LETNIK V I

ŠTEVILKA:19

2. NAVADNA NEDELJA

15. JANUAR 2006

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI
STRPNOST IN SPOŠTLJIVOST
Sveta Gora
Da svetogorski patri frančiškani pojasnjujejo v prilogi današnjih Oznanilih svoje ravnanje v denacionalizacijskem postopku, ni nič posebnega. Vsakogar, ki je kakor koli povezan s Sveto Goro, zanima, kako tam stvari potekajo. V zvezi z bogoslužjem in zakramenti in tudi, kdaj bo npr. odprt Romarski dom, kdaj bo urejena okolica svetišča ipd.
Ko pa so patri prisiljeni, da se mo rajo opravičevati in celo braniti zaradi tega, ker pričakujemo, da se svetišču vrne, kar mu je bilo ukradeno, postane človeka sram. Toliko bolj, kolikor smo oddaljeni od »tistih« časov...
Kadar medij, ki o tem poroča, zamolči, kar so povedali patri in prikrije njihove argumente, laže. in seje nestrpnost. Zato ta kratek uvod v strpnost in spoštovanje.
Strpnost postane nestrpnost
V javnosti se mnogi obnašajo, kakor da so iznašli strpnost. Posebej gostolijo o njej, kadar v medijih grdo govorijo o Cerkvi in kristjanih. Kristjani govorimo raje o resnici in neresnici, prevari in laži, krivdi, grehu in spravi... »Iznajditelji« strpnosti s posebnim užitkom poučujejo, zlasti kristjane, kaj je strpnost in kaj sovražen govor. Že mislec in pesnik Goethe (+ 1749) je dejal, da bi morala biti strpnost na delu samo kratek čas med urejanjem problemov. Strpnost je namreč žaljiva za tistega, do katerega nekdo goji strpnost in je packa na podobi tistega, ki se ima za strpnega. Biti strpen namreč ne sme biti napor in mučenje sebe. Zaradi tega bi strpnost morala trajati samo kot vmesno, začasno, kratko obdobje za tiste, ki so nestrpni (in sovražni) do vseh, ki so drugačni od njih. Prejšnjo nedeljo je večtisočglava množica npr. ploskala nestrpnemu in žaljivemu govorcu. V kar so nas prizadevni mediji takoj vsrkavali...
Spoštovanje
Zrela, pokončna in trajna drža ni strpnost, ampak spoštovanje. Kdor spoštuje, ni treba, da je strpen, je pač resničen in sproščen. Videti je, da smo prišli samo do vmesnega stanja, ko je postala na Slovenskem strpnost v bistvu zamegljevanje lastne nesposobnosti, da bi se dvignili do spoštovanja.
Svetogorski patri niso dobili besede, ker jih medij ni spoštoval. Ne le njih in Svete Gore, ampak nasploh. Nespoštovanje postane tako način življenja, govorjenja in sporočanja.
Gašper Rudolf

