LETNIK V I

ŠTEVILKA:22

5. NAVADNA NEDELJA

5. FEBRUAR 2006

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI

BLIŠČ IN BEDA
Goriško društvo za kakovost življenja je v Novi Gorici v četrtek 25. januarja predstavilo javnosti svojo skrb zaradi zasvojenosti z igrami na srečo. Da na Goriškem o tem skoraj nič ne vemo je zastrašujoče dejstvo. Strokovnjaki psihiatri, psihologi in drugi so nam predstavili kar nekaj podatkov o zasvojenih z igrami na srečo.
Ob poslušanju sem ves čas mislil na moj rojstni kraj Anhovo, ki mu sledim že skoraj 80 let. Pomislil sem na AZBESTOZO, ki je več mojih znancev iztrgala iz družin. Zaznamovani so tudi še živeči. Koliko vdov in vdovcev, koliko otrok brez staršev, koliko praznih hiš! Brali smo velikanske panoje: MILJON TON CEMEN TA ali AZBEST JE DANOST TEGA ČASA. Res je, da je naša cementarna prinesla denar in boljše življenje mnogim od Brd do Kobarida, mnogim pa je prinesla tudi prezgodnjo SMRT. Naselje Anhovo je skoraj izginilo. Mačke in psi se podijo po praznih poteh. Neizmerna bolečina in žalost!
NOVA GORICA. Mesto, ki smo ga polni življenjske moči in odločnosti, da Primorci hočemo ostati tu, Dozidali udarniško.
Ljudje, ki danes načrtujejo prihodnost našega mesta brez vednosti in privolitve ljudstva, načrtujejo njegovo prihodnost z bleščečimi napovedmi, da bomo imeli na Goriškem blagostanje: veliko delovnih mest in veliko denarja. To vse drži, toda zgodba se tu ne konča. Kaj pa posledice... Strokovnjaki so izračunali dobiček in tudi škodo. Zasvojenci z igrami na srečo in mamili, mladinski prestopki, obupanci, samomori, tatvine, razvezane družine, zapori, prostitucije. Vsi smo za primerno boljše življenje, toda ne za tako strahotno ceno.
TU JE HUDIČ NA DELU. Celo Kristusa je skušal: »Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš« (Mt 4,10). Kristus na drugem mestu pravi: »Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jan 8, 12).
NOVA GORICA, sama si pišeš zgodovino. Misli na bodoče rodove, da bodo ponosni na svojo preteklost. Da bodo rasli iz trdnih družin, v zdravju in zadovoljstvu, po naravnih načelih, ki so tudi evangeljski.
Stanko Medvešček

