LETNIK VI st

ŠTEVILKA:17

BOŽIČ - GOSPODOVO ROJSTVO

25. DECEMBER 2005

PASTIRJI, OZNANJEVALCI BOŽIČA
Jaslice so okoli božiča v središču pozornosti. Imamo jih v stanovanjih, cerkvah, jamah, mestnih središčih, razstavnih prostorih, risankah, delavnicah... A ni bilo vedno tako. Prave jaslice, tiste resnične tam na pobočju Betlehemskega grebena so bile veliko bolj odmaknjene. Postavljene med skalami so nemo pričale o vsakdanu obrobnega človeka. Tam med oddaljenimi se rodi Jezus. Ne v Jeruzalemu, glavnem Judovskem mestu, ne v središču majhnega mesta Betlehem. Največji dogodek v vsej dotedanji zgodovini se zgodi poleg pastirjev in ovac.
Ko danes stojimo ob jaslicah nam spregovorijo zgodbo o začetku. V njej se je Jezus sam odpravil na pot oddaljenih. Podal se je na rob vernega Judovskega naroda, da bi napravil pot iz obrobja mesta Betlehem do svetega Jeruzalema. Stopil je na pot človeka, ki je odrinjen od svetega. In to so bili pastirji. Bili so oddaljeni od sinagog in proč od varne skupnosti. Raztreseni po mahu, ko hitijo proti »štalci«, nam predstavljajo tiste, ki hočejo priti bližje skrivnosti učlovečenja. Kot dobre poznavalce narave jih nenavadni dogodki v njihovem utečenem življenju navdajajo z začudenjem. Poznajo sicer vsak kamen, vedo za vsak premik v naravi.
Zato še toliko lažje prepoznajo nekaj novega, nekaj kar vznemiri srce in napolni dušo. Ti za Jude oddaljeni pastirji živijo v skladu z naravo. Občutijo njeno moč. Upoštevajo njene omejitve in delajo v skladu z njenimi načeli. Saj vemo, kako lepo je občudovati lepo pokrajino. Začutiti njeno urejenost in okušati njeno dobroto. Kdo bi znal o njej povedati več kot pastirji...
V človeku, ki se zaveda svoje notranje pastirske narave Bog začne svoje odrešilno poslanstvo. Pripravljeno ima vstopno mesto, da lahko doda nekaj, kar pastirji niso v naravi še nikoli opazili. Odkrijejo, da obstaja še nekaj več, odkrijejo angela. Njegovo sporočilo o rojstvu Odrešenika je vstop svetega v življenje pastirjev. Ne samo svetega, ampak Božjega. Prekinjena povezava med pastirjem in sinagogo je ponovno neločljivo sklenjena. Začenja se dialog med človekom narave in duhovnim človekom. Dialog, ki vodi iz podeželja Betlehema v svetost Jeruzalema. Dialog, ki odpira nove možnosti, nove izzive in novo kulturo. Le pastir, ki v svojem življenju sodeluje s svojo naravo, z zakoni svoje notranjosti, postaja deležen Božjega sestopa na svet. Oddaljeni postaja najbližji in božični dogodek veselo sporočilo. Naj ga začutimo!
Boštjan Toplikar

