LETNIK VI st

ŠTEVILKA:20

3. NAVADNA NEDELJA

22. JANUAR 2006

EDINOST MED KRISTJANI
Teden pred praznikom spreobrnjenja apostola Pavla vsako leto poveže kristjane različnih krščanskih cerkva v skupni molitvi za edinost. Po eni strani to kaže, da se zavedamo in sprejemamo Jezusovo naročilo, da moramo biti med seboj edini, če hočemo biti dejavni in učinkoviti pričevalci Božjega kraljestva med nami. Po drugi strani pa je molitvena osmina za edinost kristjanov priznanje, da smo zaradi različnih vzrokov v zgodovini krščanstva to edinost razbili in nam je še vedno ni uspelo sestaviti v takšno celoto, ki bi odražala Kristusa in njegovo oznanilo odrešenja.
Ob spoznanju, da je edinost nujna, če hočemo biti zvesti svojemu Gospodu in Učeniku, pa se pojavlja vprašanje, kaj edinost v resnici je in na kakšen način prihajati do nje. Predvsem se moramo varovati dvojega: edinost ni v tem, da pričakujemo od kristjanov drugih krščanskih cerkva, da bodo vsi postali katoličani. Po drugi strani pa edinosti tudi ne moremo graditi na ta način, da se sami od-povemo resnicam in nauku svoje Cerkve in zvodenimo svoje izročilo, da bi ga prilagodili izročilu drugih.
Edinost kristjanov je Jezus Kristus. Na svet ni prišel z namenom, da bi odpravil razlike med ljudmi in med narodi. Ni oznanjal in vzpostavljal uniformnega kraljestva, v katerem bi bili vsi enaki. Petra ni spremenil v Pavla in Pavla ne v Petra, Judov ne v Grke in Grkov ne v Jude. Oznanjal in po kazal pa je, da mora med Petrom in Pavlom zaradi njegovega imena zaživeti ljubezen, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. In to je edina pot, ki ljudi ne postavlja vsaksebi in ne ustvarja nasprotnikov, pač pa tudi danes vodi k pravi edinosti. Edinosti torej ne gradimo s spreminjanjem drugih, ampak s spreminjanjem svoje predstave, ki jo imamo o tej naši skupni nalogi.
P. Stane Zore

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

FILIP TERČELJ - OB 60. OBLETNICI SMRTI
Težko je pisati o duhovniku-mučencu, ki je za vero in narod daroval svoje življenje. Preganjala sta ga totalitarna sistema, ki sta Primorcem grenila življenje v dvajsetem stoletju, fašizem in komunizem.
Slednji mu je vzel tudi življenje. Filip Terčelj je bil vipavski rojak, rojen 2. februarja 1892 v Grivčah pri Šturjah. Po končani škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, se je leta 1913 vpisal v ljubljansko bogoslovje. Junija 1917 je v Ljubljani pel novo mašo, njegova prva kaplanska služba je bila v Škofji Loki. Leta 1921 je nadaljeval študij teologije v Nemčiji.
Po vrnitvi na Goriško je začel z neutrudnim narodnobuditeljskim delom, zlasti med mladino. Znan je bil kot sposoben organizator, izvrsten pridigar, prosvetni delavec. Bival je v Alojzijevišču. Postal je tajnik Prosvetne zveze, ki je vključevala 162 katoliških prosvetnih društev na Goriškem. Njegovo delovanje je bilo trn v peti fašističnim prenapetežem, ki so ga konec leta 1931 zaprli. Med mučnimi zaslišanji so mu očitali iredentistično delovanje v korist Jugoslavije. V začetku leta 1932 so ga konfinirali v Campobasso v pokrajini Molise. Zanj so posredovale ugledne osebnosti.
Po enem letu se je smel vrniti, toda kmalu seje moral izseliti v Jugoslavijo. Sprejel je službo kateheta na poljanski gimnaziji, stanoval pa je v ljubljanski umobolnici, kjer je bil hišni duhovnik. Po vojni so ga nove oblasti zaprle. Počutil se je izdanega, po vsem kar je dobrega naredil in trpel za primorske Slovence.
Ko so ga izpustili iz zapora, se je želel vrniti na Goriško, toda oblast mu tega ni dovolila. Ostal je brez stanovanja in sredstev za preživljanje. Zato so ga nekateri duhovniki prosili, da jim je hodil
pomagat na različne župnije. Župnik Franc Krašna iz Sorice ga je tako prosil za pomoč ob božiču 1945. Po praznikih, 7. januarja 1946, sta se skupaj odpravila v dolino proti Železnikom, da bi z avtobusom nadaljevala pot v Ljubljano. Na poti sta ju aretirala neznana moška, verjetno terenca, in ju odgnala v nasprotno smer proti Podbrdu. Blizu Davče sta ju izročila enoti KNOJ-a, ki je stražila nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo. Knojevci so Terčelja in Krašno ustrelili in ju zakopali v gozdu. Tedanje komunistične oblasti so razširile govorice, da sta zbežala v cono B, domačini pa so pozneje našli brevir v gozdu. Krajevne oblasti iz Kranja so leta 1947 ukazale, naj vse neznane mrliče ustrezno pokopljejo. Tako so domačini iz Davče oba ubita duhovnika prekopali na svoje pokopališče, svojci pa so jima pozneje postavili nagrobni spomenik. O njunem tragičnem koncu priča zapis pod zvonikom župnijske cerkve v Davči: "...Oba zahrbtno umorjena."
Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