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

PRAVOSLAVNI NA PRIMORSKEM (1. del)
Leta 2005 je minilo 30 let prisotnosti pravoslavnih vernikov v teh krajih. Ta prisotnost je mogoča ob nesebični pomoči sestrske slovenske katoliške cerkve. Le v Ljubljani imamo pravoslavni svojo cerkev, drugje nam bogoslužne prostore posoja katoliška cerkev, za kar smo izredno hvaležni. V Celju in Mariboru sta bili pred drugo svetovno vojno dve cerkvi, podobni tej v Ljubljani. Obe so Nemci porušili med drugo svetovno vojno. Cerkev v Ljubljani je "preživela" zahvaljujoč italijanski okupaciji. Danes obstajajo pravoslavne cerkvene občine še v Mariboru, Celju, Kranju, Novem Mestu, v Bojancih v Beli krajini, v Kopru in v Novi Gorici. Cerkvena pokrajina pa ima svoj sedež v Zagrebu, predseduje ji mitropolit zagrebško-ljubljanski Jovan Pavlovič, ki je pristojen tudi za občine v Italiji; v Trstu, Vicenzi, Milanu, Pistoji in Firencah. Njegov namestnik je ljubljanski paroh Peran Boškovič. Pravoslavno Cerkev imenujemo tudi or-todoksna.
Izraz ORTHODOXIA je nastal v prvih stoletjih krščanstva na vzhodu, kjer je bilo veliko cerkvenih pokrajin, ki niso pravilno slavile Boga. Zlasti pa ne po kalcedonskem cerkvenem zboru (leta 431), ki je učil, da je Jezus Kristus Bog in človek. Nekatere Cerkve, kot je etiopska in koptska, so še naprej trdile, da sta se v Jezusu združili obe naravi, to imenujemo MONOFITIZEM. Poleg tega pa so se širila še druga nepopolna učenja. Zato so se tiste cerkve, ki so sledile naukom koncila, imenovale pravoslavne.
V tistih časih smo bili vsi vzhodni in zahodni kristjani člani ene svete katoliške cerkve. Šele po velikem razkolu l. 1054 se je vzhodna cerkev poimenovala pravoslavna, zahodna pa katoliška.
Zagrebška pravoslavna pokrajina oz. metropolija združuje pravoslavne škofije na področju Hrvaške: slavonsko, karlovško, dalmatinsko in ljubljansko na področju Republike Slovenije. Pravoslavni so se naseljevali na področju habsburške monarhije zlasti po uporih proti turški oblasti. Sledile so selitve ali »seobe«, o čemer piše tudi Miloš Crnjanski v svoji trilogiji. Te selitve so se nadaljevale preko območja današnje Vojvodine in Slavonije ter se ustavile pri
Lepavini pri Varaždinu, kjer so menihi ustanovili samostan in kasneje "vretanijsko eparhijo", predhodnico zagrebške škofije. V Dalmacijo in Liko so šle selitve z juga vse do Pule in Trsta. V kraljevini Jugoslaviji so bile pravoslavne župnije v Ljubljani, Celju in Mari boru. Tu so bili med pravoslavnimi tudi Slovenci. Poleg teh je bilo veliko ruskih emigrantov v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani, ki so se sem zatekli pred boljševiško revolucijo.
V povojni Jugoslaviji je bilo ogromno delovne emigracije, pravoslavni so se naseljevali v nove kraje, zlasti na Primorskem po priključitvi k matični državi.
Stanoje Kostadinovič