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

ALOJZIJEVIŠČE V GORICI
V ulici Don Bosco v Gorici stoji veliko poslopje, ki se ga starejši še vedno spominjajo pod imenom (slovensko) Alojzijevišče.
Ta vzgojni zavod je nastal iz potreb časa in je odigral pomembno vlogo pri izobraževanju ter vzgoji slovenske mladine. Namenjen je bil slovenskim dečkom iz dežele Goriške, ki so želeli nadaljevati šolanje na mestni nemški gimnaziji. Zavod jim je nudil učno pomoč in jim omogočal cenovno ugodno namestitev, saj so večinoma prihajali iz nepremožnih družin. V začetku so v zavod sprejemali fantiče, ki so obiskovali goriško pripravnico, kar jim je pozneje olajšalo opravljanje sprejemnega izpita za državno gimnazijo.
Glavni pobudniki ustanovitve zavoda so bili goriški slovenski duhovniki, ki so sestavili poseben pripravljalni odbor. Predsedoval mu je stolni kanonik Ivan Mercina, pomembno vlogo pa je odigral tudi bogoslovni profesor Anton Mahnič. Leta 1891 je zavod sprejel prve gojence.
Poimenovali so ga po sv. Alojziju, zavetniku mladine.
Naslednje leto so ustanovili še društvo Alojzijevišče, ki je upravljalo zavod. Ta je prvo leto deloval na goriškem gradu v hiši Contavalle, pozneje pa v današnji ulici Favetti, tedaj ulica Vetturini. Leta 1895 so kupili lastno hišo v današnji ulici Don Bosco, tedaj ulica Soškega mosta. Cvetoče delovanje zavoda je prekinila prva svetovna vojna, ki je močno poškodovala poslopje. Po vojni so ga zasedli begunci. Odbor društva Alojzijevišče si je prizadeval za pridobitev vojne odškodnine in čimprejšnje ponovno odprtje zavoda. Pri tem se je izkazal duhovnik Virgil Šček, tedanji poslanec v italijanskem parlamentu.
Na praznik sv. Treh kraljev leta 1923 je obnovljeno Alojzijevišče ponovno odprlo svoja vrata.
Tedanjim fašističnim oblastem je bil slovenski zavod v Gorici seveda napoti. Zato so leta 1930 imenovali vladnega komisarja in jeseni istega leta dosegli razpustitev odbora društva Alojzijevišče. Ker se je komisar izkazal za slabega upravnika, je bilo poslopje zavoda leta 1936 pod ceno prodano vojaškim oblastem in je pozneje služilo za vojašnico. Leta 1945 je Alojzijevišče ponovno za živelo.
Odbor zavoda se je zelo trudil, da bi mu bilo vrnjeno pred vojno odvzeto premoženje. Žal neuspešno, kajti Alojzijevišče je lahko delovalo le kot najemnik v lastni hiši. Zato so leta 1977 prenesli delovanje v hišo ob Zavodu sv. Družine. Zasluga Alojzijevišča je predvsem v tem, da je nudilo pomoč pri šolanju številnim primorskim izobražencem, tako cerkvenim (nad 70 gojencev - duhovnikov) kot v drugih poklicih.
Med drugimi so se tam šolali: Ivan Pregelj, Alojzij Res, Joža Lavrenčič, Alojz Gradnik, Narte Velikonja...
Renato Podbersič ml

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

ZBIRA BIRMANSKEGA BOTRA - I. DEL
Tako starši kot otroci, smo po vseh župnijah našega Pastoralnega okrožja zakorakali v pripravo na birmo, ki jo bomo obhajali prihodnje leto. Stekla so prva srečanja po skupinah, Sveto pismo je v vsaki družini, v teh tednih so za birmance in, delno za starše, dvodnevne duhovne obnove na Sveti gori.
Ob vsem tem so se začela pojavljati tudi vprašanja, ki so navidez oddaljena, o birmanskih botrih. Morda bo komu pri izbiri botra pomagal povzetek iz Tobijeve knjige.
Tobija je bil dober, pošten, pobožen človek. Imel je sina Tobija. Delal je tudi težke stvari. Čimbolj mu sin od rašča, tem bolj skrbi zanj. Ko pride nekoč ves utrujen domov, leže ob obzidje počivat. Na obzidju so gnezdili vrabci. Zgodilo se je, da mu je iztrebek padel v oko in je oslepel. Če to prenesemo na odraščajočega otroka in njegove starše, lahko razberemo, da je bil Tobija do tedaj priden in ubogljiv otrok. Sedaj pa odrašča! Ko so otroci majhni, jih imamo doma, jih kontroliramo. Ko odraščajo, nam vzame pogled. Imamo občutek, da nič več ne vidimo. Toliko skrbi imamo, da oslepimo. In moramo priznati, da ni pregleda. Ne vidim več svojega otroka, ga ne prepoznam, sem slep. Kar povzroča nove strahove in nesporazume.
Ko Tobija oslepi, pokliče svojega sina in mu pravi: »Jaz sem oslepel. Pojdi k mojemu sorodniku. Ko sem bil še mlad, sem pri njem shranil deset ta lentov,. Pojdi po tisto bogastvo, da boš lahko s tistim živel, saj jaz ne morem več skrbeti zate.«
Tobijo skrbi le, kako mu bodo verjeli, da mu ono bogastvo pripada. Oče naroči svoji ženi naj mu napiše potrdilo in ga podpiše. Tobija pa nadalje pravi, da ne pozna poti, ne ve ne kod ne kam. Oče mu predlaga, naj pogleda, če pozna kakega človeka, ki pozna pot. In sin išče takega človeka ter naj de Rafaela, ki se pozneje izkaže kot angel.
Očetu pravi: »Našel sem ga, Rafael mu je ime.« Oče ga vpraša : »Ali ima čas?« »Ima.« Prišel je, da bi našel kakšno delo. Ravno prav. Pokliče ga in ga vpraša, ali bi šel z njim in ali pozna pot. Rafael pozna pot, velikokrat je bil tam. Tobija ga predstavi očetu, ta se z njim pogovori in mu zaupa sina.
Inga Vendramin

