LETNIK VI st

ŠTEVILKA:18

PRAZNIK JEZUSOVEGA KRSTA

8. JANUAR 2006

KAJ PO BOŽIČU, KAJ PO KRSTU?
Z nedeljo Jezusovega krsta zaključujemo najkrajše, a tudi najlepše obdobje cerkvenega leta: božični čas. Notranja občutja nam sedaj govorijo, kam smo vlagali v tem času svoje sile: v zavzeto krščanski božič, ki smo ga živeli navznoter prek zakramentov sprave in evharistije in na zunaj prek bolj dejavne medsebojne ljubezni in ljubezni do potrebnih. Ali pa smo se izčrpali v mnogovrstnem nakupovanju, petardah in raketah.
Kot je bila o božiču nevarnost, da bi padli v »božično depresijo« (ponekod se psihiatri resno ukvarjajo s to boleznijo), če nismo našli poti k jaslicam in Detetu, tako bo sedaj nevarnost za »pobožično depresijo«, ko so ugasnile umetne zvezdice in so žepi ter tudi srca prazna.
Božična skrivnost je prevelika, da bi jo mogli skrčiti le na štirinajst dni božičnega časa. Božični program je prezahteven, da bi ga mogli izživeti, izpolniti v tako kratkem času.
Nič ne bo »pobožične depresije«, če se bomo podali k tistim, katerim nam še ni uspelo prinesti betlehemske božične luči, Božje ljubezni. Koliko je okrog nas še trpečih, potrebnih, samih, majhnih, bolnih, ki čakajo na nas. Naj ne čakajo zaman. Po rojstvu je rast. Naj tudi po božiču raste naša ljubezen.
Praznik Jezusovega krsta na koncu božičnega časa usmerja našo pozornost na naš krst. Jezusovo rojstvo in naš krst sta zelo povezana. Jezus je postal človek, da bi mi postali Božji. To pa postanemo predvsem s krstom.
Da bi čim bolj onemogočili »krstno depresijo«, to je površinsko razumevanje in obhajanje krsta otrok in življenja do verouka, se še posebno trudimo v novogoriškem pastoralnem okrožju s petimi srečanji staršev.
Kakšna pa je diagnoza naše »pokrstne depresije«? V mnogih primerih bi bila potrebna zahtevna, a prelepa terapija katehumenata že krščenih. Ob prazniku Jezusovega krsta poskušajmo narediti vsaj prvi korak. Odprimo ušesa srca za najlepšo besedo, ki jo Oče izgovarja nad vsakim od nas: »Ti si moj ljubljeni sin, hčerka!«
Vinko Paljk

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

KARITAS PRED STO LETI
V solkanskih oznanilnih knjigah so podatki tudi o raznih nesrečah ter vabilih vernikom, naj priskočijo na pomoč. Nekaj jih prepišem:

»24. 3. 1901: Se bo brala miloščina za pogorelce v Kazljah, občina Štorje v Sežanskem okraju, vsled ukaza c. k. namestništva v Trstu z dne 8. t. m. št. 5060/VIII. Sedem družin je pogorelo s škodo do 20.000 kron. - Nabrali 5 kron, 9 soldov« (Opomba: vrednost Mohorjevih knjig je bila 2 kroni in poštnina 5 soldov).

»22.6.1902: V Solkanu se je našla v nedeljo ena srebrna ura z verižico - na cesti pred Lipčerjevo hišo. Kdor bi jo bil zgubil, naj se oglasi pri č. g. župniku. Andrej Bitežnik je v torek izgubil zlato uro od Grgarja do mitnice v Solkanu. Kdor bi jo našel, naj jo prinese g. župniku.«