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

IMENA IN GODOVI
IME
Vsako leto dobimo koledar. V mislih imam npr. Marijanski koledar, na katerem so zapisani godovi pomembnejših svetnikov.
Takšnega bi morala imeti vsaka družina, posebno mlada. Da bi bilo manj zmede, čudaštev, tujega, nepremišljenega in nejasnega okrog izbire imen otrok in kasneje okrog njihovih godov. Ne bi razpravljala o zadregi, kulturi in okusu staršev, ki izbirajo imena svojim otrokom »kar tako«, včasih na meji okusa. Zastavilo se mi je vprašanje: »Kako je z godovanjem pri nas?«
GOD
Pri verouku sem se o tem pogovarjala z otroki. Zbrali smo osnovne podatke, da bi izdelali koledar naših praznovanj in se tudi na ta način spomnili drug drugega.
Ko sem vprašala, »kdaj godujete?«, je nastala tišina in radovedna zadrega. Posamezniki so sicer vedeli za svoj godovni dan in imenovali svojega nebeškega zavetnika, večina pa ni vedela ničesar, ne o svojem imenu, še manj o godu.
David je bil izjema, ki me je preseneti la. Naslednjo uro je prinesel Sveto pismo in pokazal besedila, ki govorijo o kralju Davidu.
NEVEDNOST
Ker sem želela premostiti težavo, sem otrokom posodila drobni knjižici z naslovom - Kdaj goduješ? Predlagala sem, naj knjižici nesejo domov in doma ugotovijo, kdaj godujejo oni sami in njihovi domači. Za tem je še vedno ostalo nekaj nejasnosti.
Zadrege nisem opazila samo pri otrocih, ampak tudi pri nekaterih odraslih. Govorili so: »Ja, god! Oh, saj to pa ni pomembno!«
Ko sem voščila za god dobremu znancu, ki ima vse zakramente (kar ni merilo vednosti) in nosi ime enega od štirih evangelistov, mi je dejal: »Pri nas tega ne praznujemo in se tega sploh ne spomnimo.« Slišala sem tudi: »Jaz na to nič ne dam!«
ZAKAJ IME IN GODOVANJE?
V Svetem pismu piše: »...poklical sem te po imenu« (Iz 43,2) in dalje: »Na obe dlani sem te napisal »(Iz 49,16) Bog nas torej kliče po imenu in v njegovi ljubezni so napisana naša imena. Ljubi vsakega človeka in ne dela razlik. Ker gleda v srce, nas zaradi nenavadnega, »modnega« imena ne bo zavrgel, le mi bomo ostali brez posrednika, priprošnjika (svetnika), ki sliši naš klic in pri Bogu posreduje za nas. Godovni dan svetnika in nas, ki nosimo po tem svetniku ime, je običajno dan svetnikove smrti (rojstva za nebesa). Z imenom smo tako povezani s svetnikom in po svetniku z Bogom. Svetniki so naši poslanci v »nebeškem parlamentu...« Naši krstni zavetniki, niso samo naši vzorniki, ampak so tudi naši priprošnjiki. In če že otrok ve, da ima poleg angela varuha v nebesih še svojega zavetnika, ki zanj skrbi, ga varuje in Boga prosi zanj, se bo imel kam zateči in bo vedel, da nekomu, ki je pri Bogu, ni vseeno, kako je z njim.
Lučka Rudež
RAZVAJANE ŽIVALI IN SESTRADANI OTROCI - 2. del
Ob tragediji neurja Katrina so morali izprazniti New Orleans. Takrat se je veliko ljudi upiralo, da bi se rešili, ker se niso mogli ločiti domačih ljubljenčkov, kar je povzročilo nemajhne težave. Amerika ne bi bila Amerika, če ne bi nekaj poslancev v Kongresu takoj vložilo zakonski pred log, na podlagi katerega bi izdelali poseben program za izselitev živali.
KAM SE ZADEVA OBRAČA?
Živalim moramo nuditi primerno oskrbo, tudi zdravstveno. Jasno! Vendar... Melbournski dnevnik Herald-Sun je jeseni poročal, da so v Avstraliji nekateri lastniki domačih ljubljencev oskrbeli magnetno resonanco za živali. Med julijem in oktobrom 2005 so uporabili magnetno resonanco za pse in mačke v Melbournu več kot 60 krat, kar pomeni 1.200 avstralskih dolarjev na žival (742 €). Med klijenti teh uslug je tudi »neki« Steve Kastelic, ki je oskrbel vrhunsko zdravljenje svojemu nemškemu ovčarju, ko je obolel za rakom, tudi s kemoterapijo, in plačal 12.000 dolarjev, kar znese 7.400,00 €, ali okroglo 1.800.000,00 sit.
RACHEL JOHNSON
Medtem seje prva oglasila komentatorka Rachel Johnson, ki je v tedniku Spectator zapisala: »Za naše ljubljenčke trošimo, kakor da bi ne bilo nekega jutri. Zanje skrbimo s tako zavzetostjo in s takim udobjem, da jim lahko zavidajo naši starejši ljudje v domovih.« In nadaljuje, da vedno bolj izginja meja med gospodarji in njihovimi ljubljenci, ali kakor jih vedno bolj označujejo, med ljudmi in štirinožnimi ljubljenčki »za družbo«.
PREDNOSTI  DOMAČIH ŽIVALI
Ponekod so živali že v prednosti, če primerjamo njihovo zavarovanje z zavarovanjem ljudi. Živali imajo skoraj popolnoma krito zavarovanje, medtem ko se krčijo zavarovalne pravice za ljudi. Zdravilstvo se ukvarja celo s problemi obnašanja živali (»psihjatrija«). Zavarovalne police stanejo za pse od 73 € do 726 €, odvisno od rase psa, njegove starosti in obsega zavarovanja. Ko živali poginejo, so zanje ponekod že krematoriji in žarno »pokopališče«... Tudi mačke stanejo. Pri dnevniku Telegraph so izračunali, da stane ena mačka v svojem življenju lastnika 13.800,00 €, če ji nudijo celotno oskrbo in zdravstveno varstvo.
Kult domačih živali je tolikanj narasel, da bogataši darujejo v sklade za domače ži vali ogromne vsote.
Dave Duffied in njegova žena sta npr. darovala v te namene najprej 200, potem pa še 93 milijonov dolarjev...
ANN VENEMAN
Ann Veneman je izvršna direktorica UNI-CEF-a. Pred Božičem je dejala: »Ne more priti do trajnega napredka, če ob tem zanemarjamo najbolj potrebne otroke, tiste, ki so najbolj ranljivi, izkoriščani in zlorabljeni.«
KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE
Govori o tej zadevi takole: »V nasprotju s človeškim dostojanstvom je po nepotrebnem trpinčiti živali ali oteževati njihova življenja. Prav tako je nedostojno človeka, trositi zanje vsote, ki bi prvenstveno morale lajšati bedo ljudi. Živali smemo ljubiti; ne moremo pa jim izkazovati na klonjenosti, kakršno dolgujemo samo osebam.« (KKC2418)
Zbral: Gašper Rudolf