»Cerkveni dokumenti priporočajo birmanske botre, ki so resnično predstavniki živih in apostolsko dejavnih občestev. Če to niso, jih velja nenehno spodbujati, da bi imeli v birmanski in pobirmanski pastorali pomembno vlogo. Potrebno jih je opozoriti na negativne vplive, ki jih pri birmancih povzročijo neprimerna darila. Leta jih namreč lahko usmerijo stran od pravega razumevanja zakramenta in celotno prizadevanje v pripravi postavijo pod vprašaj.«
(Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, Ljubljana 2002, štev. 205)
BLAISE PASCAL IN IGRA LOTA -  II. DEL
Verjetnost pa se seveda ne ukvarja zgolj z metanjem kock, kovancev in podobnim. Če bi sedaj želeli izvedeti kakšna je verjetnost, da bo jutri v Novi Gorici sijalo sonce, bi morali spremeniti način razmišljanja. Nimamo več števila ugodnih dogokov, ki bi ga lahko delili s številom vseh dogodkov. Torej bo potrebno zapustiti klasično metodo, ki smo jo uporabili pri opazovanju meta kock, in uporabiti "frekvenčno" ali "spoznavno" metodo. Frekvenčna metoda povezuje verjetnost s statistiko. Če je jutri, recimo, 16. januar in imamo na razpolago meteorološke podatke za zadnjih 100 let za Novo Gorico, potem lahko preverimo kolikokrat je bilo v zadnjih 100 letih 16. januarja sončno. Če je bilo vreme takšno tridesetkrat v zadnjih 100 letih, potem lahko sklepamo, da bo tega dne sončno vreme z verjetnostjo 30%.
Seveda meteorologi ne delajo tako. Oni analizirajo ciklonska in anticiklonska območja, temperature, vetrove in perturbacije, da dobijo "spoznavno" oceno, kakšno bo vreme. To je običajna pot za vremensko napoved. Poenotenje treh modelov za verjetnost, torej klasičnega, "frekvenčnega" in "spoznavnega" je prišlo šele v XX. stoletju z aksiomatsko teorijo Kolmogorova.
Za zaključek še nekaj misli. Matematična povezava med klasično in frekvenčno teorijo je zapisana v zakonu velikih števil. Ta izrek pravi, da če je klasična ocena verjetnosti 1/6, npr. pri dogodku, da vržemo 5 pik pri metu ene kocke, potem se frekvenca, da pade 5 pik, če neskončnokrat vržemo kocko, ustali pri 1/6. Z drugimi besedami, če velikokrat vržemo kocko, potem bo približno 1/6-krat padlo 5 pik. Na tem izreku, čeprav uporabljenem na zgrešen način, sloni razmišljanje tistih, ki sledijo številom, ki "zamujajo" pri igri lota. Pri izreku gre namreč za neskončno število metov, torej za "limitni prehod". V resnici limitni prehodi ne obstajajo in veliko število žrebanj je še najboljši približek za neskončnost, ki nam je na voljo. Toda kaj hočete da je 150 žrebanj, če jih primerjamo z neskončno? Tako razmišljanje pri sledenju številk, ki že dolgo niso bila izžrebana, torej ki "zamujajo", bi delovalo samo, če bi imeli na razpolago neskončno časa in denarja. V resnici so žrebanja lota, pri katerih se vsak teden vrnejo v boben številke, ki so bile izžrebane prejšnji teden, stohastičen proces "brez spomina". Z drugimi besedami, ni razloga za to, da bi si recimo število 87 zapomnilo, da že 150-krat ni bilo izžrebano in bi zato bilo bolj verjetno, da bo izžrebano v 151-tem žrebanju. V resnici bo imelo število 87 v 151-tem žrebanju ravno tako verjetnost, da bo izžrebano, kot ob kateremkoli drugem žrebanju.
Zapomnite si to, ko boste izpolnjevali listek za loto.
Andrej Perne