»13.7.1902: Danes po popoldanski službi božji se bo brala miloščina za pogorelce v Srpenici. Dne 14. maja t. l. je pogorelo tam 11 stanovanj in 6 gospodarskih poslopij. Škode je za 54.000 kron. Uboštvo je veliko, ker so bili le nekateri zavarovani za male vsote. Zato je zaukazalo vis. c. k. namestništvo z dekretom z dne 30.6. 1902 št. 16066/ VIII, objavljenim po preč. knezonadš. ordinariatu dne 8.7.1902 št. 2149 nabiranje milodarov. Priporoča se vam, da se tudi vi revežev usmilite...«

»23.11.1902: V torek in sredo se bo brala miloščina za Alojzijevišče - po navadi; sprejme se vsaki, tudi narmanjši dar s hvaležnim srcem za naše slovenske gojence, ki vsaki dan molijo za vse svoje dobrotnike.«

»15. 3. 1903: Neka oseba je te dni izgubila od Solkana do vrh Prevala eno volneno ruto, ročno delo. Kdor bi jo našel, naj jo prinese v farovž, da se dotični osebi povrne. - Je našla Roža Bašin od Franceta.«

»7. 6. 1903: V soboto ob 3. urah popoludne bode v farovžu pregledovanje kozic, oziroma cepljenje in precepljevanje onih, ki včeraj se niso predstavili za to c. k. okr. nadzorniku. Vsi so dolžni se predstaviti, tudi izostali od prejšnjih let.«

»12.7.1903: Danes popoldne se bo brala miloščina za pogorelce v Slovenj Gradcu. Dne 10. maja pogorelo je tam 80 hiš - 600 ljudi je brez strehe.«

»19. 7. 1903: Oznanilo zaradi izgubljenega dečaka Mirkota Heren. - Je najden v Slavoniji.«

»30.8. 1903: V nedeljo se bo brala miloščina za pogorelce v Bovcu vsled ukaza vis. c. kr. namestništva v Trstu z dne 18. 8. št. 1862/1 in odloka preč. ordinarija z dne 24. 8. t. l. št. 2962. Dne 8. 8. zvečer je nastal hud požar, ki je v kratkem času upepelil edino cerkev, kaplanijo in 70 hiš ter poškodoval še mnogo drugih predmetov. 50 družin je brez strehe... - revščina velika! Zato se priporoča...«
Iz prepisanega sledi, da so bili verniki naprošeni, naj v stiskah pomagajo. Pri reševanju problemov sta složno sodelovala država in Cerkev. Lep zgled za današnje ravnanje.
Vinko Paljk