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

BOŽIČNIK

Božič, pravzaprav kar ves božični čas med Božičem in Svetimi tremi kralji je v ljudskem verovanju (bil) tudi čas številnih šeg in navad. Vmes so tudi marsikatere takšne, ki koreninijo še globoko v predkrščanskem, celo indoevropskem obdobju in so zato mnogim evropskim narodom skupne. Med njimi so tudi običaji ki so tesno povezani z zimskim sončnim obratom in izražajo hrepenenje po luči, toploti, po soncu in kljub temu, da je »sredi poganske teme z rojstvom Božjega sina zažarela svetloba božičnega praznika« so se nekateri teh običajev ohranili vse do danes - nekateri tako, da jih je krščanstvo posvojilo, drugi spet v svoji skorajda nedotaknjeni tisočletni obliki. Mednje slednje sodi tudi kurjenje božičnega panja ali čoka, ki je bilo (ali je morda še vedno) v navadi v Beli Krajini (badnjak), v Brkinih (božičnik) in v Istri, na Goriškem (božič), v Kanalski dolini in v Furlaniji (zoc). Goreči panj je imel v tem prelomnem času nalogo pomagati oslabelemu soncu in svetiti v noč dušam pokojnih, bilo pa je to hkrati tudi čaščenje božanstva domačega ognjišča, zato so mu v priprošnjo tudi darovali jedi in pijačo.
Iz dveh našim Oznanilom bližnjih pokrajin imamo o kurjenju božičnega panja dve zanimivi pričevanji iz 60. let preteklega stoletja.
V Brdih je takšen panj znan kot čuja, na Vipavskem pa kot božičnik (prav vipavsko ime lepo izpričuje »spreobrnitev« poganskega običaja in ob oplemeniteni ohranitvi starih namenov njegovo povezavo z Božičem).
Božičnik je na Vipavskem velik in grbast kos lesa, poln grč (čolj), ki je gorel na ognjiščih (!) vse od svetega večera pa do treh kraljev. Na ognjišče sta ga na sveti večer vedno prinesla dva moža, okoli je posedla družina in molili so vse tri dele rožnega venca. Bognedaj pa, da bi pogorel že kar prvi večer. To bi prineslo nesrečo. Tudi v Brdih brez čuje ni bilo Božiča in tudi ne malega Božiča (Sv. trije kralji). Bila je simbolično znamenje božičnih praznikov, polna skrivnosti, ob njej so iz njenih isker prerokovali, izpovedovali svoje želje, prošnje in upanja, posebej ženitovanjska in z letino povezana, na njej so kuhali in ji darovali vino, ob njej so se igrali in peli otroci. Čujo je moral izbrati hišni gospodar, biti je morala dobova in iz sončnih leg, gorela je na sredi ognjišča in je bila središče družinskega življenja v božičnem času.
Ognjišča so le še redko kje. Ali sta z njimi zatonila v pozabo tudi čuja, božičnik?
Drago Svoljšak

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

PRAZNIČNO IN DEPRESIVNO

V PARLAMENTU
V parlamentu so v teh dneh določili, kako bo s slovenskim nakupovanjem ob
nedeljah in praznikih. Omejili so romanja v nakupovalna središča, v katera je ob nedeljah in praznikih zahajal vedno večji del zasvojenih Slovencev. Zdaj bodo govorili, da so ob »še eno svoboščino«. Namreč za »pravico«, da bi nakupovali na petek in svetek. Od kod jim pravica, da določajo delovni čas delavcev po trgovinah, ni jasno. Naposlušali smo se jih in nagledali. Zlasti lastnikov trgovskih središč; izgubljenih zastopnic iz varstva potrošnikov, ki še zdaj ne vedo, zakaj naj nekaj zagovarjajo; slišali smo nakupovalce; nekaj so povedali tisti, ki jim nedelje kaj pomenijo. Nakupovalci bodo v stiski. Ob nedeljah in praznikih se v začetku ne bodo imeli kam dati. Okrog njih ne bo množične potrošniške publike, ki bi obredno potiskala vozičke mimo občudujočih pogledov drenjajočih se nakupovalnih zasvojencev. In nevoščljivcev!
Mediji zdaj razlagajo, da referendumska volja ni uresničena.
V čemer je prikrito sporočilo, da se ni splačalo iti na referendum in obrzdati nedeljske nakupovalne pohode, s katerimi se ljudje izživljajo, da polnijo zasebno in
kolektivno praznino nedelj in praznikov.
Bil je referendum, kar je demokracija! Je parlament, kar je orodje demokracije!, čeprav je bil v tej točki odločanja depresiven.

NI JASNO
Nihče ne zna povedati, zakaj so imele pri vsem tem še najmanj besede prestrašene delavke po trgovinah. Najbolj otožno pa je bilo poslušati zagovornike nedeljskih nakupovanj, predvsem fine lastnike, gospodarje kapitala, ki zbolevajo zaradi konkurence, prepričani, da jih moramo ubogati in zapravljati pri njih čez svoje možnosti. Zlasti pa da jim moramo zaupati in izročiti prosti čas v najčistejši nedeljski obliki in ga preživeti pri njih. Oni da skrbijo za popoln blagor teles in duš! Kar je seveda navadna propagandna mizerija za izpraznjenost slovenske duše.