IZBIRA BIRMANSKEGA BOTRA II. DEL
Tobijevo izbiro angela lahko primerjamo z izbiro birmanskega botra. Pomembno je, da ga birmanec izbere sam in mu lahko zaupa, da pozna pot življenja. Šele potem lahko skupaj odideta na pot kakor angel in Tobija .
S Tobijem in angelom je šel tudi pes, ki je simbol prijateljstva in zvestobe. Ko se je spustila noč, sta se utaborila ob reki Tigris, v njej si je Tobija hotel umiti noge. Iz vode pa se je prav tedaj pognala velika riba, da bi mu odgriznila nogo. Tobija je zakričal, angel pa mu je rekel: »Zgrabi ribo in jo ukroti.«. Storil je tako in privlekel ribo na suho. Po angelovem naročilu je prerezal ribo, izvlekel iz nje žolč, srce in jetra ter jih shranil, kajti ti so bili koristni kot zdravilo.
Reka simbolizira prelomnico v življenju. Je nov izziv. Tobija kot pubertetnik, mladostnik, se izgovarja, da se hoče umiti, v resnici pa samo Bog ve, kaj je hotel delati po vodi. Voda je izziv za izkušnje, da si nabiramo nova življenjska spoznanja.
Kolikokrat se starši namesto otroka poženemo v vodo, ne da bi se zavedali, da ga s tem prikrajšamo za bogato izkušnjo premagovanja nevarnosti, ki nanj prežijo v reki življenja..
Vloga angela - botra, ki ni član družine pa je, da mu reče: »Zgrabi ribo, premagaj to oviro, presezi jo!« Skratka riba kot izziv! Ta je tudi nevaren, vendar si starši ne moremo privoščiti, da ne bi pomagali in svetovali. Ker smo le starši. Tako si otroci samo ob starših ne morejo nabrati izkušenj, medtem ko ob botrih-angelih, pa lahko. To je temeljna vloga botrov. Niso poklicani, da bodo reševali probleme in delali namesto njih, ampak da bodo pravočasno spodbudili : »Zgrabi ribo! Sposoben si, saj zmoreš!«
Tobija je izvlekel iz ribe srce, ki simbolizira voljo do življenja, veselje do življenja, polnost življenja; jetra, simbol rednega čiščenja odnosov, čiščenje življenja; in žolč, ki pomaga prebavljati najtežje prebavljive snovi. Pomaga predelovati najtežje snovi. Če se pa razlije, je smrtno nevarno. Če si izkušnje nabiramo tako, da se počutimo gospodarje svojih izkušenj, da premagujemo ovire, potem so koristne, če pa se žolč razlije oziroma, če podležemo oviram, smo premagani.
V mnogih primerih je potrebna motivacija, da so otroci sami sebe vredni, vredni tudi odnosov, ljubezni, lepega in plemenitega življenja. Tobija se kasneje začne vračati k svojim staršem. Ko pride do njiju, ima s seboj žolč, s katerim pomaže očetu oči in oče spregleda. Šele ko se bodo otroci sposobni za življenje, samostojni in z lastnimi izkušnjami vrnili in jih bodo starši sprejeli takšne, lahko tudi sami uvidijo, kaj je pomembno za polno življenje.
Inga Vendramin