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

TEMELJ MIRU JE RESNICA

POSLANICA za svetovni dan miru - izbor
S tradicionalno Poslanico ob svetovnem dnevu miru bi rad na začetku novega leta vsem
ljudem po svetu, posebej še tistim, ki trpijo zaradi nasilja in oboroženih spopadov, izrazil svoje dobre želje. Te so polne upanja za vedrejši svet, v katerem naj bi se množilo število tistih, ki si bodo sami ali z drugimi prizadevali za pravico in mir.
Kaj in kdo torej lahko ovira uresničevanje miru?
Sveto pismo nas v Prvi Mojzesovi knjigi opozarja na laž, ki jo je na začetku zgodovine izgovorilo bitje z razcepljenim jezikom in ga je evangelist Janez ožigosal kot »očeta laži« (Jn 8,44). Laž je torej eden tistih grehov, na katerega nas spomni Sveto pismo tudi v sklepnem poglavju svoje zadnje knjige, Razodetja, ko govori o izgonu lažnivcev iz nebeškega Jeruzalema: »Zunaj pa ostanejo ... vsi, ki ljubijo laž in jo uresničujejo« (Raz 22,15). Z lažjo in njenimi hudobnimi posledicami, ki so povzročile in še povzročajo opustošenja v življenju posameznikov in narodov, je povezana drama greha. Dovolj je, da pomislimo na vse, kar se je zgodilo v preteklem stoletju, ko so različni ideološki in politični sistemi načrtno pačili resnico in zlorabljali ter zatirali velikansko število mož in žena ter dobesedno iztrebljali cele družine in skupnosti.
Kako ne bi bili po takšnih izkušnjah globoko zaskrbljeni spričo laži našega časa, ki v številnih deželah sveta olepšuje grozne scenarije smrti? Pristno iskanje miru se mora začeti z zavestjo, da vprašanje resnice in laži zadeva prav vsakega posameznika in da bo odgovor odločilen za prihodnost miru na našem planetu.
Resnični mir je danes kar naprej na dramatičen način izpostavljen nevarnosti in zanikanju.
Ogroža ga terorizem, ki je s svojimi grožnjami in kriminalnimi dejanji sposoben držati svet v tesnobi in negotovosti. Te načrte navdihuje tragični in pretresljivi nihilizem, ki ga je papež Janez Pavel II. opisal z besedami: »Kdor ubija s terorističnimi dejanji, seje prezir do človeštva, izraža obup nad življenjem in prihodnostjo: po tem gledanju je lahko prav vse predmet sovraštva in razdejanja.« Ne samo nihilizem, tudi verski fanatizem, ki ga danes pogosto imenujemo fundamentalizem, navdihuje in hrani teroristične namene in dejanja. Janez Pavel II. se je od začetka zavedal rušilne nevarnosti skrajnega fundamentalizma, zato ga je tudi ostro obsojal: svaril je pred skušnjavo, da je mogoče lastno prepričanje o resnici vsiliti s silo, namesto da bi ga ponudili drugim kot svobodno izbiro. Zapisal je: »Vztrajati pri nasilnem širjenju tega, kar imamo za resnico, pomeni delati silo dostojanstvu človeškega bitja in končno, žaliti Boga, katerega podoba je.« Če dobro pogledamo, sta nihilizem in fundamentalizem v zmotnem razmerju do resnice: nihilisti zanikajo obstoj vsakršne resnice, fundamentalisti pa branijo prepričanje, da je resnico mogoče širiti s silo...
Benedikt XVI.