DEPRESIVNO
Za trgovci in nakupovalci je, ne da bi priznali, nedeljska in praznična osamljenost. Osamljenost in depresivnost! O čemer se še premalo govori in piše. Pri mnogih lastnikih kapitala in nakupovalcih je stanje kronično. Kako pride do tega? Najbolj pogosto z oddaljevanjem od krščanske verske prakse. Z izstopom iz skrbi za duhovno rast. Na začetku posameznik občuti krizo kot nedeljsko praznino in dolgčas. Potem kot praznično depresijo. Potrošniška gonja je znamenje tega stanja. Nakupovanje in preživljanje prostega časa v nakupovalnih središčih naj bi bila
najnovejša iznajdba, zdravilo, odgovor na zamolčano množično izpraznjenost. In osamljenost! Potrošnike zavajajo, da iščejo zdravilo za svoje telo in dušo na napačnem kraju, zunaj sebe. Nakupovanje je lažno polnilo praznine in depresije. »Ker so tam ljudje in dogajanje. Tam prodajajo, drugi se podijo za robo. Je cirkus s ponudbami in popusti... Tam je »vse«.
Na enem mestu!
Kdor prisluhne propagandi za nedeljsko pohodništvo po trgovinah, »zatiplje« depresijo zdolgočasenih in izpraznjenih duš. Čeprav pridejo v cerkev!
Gašper Rudolf

KAJ BI SPLOH RADI?

Da je Božič spomin, obnavljanje in podoživljanje Gospodovega rojstva, da so jaslice in molitev ter petje ob njih vživIjanje v odrešenjske dogodke, ki so se zgodili v Betlehemu, da je obhajanje zakramenta sprave izkustvo praznične zbranosti in miru, da sta polnočnica in božična maša izmenjava božičnega blagoslova in Božje navzočnosti, ni nič novega.
Kakor ni nič novega, da se Božič zaokroži s praznično večerjo in kosilom, ki zadobita na ta način globlji pomen in plemenito privzdignjenost. To so vedeli že naši predniki. In praznovali.

KAJ PA BI RADI?
Zdaj mnogi kakor da ne vedo, kaj bi počeli z Božičem. Dušijo ga z navlako. Ko to pišem, poslušam na nacionalnem radiu, da na Božič, opolnoči, »dvignemo čase...«. Na istem mediju poslušam o »novoletni« jelki in »novoletnem« drevescu. Tako nas poučujejo, naj ne govorimo o »božičnem« drevesu in naj pozabimo, daje Božič Rojstvo Človeka, Jezusa Kristusa.
Pri čemer ni v nevarnosti Božič. V Svetem pismu ima zagotovilo trajnosti. Nam, ki ga praznujemo, je zagotovljeno veliko veselje za vse čase. Gospodovo rojstvo bo preživelo zamolčevanje in brezsramno nadomeščanje z zatohlimi nekulturnimi »izumiteljstvi«... Vprašanje ni Božič, ampak človek, družina, naši kraji in ljudje...

NA PRIZORIŠČU
Ja javnih prizoriščih prednjačita dva Boična »izuma«.
Oba sta iz prejšnjega stoletja, oba sta nadomestka za Božič. Mnogi ljudje so ju hoteli. Oba sta rdečelična in hrupna. Oba podžigata človekovo hlepenje po lahkotnosti in pridobitništvu. Oba prevpijeta v mnogih ljudeh »Božjo ljudomilost«, ki jo prinaša božični dogodek. Oba merita, ne toliko na odrasle kakor krščanski Božič, ampak na potrošniško naravnanost otrok in po njih na grabežljivost in samodokazovanje odraslih. Naredili so ju tako popularna, da bi trgovine, mediji, vrtci in šole, ulice in mesta ostali v adventu brez potrošniške vsebine in hrupa, če bi ju ne bilo. Božiček in Dedek mraz!
Božiček bog potrošništva! Dedek mraz bog pogrošnega ateizma! Komunisti so se bali Božička, ker so mislili, da je povezan z Bogom in Betlehemom. Debeli veseli Božiček z rdečim plaščem in kapo ter črnim pasom je bil »rojen« pred 74 leti kot reklama za Coca-Colo. Zaradi gospodarske krize tedaj pijača ni šla v prodajo in Coca-Cola je sklenila obnoviti poslovni načrt. Najprej so »izumili« dobro reklamo. Razpisali so natečaj. Sodelovali so znani oblikovalci in umetniki. Uspel je švedski slikar Haddon Sundblom. Izoblikoval je Božička, ki je postal tako uspešna reklamna vaba, da se gaje polastila celotna trgovina. Danes simbolizira sezonsko prodajo in razprodajo po vsem svetu. O Dedku mrazu pa je škoda besed. Je ateističen komunističen posnetek ameriškega Božička, ideološko vsiljiv rde-čeličnež, prestrašen, da bi verjeli Američanom in praznovali krščanski Božič, s katerim pa Božiček že od začetka nima nič, razen tega da se je prebrisano raz-šopiril na ves december.
Gašper Rudolf

