Temeljnemu sporazumu s Svetim sedežem
in njeni predstavniki se v tem trenutku s tem vprašanjem ne bodo ukvarjali, je
povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Frisco Roscam. Komisija je
zaprosila za mnenje »Mrežo neodvisnih strokovnjakov za osnovne človekove
pravice«, ker so to zahtevali v enem od odborov Evropskega parlamenta. Poleg
tega mnenje nima zavezujočega pomena, ampak je samo posvetovalnega značaja. V
mnenju so zapisali, da bi ponekod na Slovaškem za ženske lahko bila znatno
zmanjšana raven zdravstvenega varstva, ali pa te možnosti sploh ne bi imele
(očitno so v zdravstveno varstvo vključili tudi vprašanje splava in umetne
oploditve!). Zaradi političnih razmer Dodatek verjetno ne bo sprejet. Zato
nekateri že napovedujejo razpis referenduma o vprašanju ugovora vesti
IZKORENINJENOST SODOBNEGA ČLOVEKA
Glavni problem duhovnega stanja sodobnega
človeka je izkoreninjenost, je povedal nadškof Carlo Caffarra v Torinu ob
predstavitvi knjige »Benediktova Evropa v krizi kultur«. Sodoben človek je
izkoreninjen človek, ker njegovo življenje ni utemeljeno v svoji stvarnosti,
ker je bistveno prikrajšan za možnost ustvarjanja svoje prihodnosti, da se uresniči
kot človek. Evropa je svoje romanje začela v Atenah in ga potem nadaljevala
proti Jeruzalemu prerokov ter naprej proti Jeruzalemu Golgote in vrta
Vstajenja.
Istovetnost osebe, zakonskega življenja, družine
in družbe se je zameglila, ker človek ni šel po tej poti. Nadškof meni, daje
prenovo potrebno začeti pri vzgoji. Ni resne in prave vzgoje, če ne začnemo
graditi na temeljih kulture in tradicije.
Aleš
Rupnik
Napredek v matematiki
Aljoša ima probleme z matematiko in ker zelo rad
je, mu učiteljica zastavi vprašanje: »Mama ti da za malico dve hruški, v šoli
pa ti dam jaz še eno. Koliko hrušk imaš?« »Za prvo silo dovolj, gospa
učiteljica!«
KAPELA
ADVENTNA AKCIJA
naših veroučencev za pomoč njihovim vrstnikom v
misijonskih deželah se je zaključila na praznik Gospodovega raz-glašenja.
Misijonskemu središču smo posredovali dar naših veroučencev, 111.000 SIT. Bog
povrni njim in staršem, ki so jih spodbujali.
SREČANJA ZA STARŠE
S starši letošnjih prvoobhajancev se srečamo že
v tem tednu, z vsemi drugimi razredi pa v začetku postnega časa. Obvestila o
naših postnih srečanjih bodo dobili veroučenci pri verouku.
KRISTUS ODREŠENIK
SKAVTI
Včeraj in danes se veselimo in zahvaljujemo s
skavti za desetletno prehojeno pot. Medtem so se skavtstvu pridružili odrasli
skavti, ki požrtvovalno podpirajo razne dejavnosti v župniji (npr. postavitev
jaslic).
Ob 11:00 je zahvalna maša s sodelovanjem
skavtinj in skavtov. Čestitamo in voščimo blagoslova pri njihovem nadaljnjem
delu!
STARŠI
Danes in v torek se srečamo s starši predšolskih
otrok.
UKOJENCI
Februarsko srečanje bo v sredo ob 17:00.
VSAK ČETRTEK
Kot sad lanskega evharističnega leta je v naši
dnevni kapeli vsak četrtek eno uro pred večerno mašo čaščenje Svetega Rešnjega
Telesa. Vsi smo prisrčno vabljeni, da se pridružimo!
KROMBERK
PRIPRAVA NA KATEHUMENAT
Vsi odrasli, ki želite prejeti sveti krst ali
birmo, se oglasite v župnišču v soboto, ob 15. uri. Nato se vključite v skupno
pripravo, ki poteka pri župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici in se prične
na prvo postno nedeljo, 5. marca, ob 15. uri.
ŠOLSKE IN VEROUČNE ZIMSKE POČITNICE
se pričnejo v soboto, 25. februarja in končajo v
ponedeljek, 6. marca.
MLADINSKA SREČANJA V ŽUPNIJI Vabimo vse starše,
ki imate otroke od 15. leta (od 9. razreda) naprej, da se zberemo v veroučnem
prostoru v nedeljo, 12. marca, po maši, to je ob 10. uri. Pogovarjali se bomo o nujnosti mladinskih družabnih srečanj ter o
načinu, kako pritegniti mladino, da bi se že sedaj pripravljala na solidno, pametno
in krščansko življenje. Nujno je, da prideta oba starša.