BLAISE PASCAL IN IGRA LOTA I. del
Običajno menimo, da je matematika resna in predvsem natančna veda. Poslušamo številne besedne zveze, npr.: "matematična natančnost", "matematična gotovost", ipd.
V resnici pa obstaja veja matematike, katere izvor je v igralnicah in se ukvarja s slučajnostjo. Ohranila so se pisma, ki jih je baron de Mere v XVII. stoletju pisal prijatelju Blaise-u Pascalu. Spraševal ga je po informacijah, ki bi jih uporabil za zmago pri igrah na srečo. Njuno dopisovanje lahko štejemo za začetek verjetnostnega računa.
Verjetnost se ukvarja s tem, da določi stopnjo gotovosti, da se bo v prihodnosti zgodil nek dogodek. Če želimo izvedeti, kakšna je verjetnost, da bo pri metu igralne kocke padlo 5 pik, upoštevamo, da ima kocka 6 lic, ki jih označimo s števili od 1 do 6. Če je kocka poštena, torej narejena iz homogenega materiala in tudi pravilno geometrijsko telo - kocka, nimamo utemeljenega razloga, da bi lice, ki je označeno s 5, imelo večjo ali manjšo "željo", da bi se pokazalo, kot vsa ostala. Imamo torej 6 izidov, ki so vsi enako verjetni. Zatorej je verjetnost, da vržemo 5 pik enaka 1/6. Z drugimi besedami, verjetnost je kvocient števila ugodnih izidov s številom vseh možnih izidov, pri čemer seveda upoštevamo, da so vsi izidi enako verjetni. Zveni preprosto. Ali pa je vedno tako? Ene same kocke seveda v pravi igralnici ne bomo metali. Recimo, da mečemo dve pošteni igralni kocki in želimo določiti, kako verjetno je, da bo vsota pik na obeh kockah enaka 8. V tem primeru pa situacija ni več tako preprosta kot pri metu ene kocke. Možnih dogodkov je sedaj 11, in sicer lahko vržemo katerokoli število med 2 in 12. Dogodek, da vržemo 12 pik, je sestavljen iz enega samega izida, to je da vržemo na obeh kockah 6 pik, medtem ko je dogodek, da vržemo 4 pike sestavljen iz 3 kombinacij izidov: (1, 3), (2, 2) in (3, 1). Izidov, ki so enako verjetni torej ni zgolj 11, pač pa 36. To so vsi možni pari števil med 1 in 6, torej: (1, 1), (1,2), ...,(1,6), (2, 1), (2, 2), ..., (2, 6), ..., (6, 1), (6, 2), ...,(6,6).
Porazdelitev verjetnosti za posamezne dogodke, da vržemo določeno število pik, je naslednja: verjetnost, da vržemo 2 piki = 1/36, da vržemo 3 pike = 1/18, da vržemo 4 pike = 1/12, da vržemo 5 pik = 1/9, da vržemo 6 pik = 5/36, da vržemo 7 pik = 1/6, da vržemo 8 pik = 5/36, da vržemo 9 pik = 1/9, da vržemo 10 pik = 1/12, da vržemo 11 pik = 1/18, da vržemo 12 pik = 1/36. Vsota vseh verjetnosti mora seveda biti enaka 1, kar zlahka preverimo, saj se poleg teh dogodkov ne more zgoditi še kakšen drug dogodek. Kot lahko vidite, je izmed vseh dogodkov najbolj verjeten dogodek, da pade 7 pik, saj se to zgodi v 6-ih od 36-ih izidov. Torej je s stališča igralca najbolje staviti na število 7. V povprečju bi torej igralec, ki to informacijo pozna, zmagal proti igralcu, ki tega dejstva ne pozna. Informacije, ki jih je de Mere želel izvedeti od Pascala, so bile natanko takega tipa.
Andrej Perne

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA- 13. DEL
Po adventni prekinitvi nadaljujemo, oziroma skoraj zaključujemo sklop predstavitve vsebinskega sporočila Svetovnega srečanja mladih v Kölnu. Papež Benedikt XVI. je že takoj, ko se je srečal z mladimi, poseben pozdrav namenil vsem, ki niso krščeni, ki še ne poznajo Kristusa, ali v Cerkvi niso »doma«. V Köln jih je s posebno pozornostjo povabil papež Janez Pavel II., Benedikt XVI. pa se jim je zahvalil, da so se vabilu odzvali in vse povabil, naj bodo veseli, naj odprejo vrata svoje svobode Bogu in njegovi dobrotljivi ljubezni. S posebno hvaležnostjo se je sveti oče spomnil svojega predhodnika, ki je pred dvajsetimi leti začel ta globoki dialog z mladimi, ki je odločno pomagal, da so mnogi poglobili svojo vero in z odprtimi srci sprejeli Kristusa. Tudi sam želi pogumno nadaljevati to nalogo, kakor je sam povedal: »Želim nadaljevati to izjemno duhovno dediščino, ki nam jo je zapustil papež Janez Pavel II. On vas je imel rad, vi ste to razumeli in v poletu svoje mladosti odgovorili.« Mladi so v Kölnu odgovorili tudi novemu papežu z enakim navdušenjem, ko so kakor trije kralji prišli iskat srečo, a sreča, tako jim je sporočil Benedikt XVI.: »Ima eno ime, en obraz: to je Jezus iz Nazareta, skrit v sveti evharistiji. Samo on človeštvu daje življenje v polnosti! Skupaj z Marijo izrecite svoj odločni »da« Bogu, ki se daruje za vas«, je povedal sveti oče, ko je mlade romarje povabil, naj okrepijo prijateljstvo z Jezusom Kristusom, pa naj to zahteva kakršnokoli ceno.