ODMEV PRAZNOVANJA
Božični in novoletni prazniki so za nami.Utihnilo je pokanje petard, ki ni praznovanja prav nič polepšalo. Obratno - vse to pokanje je nasilno vdiralo v mir božične noči in kasnejših dni. Razredčilo se je tudi »bombardiranje« mnogoterih reklam in laskavih ponudb, ki so vabile v potrebne in nepotrebne nakupe. Če si prevzel vlogo opazovalca, so se ti ljudje s preobloženimi vozički in raznovrstnimi paketi prav zasmilili. Mar je zanje ves smisel praznovanja v preobilici izbrane prehrane in pijače ter v velikih škatlah z darili? Ob vsem tem predprazničnem brezglavem vrvežu, vabljivih izložbah, premnogih sprejemljivih in kičastih razsvetljavah, ki so zasvetile že v začetku adventa, ni bilo težko spoznati, da je božič postal izziv za trženje. Trgovci z novci si manejo roke. Kaj vse so spravili na streho in pod streho borne Betlehemske štalice (votline). Zastrli so nam pravi božič in preusmerili pozornost v blišč in bedo potrošništva, v uživanje in zabavo.
Spomnimo se na one tri najstnice, ki so izgubile življenje v noči od petka na soboto - tik pred božičem - v neobvladljivi in nekontrolirani množici, ki se je zgnetla tudi preko trupel. Ali ni ta velika sprevrženost in norost tudi zasvojenost, ki je ne ustavi niti smrt? Seveda je!
Premnogi mladi in manj mladi se več ne znajo zabavati brez alkohola in ubijajoče hrupne glasbe, ki ima svoj podtalen namen. O zasvojenosti s tovrstno glasbo pišejo in govorijo tovrstni strokovnjaki. Z njo se ukvarjajo terapevti. To sploh niso nedolžne stvari. In starši največkrat sploh ne vedo, od kje neki izhaja sprevrženo obnašanje njihovih mladostnikov.
Ob tem opazovanju in razmišljanju še nekaj vprašanj:
a.         Ali so nas vse te preobložene police, vabljive izložbe in razkošne razsvetljave potešile, prostile, notranje umirile?
b.         So raznovrstna darila (tudi dragocena) ljudem prinesla mir, pravo veselje in tolikanj iskano
srečo?
c.         Je bilo tolikšno nakupovanje res potrebno? Ali ni bila le nakupovalna mrzlica (tratenje časa in denarja), potrošniška zasvojenost in farsa, ki skriva notranjo praznino?
d.         Zakaj je prav v teh prazničnih dneh kljub pestri ponudbi raznovrstnih zabav, toliko klicev v stiski in samomorov?
e.         Zakaj je toplino in svetlobo božiča zamenjala tema smrti?
Verjetno je to zato, ker bolj kot materialne dobrine, potrebujemo drug drugega. Več nam pomeni in nam da topla beseda, veder nasmeh, svetel, iskren pogled, stisk roke, nežen objem ter občutek, da smo sprejeti, da nismo sami in dejstvo, da smo ljubljeni in da ljubimo.
Taka je tudi pristna vsebina božiča. Bog vstopa v naša revna življenja po svojem Sinu, da bi se ob njem učili živeti, praznovati in biti skupaj.
Lučka Rudež