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SREDNJEEVROPSKI KATOLIŠKI SHOD
Dežele, udeleženke Srednjeevropskega katoliškega shoda nadaljujejo s sodelovanjem na področju pastorale. Na srečanju tajnikov osmih škofovskih konferenc, so se 16. januarja v Mariazellu o nadaljnjih korakih pogovarjali tajniki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Na kraju osrednje prireditve v maju leta 2004, so se predstavniki osmih Cerkva srednjeevropskega prostora dogovorili, da bodo v času od 5. do 8. februarja 2006 v okviru romanja v Rim predstavniki mladih iz teh držav papežu Benediktu XVI. izročili knji gopričevanj, ki so nastala na srečanju v Mariazellu. Krajevne Cerkve osmih dežel se bodo srečale tudi na Svetovnem dnevu družin v Valenciji. Vsaka država bo organizirala romanje za družine in sodelavce družinske pastorale, da bodo v Valenciji poglobili teme, s katerimi se ukvarjajo v vsakdanjem delovanju. Kakor poroča SIR, italijanska katoliška tiskovna agencija, bodo o dogajanju v teh osmih deželah obveščali drug drugega. Škof Andras Veres, generalni tajnik Madžarske škofovske konference se je pogovarjal s pred stavniki Avstrijske škofovske konference s ciljem, da naredijo program boljšega sodelovanja med tema dvema Cerkvama. Ob 850. obletnici nastanka Mariazella vabi Avstrijska škofovska konferenca predstavnike Katoliške cerkve sosednjih držav na mednarodno romanje v to avstrijsko marijansko svetišče 8. septembra 2007. Osrednje mašno slavje bo predvidoma vodil papež Benedikt XVI.
ŠKOFJE OBJAVILI »BESTSELLER«KRISTUS, UPANJE ČLOVEKA
V Belgiji je velik uspeh doživel koledar, ki so ga izdali belgijski škofje. Nekateri bi mogoče razmišljali, da gre za običajen koledar s 365. dnevi za leto 2006, a na tem koledarju so za vsak dan dodali še molitev. Prav to je spodbudilo ljudi, da ga kupujejo, tako da je bilo v zelo kratkem času prodanih 30.000 izvodov, kar pomeni, da si je koledar s tem zaslužil naslov Uspešnica. Kakor so zapisali pri tiskovni agenciji SIR, je to svojevrstno knjižico sedaj že težko dobiti. Kot piše belgijski tisk, ne predvidevajo ponovnega tiskanja, če pa bi do tega prišlo, bi ponatis izšel šele februarja, kar praktično pomeni prepozno. Izdajo koledarja so škofje naredili kot del projekta, ki ga imajo za leto 2006, ko v celi Belgiji slavijo »Leto molitve«.
Vsak svoj del
Otrok se dere, ker se ne pusti umiti.
»Lahko bi mi pomagal umiti otroka,« reče mlada mamica očku, »saj je končno napol tudi tvoj otrok!«
Očka mirno: »Moja polovica lahko kar kriči!«