TAIZEJSKO SREČANJE MLADIH V MILANU
Okrog 50.000 mladih iz vse Evrope se je od 28. decembra 2005 do 1. januarja 2006 zbralo na tradicionalnem Romanju zaupanja. Vsak dan so se zbirali k molitvi, v »premišljevalnih« delavnicah, v pogovornih skupinah o temah: živeti solidarnost z revnimi v času globalizacije, pomen evharistije za prve kristjane, imigracija, izzivi, ki zahtevajo konkretne odgovore, kaj pravzaprav nas povezuje z muslimanskimi verniki, gostoljubnost v židovski in krščanski tradiciji. Osrednji vsebinski spremljevalec pa je na srečanju bilo »nedokončano pismo« poleti umorjenega brata Rogerja. Prav na dan umora, 16. avgusta 2005 je zapisal naslednje besede: »Do te mere, da naša skupnost ustvarja v človeški družini možnosti, kako bi skupaj razširili...« »S tem je vsak udeleženec srečanja v Milanu poklican, da nedorečeni stavek dokonča in na povabilo odgovori v svojem življenju« je povedal brat Alois, naslednik brata Rogerja, ki je mlade, zbrane v Milanu vsak dan nagovoril.
Aleš Rupnik

Ni šlo
Na vratih davčnega urada je bil napis: "Plačujte davke z nasmeškom!"
Šaljivecje pripisal: "Sem poskusil, pa ni šlo! Faloti so hoteli imeti denar!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
BOG POVRNI!
Vsem, ki ste pomagali in sodelovali v predprazničnih in prazničnih dneh se iskreno zahvaljujemo, še posebej za pomoč v cerkvi in sodelovanje pri bogoslužju. Bog povrni tudi za vsa vaša voščila in pozornost.
BLAGOSLOV DOMOV IN DRUŽIN
Po maši se oglasite v zakristiji, da se dogovorimo za blagoslov vašega doma in vaše družine.
STATISTIKA ZA LETO 2005
V preteklem letu smo imeli v naši cerkvi 17 krstov in 13 porok, 24 pokojnih pa smo pospremili k večnem počitku. Nedeljskih maš se je udeleževalo povprečno po 550 ljudi, obhajil pa smo razdelili okrog 47.200.
KRST
Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, je prejel krst Matej Madon, sin Mitje in Martine Madon. Naj Božja milost v njem vedno bolj raste!
POROKA
30. decembra sta se poročila Viktor Krapež in Dolores Debenjak. Čestitamo!
NAŠI RAJNI
24. decembra smo se v Stari Gori poslovili od pokojne Jožefe Gorjan (73) iz Nove Gorice; na božič, 25. decembra, smo se prav tako v Stari Gori poslovili od Danijele Padovan (71) iz Rožne Doline; v petek, 6. januarja, pa so se v Vrtojbi poslovili od Ivana Uršiča (72) iz Nove Gorice. Naj počivajo v Božjem miru!

KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI
Prihodnjo nedeljo in naslednji torek se srečamo s starši 5. razreda.
PRVOOBHAJANCI
Pri maši ob 11:00 dobite danes gradivo za pomoč pri uvajanju v spravo.
BIRMANCI 2007
V petek ob 18:00 se zberemo na Sveti Gori za duhovno obnovo. V veži so na oglasni deski nasveti sestre Mateje.
MISIJONSKA TOMBOLA
Po obeh mašah je danes v kletni dvorani tombola. Dobiček gre za misijone. Hvala!
LETO 2005 - NEKAJ ŠTEVILK
Povprečna udeležba pri vseh nedeljskih mašah je bila v skupnem seštevku 864 (leta 2004: 773).
Svetih obhajil je bilo razdeljenih 34.507 (leta 2004: 32.958).
Doma je bilo krščenih 32 novokrščencev, drugje 1, iz drugih župnij so bili pri nas krščeni 4; skupno vseh krščenih je bilo 37. Pripravili smo 12 porok, od teh se je poročilo v naši cerkvi 9 parov.
K večnemu počitku smo s cerkvenim obredom pospremili 17 rajnih.