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA - 14. DEL
Kot romar je papež z mladimi, ki so nosili križ in Marijino podobo Svetovnega dneva mladih, obiskal kölnsko stolnico, kjer je molil pred relikvijami svetih Treh kraljev. V katedrali se je srečal in nagovoril mlade, ki so invalidi, ali pa imajo težave v razvoju. Na trgu pred katedralo je zbrane nagovoril in poudaril, kako zelo je povezan s Kölnom, saj je kot profesor več let stanoval v njegovi bližini, v Bonnu. Od tam je rad prihajal na številna srečanja s prijatelji. Tesno je bil povezan z nekdanjim nadškofom kardinalom Josephom Fringsom, ki ga je povabil, da je bil na II. vatikanskem koncilu njegov osebni teolog.
»Brez svetih Treh kraljev«, je rekel papež: »Mesto Köln ne bi bilo isto. Prav tako mu poseben pečat dajejo številni svetniki tega mesta.« Vse prebivalce je zato povabil, da odkrijejo duhovno, resnično podobo tega mesta in da prepoznajo, kakšno dediščino so za prihodnje pripravili mladi kristjani, udeleženci Sve-

KRISTUS, UPANJE ČLOVEKA
V Anconi so pripravili škofijski zbor na temo »Kristus, upanje človeka«. S tem so v škofiji začeli priprave na narod ni shod, ki bo v Veroni od 16. do 20. oktobra. Kot gost jih je v predavanju nagovoril milanski nadškof, kardinal Tettamanzi, ki je govoril o: »Cerkvi, ki ne samo zahteva, ampak s spoštovanjem in blagostjo predlaga resnico, ker je učiteljica in mati. Predvsem v preizkušnjah je potrebno znati »poslušati, se z njimi srečati in med seboj sodelovati«. Osebno dostojanstvo pripada vsem, vsakemu človeku, ne glede na njegove življenjske izbire, tudi tistega, ki se razglaša za nevernega. Sprašujem se: Kdo so neverni? Ne morem dati drugega odgovora razen, da je človek človek, ker ga je Bog ustvaril po svoji podobi.« Po predavanju je kardinal na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja. Čeprav ni posebej izpostavil vsebin, kot so: splav, umetna oploditev ali abortivne tablete, je v svojih odgovorih najbolj poudaril pomen krščanskega pričevanja, ki je pomembnejše od besed. V bistvu Cerkve je materinstvo, ko pomaga človeku, da premaga temo upanja, ki zaznamuje naš čas. »Izbrisanje zgodovinskega spomina in krščanskega izročila, težave v življenju po veri, strah pred prihodnostjo, osebnostna razdvojenost in antropologija, ki želi biti brez Boga, so glavne težave človeka v današnjem svetu«, je povedal kardinal, ko je povzel spodbudo Janeza Pavla II.: »Cerkev v Evropi«. »Morala, na kateri temelji legalnost, je povzeta v skromnih besedah: spoštovati je potrebno vseh deset zapovedi in ne samo nekaterih«.
Nespodbudno silvestrovanje
"Kje si dočakal novo leto?"
"Tam kot vsako leto. Zakaj bi menjal?"
"Kje pa?"
"Pod mizo!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