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA- 15. DEL
V mesto na Renu, ki so ga v stari dobi imenovali »Colonia«, mesto romanskih cerkva in prelepe gotske katedrale, je papež na srečanje z mladimi prispel iz letališča Köln/Bonn, kjer so ga pričakali predsednik Köhler s predstavniki civilnih oblasti in kardinal Lehmann z drugimi predstavniki cerkvenih oblasti.
»Prvič po izvolitvi stojim danes na tem mestu, prepoln veselja na tleh moje domovine, Nemčije«, je povedal papež, ko se je vsem zahvalil za ves trud ob sprejemu in organizaciji XX. svetovnega dneva mladih.
Prav iz tega letališča, ob svečanem spremstvu in po srečanju z nemškimi škofi v nadškofijskem domu, ki jih je povabil »k novemu zagonu v pastorali«, se je 21. avgusta papež vrnil na svoj škofijski sedež v Rim.
Ob slovesu je lepo povedal: »V srcu prepolnem vtisov in občutkov na vse te dni se vračam v Rim. Na vas vse kličem obilje Božjega blagoslova za prihodnost vedrega napredka, sloge in miru«. S tem tudi zaključujemo povzetek sporočila, ki ga je papež Benedikt XVI. posredoval mladim in nam na XX. svetovnem dnevu mladih v Kölnu.

INTERNET IN KATOLIŠKA CERKEV
V Italiji so Web strani, povezane s katoliškim svetom, narasle na 10.000, je objavilo uredništvo katoliških strani, skupina ki spremlja razvoj Web strani povezanih s Cerkvijo, z namero ustanovitve katoliške mreže.
Najbolj obiskane so Web strani namenjene glasbi, radiju in televiziji ter sakralni umetnosti. Francesco Diani, informatik, ki upravlja z banko podatkov novih Web strani, je za Radio Vatikan povedal, da je 2391 župnij, ki imajo svojo Web stran, katoliška združenja 2067, cerkveni redovi pa 1222. Od teh strani pa je najbolj obiskana stran Katoliške akcije, najstarejšega narodnega laiškega združenja.
»Internet je način navzočnosti Cerkve v tretjem tisočletju«, je rekel Diani in ob tem poudaril, kako so ljudje Cerkve pokazali veliko sposobnost prilagajanja novim tehnologijam.

MLADI NOVINARJI
Novinarka Isabel De Bertodano je bila izbrana za voditeljico Mednarodne mreže mladih novinarjev pri UCIP-u v Ženevi. 29-letna novinarka uglednega britanskega katoliškega tednika »The Tablet« je kot novinarka delovala v Latinski Ameriki. Mednarodna mreža mladih novinarjev združuje katoliške novinarje, urednike, izdajatelje in foto-reporterje do 35. leta starosti iz vsega sveta. Utemeljena je bila leta 1987 in deluje v okviru Mednarodnega združenja katoliškega tiska (UCIP) iz Ženeve. Prvi koordinator in eden od pobudnikov Mreže je sedanji generalni tajnik UCIP-a Joseph Chittilappillv.
Aleš Rupnik

Zdaj je jasno
"Mama, ali je res, da je prišel moj bratec iz nebes?"
"Seveda je res!"
"Zdaj razumem! V nebesih imajo radi mir, zato so ga poslali vreščat k nam. Ali ne, mama?"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV
O edinosti med kristjani razmišljamo in zanjo molimo vsak dan pri večerni sveti maši. Molitveno osmino bomo sklenili v sredo, 25. januarja, na praznik spreobrnitve apostola Pavla, največjega oznanjevalca Kristusovega evangelija.
ZBIRKA MOHORJEVE DRUŽBE
Na redno letno zbirko celjske Mohorjeve družbe za letos se lahko naročite do konca januarja.
NAŠI RAJNI
V torek, 17. januarja, smo na pokopališču pri Sveti Trojici v Kromberku pokopali Slavko Tomažič (74) z Grčne. Gospod naj ji nakloni večni mir, domačim pa svojo tolažbo.