KROMBERK
BOŽIČNI PRAZNIKI
Pri treh božičnih mašah sta sodelovala oba zbora, imeli smo ljudsko petje. Bog povrni tudi Marku, ki je pripravil jaslice in vsem za vaš prispevek.
STATISTIKA
V letu 2005 smo imeli 5 krstov, 4 poroke in 8 pogrebov. Nedeljske maše vas obiskuje ok. 120, razdelili pa smo približno 4.200 obhajil.
CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR
Mešani pevski zbor je gostoval na god sv. Štefana v župnijski cerkvi v Braniku. Med mašo sta pela skupaj oba zbora, po maši pa še vsak posebej. Petje je bilo prijetno, zbrano in mogočno. Tudi učenec 2. letnika glasbene šole iz Ajdovščine je lepo izvedel solo orgle. Taka srečanja poživljajo med mladimi zanimanje za cerkveno petje ter poživljajo župnijsko dogajanje. Priznanje in iskrene čestitke vsem! Se dobimo tudi v Kromberku!
ZVONJENJA IN NOVA URA V ZVONIKU
Današnji zvonovi in mehanski pogon so iz leta 1972 za časa p. Romana Motoreta, kar je bil za tiste čase velik podvig. Zvonik skupaj s cerkvijo je iz leta 1927, kar pomeni, da ure ni že kar 79 let. Zdi se nam, da je sedaj primerno, da preidemo na elektronsko zvonjenje ter namestimo uro s kazalci na vse štiri strani. Prosimo župljane in krajane naj nam pomagate vsaj pri postavitvi ure. Na razpolago so položnice v cerkvi, sicer prosite pri znancih.
Naslov: Župnija Kromberk, ul Vinka Vodopivca 29, 5000 Nova Gorica. TRR je 04750-0000904382. Hvala vsem za pomoč.
NAŠI POKOJNI
Dne 23. decembra smo se v Stari Gori poslovili od Anke Hvalic (78) iz Lok 26. Na isto pokopališče smo spremljali dne 30. decembra tudi Brunota Velikonja (73) iz Ajševice 7a. Molimo zanju, da bi bil dan njune smrti tudi prehod v večno življenje pri Bogu.

OSEK
VEROUK
V tem tednu nadaljujemo z rednim veroukom po urniku kot pred božičem; tudi zato bodo odslej na delavnik maše ob 18:00 uri. Kandidatke za prvo spoved in obhajilo bodo imele svoja srečanja na sobote ob 10:00 uri!
ZAHVALA
družinam veroučencev 7. in 8. razreda, ki ste poskrbele za lepe jaslice v dveh cerkvah in drugim družinam, ki ste cerkve dobro očistile in lepo okrasile za božične praznike.
JASLICE
Od petka, 13. januarja, zvečer bodo v stari šoli v Oseku na ogled različne domače jaslice iz obeh vasi naše župnije. Razstava bo odprta do sredine februarja ob sobotah med 17:00 in 19:00 uro, ob nedeljah med 10:00 in 12:00 uro. Vabljeni!
VERSKI TISK
Prosimo, da naročen verski tisk za leto 2006 vplačate do 30. januarja!
NAŠI RAJNI
V letošnjem adventu so se pripravili in odšli na večno pot: 14. decembra Adolf Peršič (82 let) iz Vitovelj 2 in njegov bratranec Jožef Peršič (74 let) iz Oseka 16; 21. decembra Ida Badalič (96-letna najstarejša župljanka) iz Oseka 23 in 31. decembra Ivan Samokec (84 let) iz Vitovelj 87. Naj uživajo večno srečo nebeškega božiča!
Hvala žalujočim domačim, sorodnikom, prijateljem in drugim, ki ste namesto cvetja na mrzle grobove namensko darovali (skupno 334.600,00 SIT) za potrebe dveh naših cerkva. Denarni dar cerkvam je tudi duhovni spomin in dar pokojnim!