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SKLEP LETA »PRI NAS DOMA«

SILVESTROVO - DRUGI SVETI VEČER
Iz Silvestrove-ga večera naredimo drugi sveti večer. Razlog za slavje je v tem, da družina ostane skupaj, da se trdneje poveže v zahvaljevanju in pričakovanju.
Pravočasno moramo narediti načrt in si biti na jasnem o tem, da bomo in koliko bomo silvestrskega večera in noči preživeli skupaj doma. Vsaka izbira ima razloge za in proti. Veliko je odvisno od tega, koliko sproščenosti in topline premoremo v družini. Ponekod na Silvestrov večer ponovno blagoslovijo stanovanje med molitvijo vsaj ene desetke rožnega venca, npr. ki si ga Devica rodila.
Po molitvi in blagoslovu se nadaljuje praznovanje ob pogrnjeni mizi podobno, kakor na prvi sveti večer. Sledijo raznovrstne družinske družabne igre.
Veliko ljudi danes praznuje zunaj, a ravno to je tudi lahko povabilo, da od doma ne bi odšli prezgodaj, zdolgočaseni, ali kakor da drug pred drugim bežimo.

VZOREC SLAVJA
Zberemo se ob jaslicah. Tam se obred začne in zaključi. Miza je pripravljena in okrašena. Zapojemo božično pesem.
Nakar se pokrižamo in začnemo z molitvijo rožnega venca, oziroma desetke, ter blagoslovimo stanovanje.

Oče prebere evangelij. Npr:
» ... Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet, svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. Prišla je, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.
In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.«

Oče ali mati odmoli prošnjo:
»Bog, naš Oče, ob sklepu starega leta se ti iz vsega srca zahvaljujemo za vse prejete milosti in vsak trenutek življenja: srečen in manj srečen. Vse to darujemo tebi in te prosimo: blagoslovi nas, naše življenje in naš dom, da nas bo vse, kar se v njem dogaja in se bo dogajalo, vodilo k tebi.
Po Kristusu, našem Gospodu.«
Vsi sklenejo: »Amen!«
Ob koncu slavja si voščimo: "SREČNO NOVO LETO!"
Zadržimo se še sproščeno v pogovoru in pri večerji. Ponosni smo lahko na svojo družino, če nam uspe ostati še skupaj pri družabnih igrah.

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

BOG POVRNI!
Bog povrni postavljalcem jaslic, tistim, ki ste cerkev pred prazniki temeljiteje očistili in pomagali pri postavitvi smrekic. Hvala vsem, ki s svojim sodelovanjem lepšate bogoslužje in sodelujete v župnijskem življenju na raznih področjih in pomagate v samostanu. Svojo hvaležnost Vam pokažemo tudi s spominom v naših molitvah, vsako prvo soboto v mesecu pa se za vse vas, naši dobrotniki, daruje tudi sveta maša. Bog vsem povrni!

PRAZNIK SVETEGA ŠTEFANA
Na praznik sv. Štefana bodo maše po nedeljskem urniku, z večerno mašo ob 18. uri. Ta dan bomo še posebej molili tudi za Božji blagoslov za našo domovino Slovenijo. Popoldne bo maša v Domu upokojencev, kjer 24. decembra praznujemo prvo obletnico blagoslovitve kapelice; v njej se zbiramo k maši vsak petek popoldan.

PRAZNIK SVETE DRUŽINE - KONEC LETA
Praznik Svete družine je letos v petek, 30. decembra, v soboto pa se bomo pri večerni maši (19:00) Bogu zahvalili za vse dobro v iztekajočem se letu. V znamenje naše hvaležnosti bomo zapeli zahvalno pesem. Na novo leto, ko je praznik Marije, Božje Matere, so maše po nedeljskem urniku.

BLAGOSLOV DOMOV IN DRUŽIN
Vaše domove bomo obiskovali in jih blagoslavljali po novem letu. Na novo leto ali na kakšno poznejšo nedeljo se oglasite v zakristiji, da se dogovorimo za čas blagoslavljanja.