KRISTUS ODREŠENIK
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Člane Župnijskega pastoralnega sveta obveščamo, naj pričakujejo vabilo na prvo sejo v tem letu za 30. januar 2006, zvečer. Hvala!
STARŠI
Danes in v torek se srečamo s starši veroučencev 1. in 2. razreda, prihodnji teden pa s starši veroučencev 3. in 4. razreda.
KIOSK - NAROČNINE
Dosedanje in nove naročnike na revije, knjige in časopise, ki prihajajo v naš kiosk, prosimo, da čimprej obnovijo naročnino za letos, oziroma da postanejo novi naročniki katere od verskih revij ali časopisov. Hvala!

KROMBERK
URA V ZVONIKU IN LEPŠANJE NOTRANJOSTI ŽUPNIJSKE CERKVE
Že prihajajo prvi darovi za novo uro v zvoniku. Veseli smo vsakega daru. Prav tako boste zadovoljni tisti, ki boste prispevali, ko boste slišali bitje ure ter urejeno zvonjenje. Ta dar bo torej za našo skupnost, za naše potrebe. Ko bo vse to urejeno v februarju, boste šele začutili spremembo v župniji. Ter kako je »nekaj« manjkalo v teh 80 letih. Prosimo, da v dobrem mesecu vsi prispevate. Zebe nas v cerkvi, to vsi pošteno občutimo. Vemo, da bo to delo zelo drago ter da učinek ne bo zadovoljiv. Saj bomo komaj omilili ostrino mraza. Ogrevanje cerkve bo največji letni strošek Naša cerkev, v notranjosti, razen treh oltarjev in orgel, nima umetniških del. Stene so prazne. Kamniti oltarj e narejen iz obhajilne mize, ambon je lesen, krstni kamen je sedaj neuporabljiv. Lestenec na sredi cerkve je bil prej za večno luč pri obhajilni mizi. Neonske luči na stenah ne sodijo v ta prostor. Pač pa prejšnji lestenci obogateni.
Dragi župljani. Ali si predstavljate, kako bi izgledala naša župnijska cerkev, če bi bila na steni za oltarjem primerno velika Marija Tolažnica žalostnih v freski ali mozaiku?
Sem zadovoljen in vesel, da kritično spremljate obnove naših cerkva. S tem pokažete, da se zanimate, kaj se dogaja ne samo na gospodarskem, ampak tudi na duhovnem področju. (Vizija župnika v večerni tišini, ko vas in vaše naslednike spremljam skozi čas. To pa ni vse...Kaj pa pastoralna in duhovna obnova otrok, staršev, mladine in odraslih. Veliki Arhitekt ima svoje načrte. Tudi mi smo vključeni v to gradnjo in obnovo, ki jo imenujemo DUHOVNOST ALI HOJA ZA KRISTUSOM)

OSEK
VEROUČNA PRIPRAVA
V letošnjem januarju, ob sobotah do poldne, smo z deklicami 2. in 3. razreda (ni dečkov) začeli s srečanji - uvajanjem v zakrament odpuščanja - sveto spoved. Kasneje bomo imeli še uvajanje v sveto Evharistijo - mašo in obhajilo. Srečanja vodi domači župnik.
Prav tako smo pet sobot popoldne, v decembru in januarju, s 7. in 8. razredom začeli s srečanji za sveto birmo v letu 2007. Ta srečanja vodi katehistinja Vida Ličen.
NEKAJ ŠTEVILK
Naša župnija ima okrog 750 prebivalcev, večina katoličanov. V letu 2005 smo krstili 3 novorojenčke, prvoobhajancevje bilo 8, cerkveno poročeni 3 pari, umrlo je 5 župljanov - trije s cerkvenim obredom.
VERSKI TISK
Naročniki, obnovite naročnino do nedelje, 29. januarja. Prosimo, ne odpovedujte duhovne hrane! V letu 2005 smo imeli naročenih: 80 Ognjišč, 35 Družin, 20 Mavric, 10 Misijonskih obzorij, 6 Prijateljev in 5 Mohorjevk.
DENARNI DAROVI
Kvatrna nabirka v decembru je znašala 17.500 SIT; pri prazničnih mašah pri sv. Luciji 73.800 SIT; božični in novoletni ofri za novo streho na župnijski cerkvi so prinesli 150.000 SIT; domači so ob dveh pogrebih po novem letu darovali 70.000 SIT za cerkvene potrebe. Hvala in Bog povrni vsem s svojimi darovi!
MED RAJNE
6. januarja smo pri sv. Luciji pospremili Marijo Pervanje (80 let) iz Oseka 105. Božja svetloba, ki je vodila sv. tri kralje k Jezusu, naj spremlja pokojno in žalujoče na poti v nebeško domovino!