BOG POVRNI ŽUPNIJSKEMU PEVSKEMU ZBORU
se lepo zahvaljujemo za sodelovanje pri bogoslužju v teh prazničnih dneh. Čeprav vse leto bogatijo bogoslužje, so ob praznikih še posebej nepogrešljivi. Bog povrni za božični program po večerni sveti maši na praznik Gospodovega razglašenja. Naš zbor se je, edini iz naše dekanije, udeležil božičnice na Mirenskem gradu.
SESTANEK ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Člani ŽPS se bomo srečali v četrtek, 19. januarja po večerni maši. Če imate kakšen predlog, o katerem bi naj razpravljal ŽPS, nam ga čimprej posredujte.
MOHORJEVE 2006
Do konca januarja obnovite naročnino za zbirko Mohorjeve družbe za 2006. Cena zbirke petih knjig in namiznega koledarja je v prednaročilu 9.000 SIT.
»BOŽIČNI UTRIP« Gostovanje mladih iz Trsta
Prihodnjo nedeljo, 22. januarja, bo takoj po večerni maši (pribl. ob 18:45) mešani mladinski pevski zbor iz Trsta izvedel program z naslovom »Božični utrip«. Zbor združuje mlade iz tržaških slovenskih srednjih šol in slovenske študente pod vodstvom Aleksandre Pertout. Vabljeni!

FINANČNO POROČILO ŽUPNIJSKE KARITAS ZA LETO 2005

PREJEMKI:

 

Iz leta 2004

257.488 SIT

Postne akcije

416.614 SIT

Nabiralnik v cerkvi

438.616 SIT

Nedelja Karitas

122.100 SIT

Drugi darovi

108.216 SIT

Skupaj prihodki

1.343.034 SIT

IZDATKI

 

Pomoč druž. in posamezn

. 990.729 SIT

Nabirka Karitas na ŠK

122.100 SIT

Drugo

28.394 SIT

Skupaj izdatki

1.141.223 SIT

PRENOS V 2006

201.811 SIT


KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI
Danes in v torek je srečanje s starši 5. razreda. Prihodnji teden pa s starši 1. in 2. razreda.
UPOKOJENCI
Vabimo vas na prvo srečanje v tem letu. Nasvidenje v sredo ob 17:00!
ZA ŽRTVE CUNAMIJA
Slovenski karitas smo odvajali pomoč za žrtve cunamija v Aziji v času od 29. decembra 2004 do 27. decembra 2005 v skupnem znesku 1.222.350 SIT. Bog plačaj vsem darovalcem in darovalkam!
MISIJONSKA TOMBOLA
Čisti prihodek Misijonske tombole prejšnje nedelje znaša 150.750 SIT. V imenu Primorskih misijonarjev na Slonokoščeni obali se zahvaljujemo organizatorki gospe Anici Škorjanc in njenim požrtvovalnim so delavkam in sodelavcem.


KROMBERK
MAŠA V LOKAH
V torek 17. januarja bo god sv. Antona Puščavnika, sozavetnika podružne cerkve v Lokah. Vabimo posebno vaščane iz Lok in Ajševice, da se udeležijo svete maše v nedeljo, 22. januarja, ob 10.30.
TEDEN KRŠČANSKE EDINOSTI
V sredo bomo začeli osmino za edinost kristjanov. Maše so v ogrevani zakristiji ob 17. uri. Premišljevali bomo Jezusove besede »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi ( Mt 18,20). Papež Benedikt XVI je veliko znamenje upanja, da bo prizadevanje za edinost še naprej ostalo živo.