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
BIBLIČNA SKUPINA
prične z delom to sredo, 8. februarja po večerni maši.Vabljeni vsi, ki se želite bolj poglobiti v sveto pismo.
S SREČANJA ŽPS
Na srečanju smo pregledali izpolnjevanje sklepov prejšnjih srečanj in stanja na področju verouka, priprave na birmo in prvo sveto obhajilo. Voditelji komisij so poročali o uresničevanju njihovih sklepov in nalog, ki so si jih zadali, naši predstavniki pa o zadnjem srečanju Okrožnega pastoralnega sveta. Posebej pa smo izpostavili:
skupina za bogoslužje naj prevzame pripravo molitvenih ur za duhovne poklice ob prvih četrtkih pred večerno mašo;
v postu naj se v molitev križevega pota ob petkih vključijo veroučenci po posameznih razredih;
mladi naj se vključijo v postne akcije nabiranja hrane po trgovinah, ki jih pripravlja Mestna Karitas;
iz našega župnijskega koledarja;
naš župnijski praznik praznujemo na belo nedeljo (letos 23. aprila), praznik prvega svetega obhajila bo 21. maja, župnijsko romanje na Sveto Goro bo predvidoma 28. maja, srečanje starejših 3. ali 10. junija, župnijski piknik pa 18. junija;
sklepi, ki jih oblikuje ŽPS, naj se objavijo na oglasni deski v cerkvi.
NAŠI RAJNI
31. januarja smo se na pokopališču pri Sv. Trojici v Kromberku poslovili od Davida Komela (78) iz Nove Gorice. Naj počiva v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET Poudarki s seje ŽPS 30. januarja:
veroučence iz 3. in 4. razreda ter njihove starše prosimo, naj velikodušno pomagajo iz nelagodja ob zmanjšanju strežniške skupine. Predlagamo (vabimo) prostovoljno služenje ob oltarju enkrat na mesec;
gospodarski svet bo čim prej predložil program za hišo na Partizanski 40, sicer bo najbolje hišo prodati; ostrešje pa tako in tako kliče po celotni prenovi;
ker se na Goriškem odvija poleti okrog pet programov oratorija, zaprosimo župnije, naj uskladijo termine tako, da bo pokritega čim več poletnega časa in se o tem obveščamo;
staršem in birmancem bomo predložili v marcu župnijski počitniški program;
streho nad bogoslužnim delom cerkve je treba še spremljati.
STARŠI
Danes je srečanje s starši birmancev, na katerem si razdelimo gradivo za nadaljnjih pet srečanj po domovih.
BIRMANCI
Skupine naj bi zaključile svoje delo najkasneje do nedelje 2. aprila. Vmes bomo romali v Oglej in Gradež.
KONCERT
Danes ob 17:00 je pri nas koncert, ki ga prireja Komorni orkester Nova. Vabljeni!