SVETI TRIJE KRALJI
Na praznik Gospodovega razglašenja bodo maše po prazničnem urniku. K večerni maši ob 19. uri veroučenci prinesejo svoje prihranke oz. darove adventne akcije.

DOMAČA BOŽIČNICA
Mešani pevski zbor naše župnije prireja koncert božičnih pesmi - božičnico, ki bo na praznik Gospodovega razglašenja, Sv. Treh
kraljev, 6. januarja 2006, ob 20. uri (po večerni sv. maši) v domači cerkvi na Kostanjevici. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni župnijski Karitas. Lepo vabljeni - pričakujemo vas!

NAŠI RAJNI
18. decembra smo se v Šempetru poslovili od Danice Susič (90) iz Rožne Doline. Naj počiva v Božjem miru!

KRISTUS ODREŠENIK

BOGOSLUŽJA MED PRAZNIKI
Na god svetega Štefana so maše po nedeljskem urniku.
V petek je praznik Svete družine. Za večerno molitev uporabimo lahko obrazec v Prilogi Oznanil, na 4. strani, za konec leta. Pri večerni maši na Silvestrovo se bomo zahvalili Bogu za iztekajoče se leto in zapeli zahvalno pesem. Na praznik Svetih Treh Kraljev bo prva maša na Partizanski ob 7:30 in druga v cerkvi ob 19:00.

GLASBENE LUČKE OB JASLICAH
Jutri, na god sv. Štefana, bo ob 20:00 v konkatedrali božični koncert Goriškega pihalnega orkestra. Gosti večera bodo Dornberški fantje in Mešani pevski zbor Vrtojba. Mešani zbor Vrtojba bo sodeloval tudi pri maši ob 19:00. Prisrčno vabljeni!

MISIJONSKA TOMBOLA
Na praznik Jezusovega krsta, 8. januarja 2006, bo potekala po obeh dopoldanskih mašah v kletni dvorani tradicionalna misijonska tombola. Naredimo kaj za misijonarje tudi v letošnjem božičnem času!

BIRMANCI 2007
Računajmo z duhovno obnovo na Sveti Gori od 13. do 15. januarja 2006, kakor smo se dogovorili. Ostala navodila dobite pri verouku takoj po božičnih počitnicah.

PRVOOBHAJANCI 2006
Na praznik Jezusovega krsta, 8. januarja 2006, ob 11:00, bodo prejeli prvoobhajanci in njihovi starši gradivo za uvajanje v spravo.

BLAGOSLOV DOMOV IN DRUŽIN
Za blagoslov domov in družin se dogovorimo z g. Boštjanom.

BOG PLAČAJ!
Ob koncu leta se zahvaljujemo vsem, ki ste pripravili jaslice, sodelovali vse leto pri krašenju cerkve in urejanju njenega okolja, pri čiščenju in vzdrževanju cerkve, pri cerkvenem petju, ministriranju, branju beril, katehezi, animiranju, pisanju za Oznanila, na raznovrstnih karitativnih področjih in pripravi ter delitvi paketov, pri vodenju skupin. Ne moremo zapisati vseh in vsega. Bogu hvala za vsakega sodelavca in sodelavko!

KROMBERK

Oznanil nismo prejeli.

OSEK
BOŽIČNI ČAS
traja od svetega večera, 24. decembra, do nedelje 8. januarja 2006. Na navadne dneve v tem času bodo večerne maše ob 17:00 uri. Dva tedna ne bo rednega verouka... Bomo v lepem božičnem času bolj redni pri svetih mašah?

Družinska maša veroučnih skupin s starši in otroci bo v sredo, 28. decembra, na god Nedolžnih otrok ob 17:00 uri z Jezusovim blagoslovom vsakega otroka posebej in na praznik Svetih treh kraljev v petek, 6. januarja, ob 18. uri s prinašanjem denarnih prihrankov iz adventnega koledarja naših otrok Jezusu za lačne otroke. Župnijska zahvalna maša za vsa dogajanja v iztekajočem letu 2005 bo v petek 30. decembra na praznik Svete Družine ob 18:00 uri. Vabljeni!

V nedeljo, 1. januarja 2006, bo ob 10. uri
praznična maša v čast Božji materi Mariji za srečno, zdravo in blagoslovljeno novo leto. Svetovni dan miru...