OSEK
Oznanil nismo prejeli.

SOLKAN
DRUŽINE PRVOOBHAJANCEV
8. januarja začenjamo drugi krog srečanj, v katerem se bomo uvajali v spravo, odpuščanje, vedno novo začenjajnje po padcih in tudi v zakrament sprave sveto spoved. Da bi bilo naše življenje čim bolj izpolnjeno z »DA Oče«!
ZA EDINOST KRISTJANOV
Od 18. do 25. januarja, ko je molitvena osmina za edinost kristjanov, se čim bolj vključimo v molitev in življenje za to edinost. Da bo mogel Jezus živeti med vsemi svojimi učenci! Prav lepo ste vabljeni k mašam v ta na men.
KRST
Na praznik Jezusovega krsta 8. januarja so s krstom prejele Božje otroštvo Maja Komic, Neja Velišček in Nika Makuc. Staršem iskrene čestitke!


ŠEMPAS
SREČANJA S STARŠI
S starši otrok 3. razreda se srečamo v ponedeljek, 16. januarja, za 1. in 2. razred pa imamo srečanje v torek, 17. januarja. Srečanja so ob 19:00.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
S skupino za oznanjevanje in s katehisti se bomo srečali v torek, 24. januarja, ob 19:00.
VERSKI TISK
Naročniki prejmete Mohorjeve knjige v zakristiji in naročite zbirko za prihodnje leto. Tudi za drugi verski tisk lahko naročnino uredite do konca januarja.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste pospravili in počistili prostor v zvoniku in zakristijo, da smo lahko začeli z obnovo zakristije. Tudi za v prihodnje se priporočamo za pomoč.
 »KJER STA DVA ALI SO TRIJE ZBRANI V MOJEM IMENU, TAM SEM JAZ SREDI MED NJIMI« (Mt 18, 20)
Molitvena osmina za edinost kristjanov (18. - 25. januar 2006)

Vse moje upanje polagam danes v močno ime Svete Trojice vanjo verujem in jo kličem, ki je Trojstvo v Enem in Eden v Trojstvu. Vse svoje upanje polagam v Kristusovo učlovečenje, v njegov krst v Jordanu, v njegov križ, ki ga je pretrpel za mojo rešitev, v njegovo vstajenje in vnebohod,
v njegov prihod na dan sodbe.
Zanašam se na njegovo močno roko, ki me drži in vodi, na njegovo oko, ki bdi nad menoj, njegovo uho, ki prisluhne mojim stiskam, na njegovo modrost, ki me poučuje, njegov ščit, ki me varuje.
Božja beseda naj navdihuje moje besede, njegovi angeli naj me varujejo. Kristus naj bo z menoj, v meni, za menoj, pred menoj in ob meni.
On naj me osvoji, potolaži in okrepi. Kristus naj bo trdnost mojih stopinj in obzorje nad menoj.
Noj bo z menoj v spokojnosti in nevarnosti, naj bo v srcih vseh, ki mislijo name, na ustnicah prijatelja in tujca.
Vse svoje upanje polagam danes v močno ime Svete Trojice, vanjo verujem in jo kličem, ki je Trojstvo v (Enem in Eden v Trojstvu.
Sv. Patrik