Vsi namreč spadate v osnovno celico družbe ter
ste povabljeni, da naredite vse, kar je v vaši moči, da se mladi ne zgubijo v
vrvežu sedanjega pogubnega dogajanja.
ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE TER UČILNICE
Na vrsto pridejo starši otrok 8. in 9. razreda, nato starši
otrok prvih razredov. Naša krščanska vzgoja dobiva smernice za življenje po
božji besedi in po božji milosti prav v teh prostorih. Zato sta nam draga.
Spored čiščenja boste prejeli po vaših otrocih, ki obiskujejo verouk.
NAŠI POKOJNI
V ponedeljek, 13. februarja, smo se v Lokah
poslovili od Igorja Pavlina (1978) iz Lok 3a. Naslednji dan pa na istem
pokopališču od Vide vd. Seražin (1943) z Ajševice oziroma iz Branika 12a.
Kakor smo ju v velikem številu pospremili k počitku, tako naj bo obilna
tudi naša molitev zanju.
OSEK
V molitev in prošnjo za zdravje priporočamo
bolnega župnika g. Bogdana Brica, da bi se čimprej spet vrnil med nas
SOLKAN
VSAK VEČER POGLEDAM V
SRCE
... in se Bogu ter družinskim članom zahvalim za
mnogo lepega iz preteklega dne in ga prosim odpuščanja za tiste misli, besede
in dejanja, ki so bila »NE OČE« pa tudi »NE« bližnji. To vajo poskušamo delati
skupaj s pripravniki na zakrament sprave in njihovimi družinami.
SREČANJA STARŠEV
V torek 21. 2. ob 19:00 starši vero-učencev 1.
razreda; v sredo 22. 2. ob 19:00 starši veroučencev 2. razreda.
NAŠI RAJNI
8. februarja je Gospodar življenja k sebi poklical
102-letno Bogdano Saksida
roj. Franko, Šolska 24. Naj ji dobri Bog poplača za vse, kar je v svojem življenju
naredila za našo župnijo in skupnost (Marijina družba, šola...)!
ŠEMPAS
BIRMANCI
Zahvaljujem se sestram v skupnosti TAU na Sveti
Gori, animatorjem in vsem, ki ste oblikovali Duhovni vikend za birmance.
Pohvaliti želim tudi birmance za res lepo
sodelovanje, da smo se polni lepih vtisov in bogatejši vrnili domov. Prijavite
se za romanje h koreninam v Oglej in Gradež. Animatorji dobite gradivo za
srečanja v zakristiji.
VEROUK
V tednu pred šolskimi počitnicami bodo
veroučenci v okviru rednega verouka opravili sveto spoved.
KATEHUMENAT
Nova skupina uvajanja odraslih v krščanstvo
prične z delom na 1. postno nedeljo. S kandidati za katehumenat se srečamo v
torek, 21. februarja, ob 19. uri.
OKROŽNI PASTORALNI SVET
V skupini za BOGOSLUŽJE so na srečanju 9.
januarja najprej razmišljali o strežnikih. Dobrodošlo je, če si med župnijami
izmenjamo izkušnje. Predpogoj za povabilo novih strežnikov je njihov lastni
interes in podpora staršev. V Okrožju bomo za strežnike pripravili srečanje ali
pa romanje. Srečujemo se tudi s pomanjkanjem mežnarjev. Duhovniki delo v
zakristiji največkrat opravljajo sami. Mogoče bi bilo dobro ta problem
izpostaviti najprej na župnijskih pastoralnih svetih in ljudi vzgajati in
nagovarjati za morebitno sodelovanje. Prav tako ponekod potrebujemo izredne
delivce obhajila. Zanje je potrebno organizirati srečanje, da si lahko
izmenjajo izkušnje. Pevke in pevci so imeli v oktobru lepo srečanje na Sveti
Gori. Ena od nalog je, da se bolj poveže tudi otroške in mladinske zbore. Skupina
je za v bodoče predlagala izvedbo živih jaslic v božičnem času ali morda Pasijona
v postu. Domača literatura obstaja in bi to bilo možno izvesti.
KATEHUMENAT
Katehumeni, ki so stopili na pot uvajanja v
krščanstvo na začetku lanskega posta, se pripravljajo na prejem zakramentov pri
velikonočni vigiliji. Spremljajmo jih z molitvijo, predvsem pa z lepim zgledom
živetega krščanstva. Na tak način so lahko katehumeni spodbuda tudi nam. Na 1.
postno nedeljo pa bo pričela s srečanji nova skupina. Nagovorimo in vzpodbudimo
tiste, ki se odločajo. Še pred prvim srečanjem naj se oglasijo pri svojem
domačem župniku za pogovor.