SOLKAN
6. SEJA ŽPS
bo 23. januarja ob 19:30. Obogatimo jo s svojimi predlogi in molitvijo.
OTROCI ZA LAČNE OTROKE
Na praznik sv. treh kraljev so veroučenci obdarili Jezusa v jaslicah s prihranki adventnega in božičnega časa: 90.930 SIT in 30 €.
KRST
14. januarja je s krstom postala Božji otrok Mija Možina. Najboljše želje in voščila!
NAŠI RAJNI
V večni dom so odšli: 9. januarja 82-letni Anton Lorenzutti, Mizarska 11, 11. januarja 77-letni Mirko Pajek (tudi »solkanski apostol«), M. Klemenčiča 7 in 13. januarja 93-letna Marija (Marica) Leban, Mizarska 12. Naj se spočijejo v Božjem miru!

ŠEMPAS
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
S skupino za oznanjevanje in s katehisti se srečamo v torek, 24. januarja, ob 19:00.
SREČANJA S STARŠI
S starši birmancev se srečamo v ponedeljek, 30. januarja, ob 19:00.
ADVENTNA AKCIJA
Veroučenci so v adventni akciji »Otroci za otroke« zbrali 73.100 SIT. Hvala za velikodušen dar in zgled.

EKUMENSKI SLOVARČEK
EKUMENIZM je prizadevanje za popolnejšo edinost med kristjani. Beseda je grškega izvora in pomeni vesoljni svet. Gibanje se je pričelo v začetku 20. stoletja kot gibanje za zbliževanje med anglikanci in protestanti. Po 2. vatikanskem koncilu pa se je gibanju pridružila tudi katoliška Cerkev.
KRISTJANI smo vsi, ki priznavamo Jezusa Kristusa za Božjega sina in se poskušamo ravnati po svetem pismu, še posebej po učenju Jezusa Kristusa, ki je zapisano v štirih evangelijih.
KATOLIČANI smo pripadniki zahodne, katoliške Cerkve, ki smo zvesti rimskemu papežu kot namestniku Jezusa Kristusa na zemlji in vrhovnemu pastirju Cerkve.
PRAVOSLAVNI so verniki pravoslavne ali ortodoksne Cerkve. Veliki vzhodni razkol je v 11. stoletju Cerkev razdelil na vzhodno, pravoslavno, in zahodno, katoliško. Bolj kot teološke razlike so pomembne in vidne razlike, ki izvirajo iz vpetosti krščanstva v določeno kulturo. Vzhodne cerkve so največkrat organizirane po narodih oz. državah in so med sabo neodvisne. Rimskemu papežu odrekajo vrhovno oblast v Cerkvi.
PROTESTANTJE so pripadniki različnih protestantskih Cerkva. Te so nastale po nastopu Martina Lutra leta 1517, ko je v 95 tezah kritiziral nekatera ravnanja Cerkve in predlagal nove teološke poglede na nekatera teološka vprašanja. Po njegovem more človeka rešiti samo vera, samo milost in samo sveto pismo. Na tem nauku je zraslo na stotine manjših krščanskih verskih skupnosti, še posebno po zahodni Evropi in Ameriki.