SVETOGORSKI FRANČIŠKANI POJASNJUJEMO
Bratje frančiškani smo prepričani, da so bile v prispevku medija POP TV, v oddaji Preverjeno, z dne 03.01.2006 ob 20. uri, objavljene neresnične, zavajajoče in morebiti celo tendenciozne informacije v zvezi z vrnitvijo Restavracije na Sveti Gori Frančiškanskemu samostanu po zakonu o denacionalizaciji. Poleg tega v prispevku ni bilo v celoti objavljeno posneto gradivo naše izjave na obtožbe  ki so bile v nastajanju prispevka posnete, pa v končni fazi vanj (zaradi nam neznanih vzrokov) niso bilo uvrščene. Zato želimo vam, spoštovani bralci Oznanil, posredovati naslednja pojasnila:
Da je bil objekt Frančiškanskega samostana na Sveti Gori, v katerem je restavracija, podržavljen ni potrebno posebej poudarjati. V skladu z Zakonom o denacionalizaciji smo frančiškani vložili zahtevek zavra čilo nepremičnine, s katero nismo mogli upravljati celih 50 let. Ministrstvo za kulturo je dne 8.4.1996 izdalo odločbo, s katero je bilo Gostinsko podjetje Okus dolžno vrniti restavracijo v last in posest Frančiškanskemu samostanu najkasneje do 7.12.1998, tega roka pa Gostinsko podjetje Okus d.o.o. ni spoštovalo. Zaradi pritožb in tožb, ki jih je vlagalo Gostinsko podjetje Okus d.o.o., se je izročitev restavracije, ki nam je pripadala po zakonu in seveda odločbi sodišča, ki je postala pravnomočna 17.5.2000, zavlekla vse do januarja 2001. Takrat je namreč Gostinsko podjetje Okus (5.1.2001) restavracijo zaprlo in nas o tem 12.1.2001 tudi pisno obvestilo, na kar smo pristopili k prevzemu restavracije. Podjetju Okus smo ponudili, da še naprej opravlja dejavnost v restavraciji, vendar je direktor našo ponudbo zavrnil, prav tako je kategorično zavrnil naš predlog, da 15 let brezplačno upravlja z restavracijo, da bi na ta način prišlo do poravnave za več vrednost objekta. Tako smo bili prisiljeni poiskati novega najemnika, ki je prevzel restavracijo v najem. Pri tem je treba poudariti, da je bila od Gostinskega podjetja Okus d.o.o. odkupljena vsa oprema ( Pisna izjava VIVA d.o.o..Volčja Draga, 01.10.2005) kakor tudi plačana vsa vlaganja (3.534.000,00 SIT), ki so bila opravljena, brez našega soglasja že v času postopka denacionalizacije.
Zakon o denacionalizaciji je predvideval, da se premičnine vrnejo, če zato obstajajo pogoji, pri tem pa je zakon določil, da so upravičenci, ki dobijo vrnjene nepremičnine, dolžni plačati razliko, če se je vrednost povečala od časa nacionalizacije do denacionalizacije. Sodišče je določilo, da moramo Gostinskemu podjetju Okus d.o.o. plačati znesek 425.222 DEM v roku 10 let, kar je predstavljajo bistveno povečanje vrednosti nepremičnine. Sprejeli smo to obveznost, ki je bila ugotovljena s cenitvijo ter preverjena v postopkih pritožb in zaključena s sodbo Vrhovnega sodišča. Za nas je ta obveznost predstavljala veliko breme ob tem, da smo v istem času od Gostinskega podjetja Okus morali odkupiti še stavbo zgornje postaje žičnice za 170.000 DEM, če smo želeli, da bo kompleks Sveta Gora v celoti namenjen romarski dejavnosti. Do Gostinskega podjetja Okus smo ves čas ohranjali korekten odnos, kar dokazu je tudi dejstvo, da smo dali potrebno soglasje, da se je podjetje Okus v družbeni lastnini lahko lastninilo, ker bi sicer moralo čakati zaključek denacionalizacije. Tako so lastninili celotno podjetje razen restavracije, ki je bila predmet vračanja v postopku denacionalizacije. Zato je povsem neresnična trditev, da so delavci vlagali v objekt restavracije na Sveti Gori in s tem bili oškodovani. Dejstvo je, da je bila Restavracija na Sveti Gori družbeno