Hvala za ofer - darovanje za župnijsko cerkvene potrebe pri obeh božičnih mašah in na prvi dan novega leta!

Kandidati za birmo, ki v treh adventnih sobotah niso bili pri pripravi, naj ta srečanja dopolnijo v sredo, 28. ali četrtek, 29. decembra, ob 16:00 uri v župnišču.
Veroučna srečanja s starši bodo ob 19:00 uri: za 2. in 3. razred v torek, 3. januarja, za 7. in 8. razred v sredo, 4. januarja. Prisotnost vsaj enega od staršev je zelo odgovorna!
Pri nas bo spet reden verouk po 8. januarju 2006.

SOLKAN
PRIŠLI SMO SE MU POKLONIT
Geslo svetovnega dneva mladih 2005 naj bo tudi naše geslo ob letošnjih praznikih Gospodovega rojstva. Poklonimo se Jezusu v jaslicah, v spovedi in obhajilu, pa tudi v medsebojni ljubezni in v vseh, ki kakor koli trpijo. - Iskrena voščila Božjega miru in ljubezni vsem krajanom in župljanom!

SVETI ŠTEFAN ZAVETNIK SOLKANA
Bogoslužje ob 10:00: blagoslov vode in soli; prinesemo sol v »šalčki z japko«, predstavitev birmancev; ti prejmejo dar svojih staršev - Sveto pismo, slovesno sveto mašo daruje solkanski rojak po očetu, zlatomašnik p. Vladimir Klemenčič, naši darovi predvsem za novo ogrevanje v cerkvi; Bog povrni na priprošnjo sv. Štefana! za pogostitev po maši poskrbijo pridne gospodinje z ŽK. Sveta maša tudi ob 18:00. Božični koncert ob 19:00 poklanja krajevna skupnost Solkan. Sodelovali bodo: kvartet Odmev, orgličar Miro Božič in organistinja Apolonija Gantar.

SILVESTROVO 2005
Ob 18:00 zahvalna sveta maša. Od 23:00 do 24:00 cerkev odprta za molitev.

NOVO LETO 2006
Bog daj srečo! Svete maše: Ob 10:00, 15:00 (za družine z majhnimi otroki), ob 18:00.

GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, 6. januar
Sveti maši: ob 10:00 (blagoslov vode) in 18:00 (otroci prinesejo svoje adventne in božične prihranke za revne otroke).

ŠEMPAS
SVETE MAŠE MED PRAZNIKI
Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, bo sveta maša v Šempasu ob 10:00.
Sveta maša na praznik sv. Družine v petek, 30. decembra, bo v Šempasu ob 16:00. Pri sveti maši bomo imeli blagoslov otrok. Lepo povabljeni, da se v čim večjem številu zberemo ob oltarju in jaslicah.
V soboto, 31. decembra, na praznik sv. Silvestra, ki je zavetnik župnije in župnijske cerkve, bo praznična sveta maša ob 10:00. Bogu se bomo zahvalili za prejete darove v preteklem letu.
Na Novo leto bo sveta maša v Šempasu ob 10:30. Pri maši si bomo voščili. Ofer namenjamo za potrebe cerkve. Na praznik Gospodovega razglašenja bo sveta maša v Ozeljanu ob 9:00, v Šempasu pa ob 18:00. Pri Marijinem oltarju boste lahko vzeli blagoslovljeno vodo.

VEROUK
Med prazniki ni verouka. Z rednimi srečanji nadaljujemo v torek, 3. januarja 2006. Vero-učenci s seboj prinesejo dar, sad adventne -misijonske akcije Otroci za otroke.

PRVI PETEK
Na prvi petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k tihi molitvi pred Najsvetejšim. Molili bomo Litanije Srca Jezusovega in Posvetitev Srcu Jezusovemu.

VAŠI DAROVI
Vaš dar kvatrne nedelje je bil 48.670 SIT. Namenjamo ga za potrebe škofije. Hvala.

VERSKI TISK
Naročnino za verski tisk lahko poravnate še do 31. decembra.

NAŠI RAJNI
V torek, 20. decembra 2005 smo se v Šempasu poslovili od Avgusta Saksida (66), Šempas 8. Naj počiva v miru.

Želimo vam blagoslovljene božične praznike
in Božjega varstva v novem letu.
Vaši duhovniki.