SOLKAN
ZAHVALA
Vsem jasličarjem, krasilkam in čistilkam cerkve, cerkvenim pevcem, gospodinjam..., ki so pripomogli k bogatim doživetjem božičnih praznikov in praznika zavetnika Solkana svetega Štefana, naj novorojeno Dete povrne z Božjimi darovi!
VERSKO ŽIVLJENJE 2005 V ŠTEVILKAH
Krsti: 9 (in 4 drugod), cerkvene poroke: 9, cerkveni pogrebi: 23, obhajila 14.250, nedeljniki: 266.
NAŠI RAJNI
januarja je izpolnil svoje zemeljsko življenje 80-letni Karlo Prijon, Pionirska 6. Večna luč naj mu sveti!

ŠEMPAS
NEKAJ PODATKOV
V letu 2005 je bilo v župniji 8 krstov, poroke so bile 4, pogrebov pa je bilo 17. Prvoobhajancev je bilo12, birmancev pa 16. Nedeljnikov je bilo približno 210, svetih obhajil pa smo podelili 11.000.
KARITAS
Redno mesečno srečanje imamo v torek, 10. januarja po maši.
ANIMATORJI
Z animatorji birmanskih skupin se srečamo v petek, 13. januarja ob 19:00.
SREČANJA S STARŠI
S starši otrok 3. razreda se srečamo v ponedeljek, 16. januarja, za 1. in 2. razred pa imamo srečanje v torek, 17. januarja. Srečanja so ob 19:00.
VAŠI DAROVI
V Šempasu ste na Božič darovali 248.658 SIT, dar namenjamo za obnovo župnijske cerkve. V Ozeljanu je bil vaš dar 101.115 SIT in ga namenjamo za cerkev v Ozeljanu. Na Novo leto pa smo zbrali 101.050 SIT, dar tudi namenjamo za župnijsko cerkev. Vsem se za darove zahvaljujem.
NAŠI RAJNI
V četrtek, 29. decembra 2005 smo se v Šempasu poslovili od Angele Rijavec (95), Šempas 163. Rajne se radi spomnimo v naših molitvah. Zahvaljujem se za dar 144.100. SIT, ki ste ga zbrali in namenili za obnovo župnijske cerkve.
VERSKI TISK
Zamudniki naj naročnino za Ognjišče in Družino poravnajo takoj. Za drugi verski tisk lahko naročnino uredite do konca januarja.

OKROŽNI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 9. januarja 2006 ob 19:30 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.
PRIPRAVA STARŠEV NA KRST
Prvi letošnji niz petih srečanj priprave staršev na krst otrok se bo pričel v petek, 13. januarja, ob 18:00 na Kapeli. Pred pričetkom priprave se oglasite pri domačem župniku.
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
S prvim krogom srečanj v letošnjem letu začnemo v ponedeljek, 9. januarja 2006, ob 19:00 v prostorih konkatedralne župnije.
DUHOVNI VIKEND ZA MLADE
Vabimo mlade, da se udeležite duhovnega vikenda v Logu pod Mangartom, ki bo od 3. do 5. februarja. V prijetnem okolju bomo odkrivali kako postajati drugemu brat, sestra. Podrobnejše informacije so na plakatih. Lepo vabljeni!
SVETA DEŽELA V SLIKI IN BESEDI
Katarina in Mirko Anželj bosta predstavila sveto deželo v sliki in besedi na Sveti Gori danes, po sv. maši ob 17. uri. Vabljeni.
BOŽIČNICA NA MIRENSKEM GRADU
Na Mirenskem gradu bo božičnica pevskih zborov danes ob 16. uri