KROMBERK
SESTANEK STARŠEV BIRMANCEV
je bil v četrtek 26. januarja. Prisotni so bili skoraj vsi starši. Govorili smo o duhovnem vikendu na Sveti Gori od 17. do 19. februarja. Starši so bili pripravljeni in so se javili, da bodo spremljali otroke pri tej duhovni obnovi. Prav tako sodelujejo tudi kot animatorji pri pripravi otrok na birmo 2007.
Njihov katehet jih je spodbujal, naj svoje otroke spremljajo tudi pri domačih nalogah.
OSEK
DAN BOLNIKOV
Na god Lurške Matere Božje, 11. februarja, bo svetovni dan bolnikov: zato bo to soboto ob 17. uri v župnijski cerkvi pri oltarju lurške Marije sv. maša s povabilom in namenom za starejše in bolne.
GOSPODARSKI SVET
V sredo, 8. februarja, ob 19:00 uri bo seja župnijskega gospodarskega sveta. Pogovorili se bomo o pripravi obnove streh župnijske cerkve in se podrobneje seznanili z administrativnimi postopki, o katerih preberite spodaj.
POMOČ ZA OBNOVO
Župnijsko cerkev sv. Martina v Oseku čaka splošna obnova: najprej dotrajanih streh, ozdravitev fasade in nato pozabljene notranjosti...
Od jeseni 2004 župljani namensko zbiramo v fond za prepotrebno popravilo in ureditev naše glavne cerkve. V oktobru 2005 smo se s predračunom obrnili na Mestno občino Nova Gorica s prošnjo za pomoč. Letos, 25. januarja so nam pisno obljubili, da bodo v tem letu denarno podprli obnovo strehe. Pred 10. januarjem smo se prijavili na razpis Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v Ljubljani in prosili za sofinanciranje obnove naše župnijske cerkve v Oseku. Upamo, da nam bo ministrstvo pomagalo! Zavod za varstvo kulturne dediščine -območna enota Nova Gorica je načrtovani obnovi te cerkve dal kulturnovarstveno soglasje in pogoje.
SOLKAN
SREČANJA STARŠEV
V nedeljo 12. 2. pri maši ob 10:00 in po maši starši s prvoobhajanci. Skupaj z njimi naredimo nov korak: vsak večer po gledamo v svoje srce.
NAŠI RAJNI
27. januarja je odšla v večnost k Očetu 84-letna Ivanka Drašček, Pionirska 21, 31. januarja pa 27-letna Mija Možina, Soška 6. Križanemu sta bili podobni v hudi bolezni, naj bosta zedinjeni z Vstalim v poveličanju. Sorodnikom sožalje!
ŠEMPAS
BIRMANCI
Od 10. do 12. februarja bomo konec tedna preživeli v skupnosti TAU na Sveti Gori. Starši so na srečanju prejeli gradivo, kaj na duhovnem vikendu potrebujete.
SREČANJE STAREJŠIH
Ob godu Lurške Matere Božje se s starejšimi župljani srečamo v soboto, 11. februarja, ob 16:00 v Ozeljanu. Srečanje pripravlja skupina Karitas.
SREČANJA S STARŠI
S starši 9. razreda in srednješolcev se srečamo v torek, 14. februarja, ob 19:00.
NAŠI RAJNI
V Ozeljanu smo se v ponedeljek, 30. januarja poslovili od Srečka Špacapana
(59), Ozeljan 126b. Naj počiva v miru.
14. SVETOVNI DAN BOLNIKOV
11. februarja 2006, na bogoslužni spomin lurške Matere Božje, bomo praznovali 14. svetovni dan bolnikov. Lansko teto smo ta dan obhajali v marijanskem svetišču Mvolyé v Yaoundéju... Prihodnji svetovni dan bolnikov bo v avstralskem mestu Adelaide... Ob tej priložnosti se želi Cerkev s posebno skrbjo skloniti k trpečim in usmeriti pozornost javnega mnenja na vprašanja, povezana z duševnimi motnjami, ki prizadevajo že eno petino človeštva in predstavljajo zares pereč družbeno-zdravstveni problem. Ko se spominjam pozornosti, ki jo je moj častitljivi predhodnik papež Janez Pavel II. namenjal temu vsakoletnemu spominu, se želim tudi sam, dragi bratje in sestre, duhovno pridružiti svetovnemu dnevu bolnikov, da se skupaj z udeleženci pomudim pri premišljevanju stanja duševno bolnih v svetu, in zato, da obudim zavzetost cerkvenih skupnosti k pričevanju rahločutnega gospodovega usmiljenja do teh ljudi. ... Treba seje zavedati, da so dolgotrajni oboroženi spopadi na raznih koncih sveta, ponavljajoče se naravne nesreče ogromnih razsežnosti in širjenje terorizma zahtevali ne le osupljivo veliko število mrtvih, temveč so v nemalo preživelih ljudeh povzročili duševne pretrese, ki jih je velikokrat težko odpraviti. Dalje tudi v gospodarsko visoko razvitih deželah strokovnjaki ob nastajanju novih oblik, duševnih bolezni priznavajo tudi slab vpliv krize nravnih vrednot. To pa veča čut osamljenosti, spodkopava običajne oblike družbene povezanosti, začenši z družino; v takem stanju so bolniki odrinjeni na rob družbe, posebej še duševni bolniki.
Iz poslanice svetega očeta (Benedikta XVI.