premoženje in ne last sedanjega Gostinskega podjetja Okus, ker se ni lastninila. Iz samega postopka, ki je tekel pred lastninjenjem je jasno, da je vlagalo podjetje v času družbene lastnine ne in delavci v preoblikovanju v zasebno lastnino te nepremičnine le lastninili niso. Takih primerov, ko delavci niso celo ničesar lastninili, je v Sloveniji zelo veliko in zato ni prav, da se govori, da so bili oškodovani delavci zaradi nas. Nam se je vračala le naša lastnina. Trditev, da je Gostinsko podjetje Okus v celoti vlagalo v objekt, demantira izjava nekdanjega predsednika Kulturne skupnosti Slovenije, g. Sergeja Peljhana. Navajam: »Kulturna skupnost Slovenije je nedvomno vložila skupaj z občinsko KS v navedeno stavbo toliko sredstev, da vložek sredstev presega odstotek, ki ga zakon predpisuje, ko je stavbo še mogoče vrniti« (Oko 25.01.2001, str. 4). Lahko torej zaključimo, da zajema odškodnina, ki jo moramo plačati tudi delež, ki naj bi ga vložila Kulturna skupnost, pa sedaj v znesku 425.222 DEM pripada zasebni družbi Okus d.o.o. Koliko in kdo je vlagal, ni jasno in bi se bilo ob tem vprašanju potrebno še posebej zamisliti. Mi smo pač dolžni ocenjeno vrednost plačati podjetju Okus v znesku, kot ga je določilo sodišče.
Neresnična in zavajajoča je tudi trditev, da so zaradi vrnjene restavracije Frančiškanskemu samostanu, delavci izgubili službo. Sedanji najemnik je, ob prevzemu restavracije, vsem zaposlenim delavcem ponudil nadaljnjo zaposlitev na Sveti Gori. Ker se je za to možnost odločil le eden izmed njih, je moral najemnik zaposliti nove delavce, ki pa niso prešli v Restavracijo Sveta Gora iz njegovih obstoječih obratov. Trditev je mogoče preveriti na podlagi sklenjenih pogodb in prijavnih zavarovanj. (Pisna izjava: VIVA d.o.o., 01.10.2005,Volčja Draga)
Nadalje je nesporno, da je Skupščina občine Nova Gorica z Odlokom razglasila Skalnico, Območje gore z Marijinim svetiščem, za kulturni in zgodovinski spomenik. (Uradno glasilo, št. 8 - N. Gorica, 20.avgust 1985).
Menimo, da so bile v prispevku podane žaljive in nekorektne izjave do ljudi, ki so upravljali z objektom v času, preden je objekt prešel v uporabo Gostinskega podjetja Okus. Poleg tega se vpleta tudi brate kapucine, ki nikoli niso delovali na Sveti Gori. Zakon o denacionalizaciji določa pravico do najemnine, ki se plača denacionalizacijskemu upravičencu za čas trajanja pritožbenih postopkov in do vračila nepremičnin. Tako je Gostinsko podjetje Okus dolžno plačati najemnino Frančiškanskemu samostanu za uporabo restavracije, višino le te pa bo določilo pristojno sodišče v Novi Gorici.
Iz zgoraj navedenih razlogov so obtožbe Gostinskega podjetja Okus neutemeljene in zavajajoče. Krivica se je pravzaprav zgodila Frančiškanskemu samostanu Sveta Gora. Ta se nanaša na neresnične in zavajajoče obtožbe, na medijsko cenzuro, predvsem pa na Romarski dom, ki je bil nacionaliziran in vrnjen (izropan in v stanju da se zruši) pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji in sicer brez odškodnine za manjvrednost. Dejstvo je, da mediji praviloma ne poročajo o tem, da zakon o denacionalizaciji ne priznava denacionalizacijskim upravičencem nikakršnega na domestila za čas 50. let, ko so bili prikrajšani za uporabo nepremičnin.
V času vseh zgoraj omenjenih postopkov smo ravnali strpno in z veliko mero dobre volje. Zato obžalujemo ravnanje Gostinskega podjetja Okus, kakor tudi pristransko poročanje zgoraj omenjenega medija, ki v oddaji Preverjeno ni preveril resničnost in utemeljenost obtožb.
Mir in dobro!
p. Bernard Goličnik Gvardijan